(1)

Države članice morajo v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora pripraviti načrte izvedbe, ki morajo vključevati zavezujoče cilje uspešnosti za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja. Ti cilji uspešnosti morajo biti skladni z vseevropskimi cilji, ki jih je Komisija sprejela za zadevno referenčno obdobje.

(2)

Vseevropski cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje so bili prvotno določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2019/903 (3). Ker so bili navedeni vseevropski cilji uspešnosti in osnutki načrtov izvedbe za tretje referenčno obdobje, ki so jih države članice naknadno predložile oktobra 2019, pripravljeni pred izbruhom pandemije COVID-19 marca 2020, v njih ni upoštevano znatno zmanjšanje zračnega prometa zaradi ukrepov, ki so jih države članice in tretje države sprejele za zajezitev pandemije.

(3)

V odziv na vpliv pandemije COVID-19 na izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa so bili v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1627 (4) določeni izredni ukrepi za tretje referenčno obdobje, ki odstopajo od določb Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Komisija je 2. junija 2021 sprejela Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/891 (5) o določitvi revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje. Na njegovi podlagi so države članice oktobra 2021 Komisiji predložile osnutke načrtov izvedbe z revidiranimi lokalnimi cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje.

(4)

Komisija je 13. aprila 2022 sprejela Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/728 (6), ki je bil naslovljen na Belgijo, Nemčijo, Grčijo, Francijo, Ciper, Latvijo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Romunijo in Švedsko. V navedenem sklepu je izpostavljeno, da v zvezi z osnutkom načrta izvedbe na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe FABEC), ki ga je skupaj z Belgijo, Francijo, Luksemburgom in Nizozemsko pripravila Zvezna republika Nemčija (v nadaljnjem besedilu: Nemčija), cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na rutah za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja niso v skladu z vseevropskimi cilji uspešnosti, zato je Komisija izdala priporočila za revizijo navedenih ciljev. Izvedbeni sklep (EU) 2022/728 ni vseboval ugotovitev glede ciljev uspešnosti, ki veljajo za navigacijske službe zračnega prometa v zračnem prostoru Nemčije.

(5)

V odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, je Unija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je ruskim letalskim prevoznikom, zrakoplovom, registriranim v Rusiji, ter zrakoplovom, ki niso registrirani v Rusiji in so v lasti ali zakupu ali pod drugim nadzorom katere koli ruske fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, prepovedala pristanek na ozemlju Unije, vzletanje z njega ali prelete čezenj. Navedeni omejevalni ukrepi in protiukrepi, ki jih je sprejela Rusija, so privedli do sprememb v zračnem prometu v evropskem zračnem prostoru. Nekatere države članice je močno prizadelo znatno zmanjšanje števila preletov v zračnem prostoru, za katerega so odgovorne. Vendar je učinek na število letov, ugotovljen na ravni Unije, omejen v nasprotju z velikim upadom zračnega prometa po vsej Evropi, ki je bil posledica izbruha pandemije COVID-19.

(6)

Nemčija je 13. julija 2022 skupaj z Belgijo, Francijo, Luksemburgom in Nizozemsko Komisiji predložila revidiran osnutek načrta izvedbe FABEC za tretje referenčno obdobje.

(7)

Komisija je 24. oktobra 2022 sklenila, da revidirani cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, predlagani za belgijsko in luksemburško območje zaračunavanja na rutah, še naprej povzročajo dvome glede njihove skladnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti. Komisija je zato začela podroben pregled v skladu s členom 15(3) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 v zvezi s cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe FABEC, predloženega 13. julija 2022. Komisija je Belgijo, Francijo, Nemčijo, Luksemburg in Nizozemsko o tem obvestila s Sklepom (EU) 2022/2255 (7).

(8)

Nemčija je 3. novembra 2022 Komisijo obvestila, da je odstopila od revidiranega osnutka načrta izvedbe FABEC, in ji predložila revidiran osnutek načrta izvedbe za tretje referenčno obdobje, določen na nacionalni ravni (v nadaljnjem besedilu: revidirani osnutek nacionalnega načrta izvedbe). Revidirani osnutek nacionalnega načrta izvedbe ohranja cilje uspešnosti za navigacijske službe zračnega prometa v zračnem prostoru Nemčije na ravni iz revidiranega osnutka načrta izvedbe FABEC, predloženega 13. julija 2022. Iz revidiranega osnutka načrta izvedbe FABEC niso za Nemčijo izhajale nobene dodatne koristi ali sinergije, povezane z uspešnostjo. Revidirani osnutek nacionalnega načrta izvedbe ne vključuje negativnih vplivov zaradi prekinitve načrtovanja izvedbe in dejavnosti določanja ciljev na ravni FABEC.

(9)

Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 549/2004, je Komisiji predložil poročilo z oceno revidiranega osnutka nacionalnega načrta izvedbe.

(10)

Komisija je v skladu s členom 15(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 in ob upoštevanju lokalnih razmer ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka nacionalnega načrta izvedbe, in sicer na podlagi meril za ocenjevanje iz točke 1 Priloge IV k navedeni uredbi. Komisija je za vsako ključno področje uspešnosti in z njim povezane cilje uspešnosti oceno dopolnila s pregledom elementov iz točke 2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(11)

V osnovni napovedi prometa službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR), objavljeni junija 2022, so upoštevane spremenjene razmere glede zračnega prometa v evropskem zračnem prostoru po ruski vojni agresiji proti Ukrajini. Na podlagi navedene napovedi Komisija ugotavlja, da se za Nemčijo ne pričakujejo večje spremembe v tokovih zračnega prometa v tretjem referenčnem obdobju zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini. Zato navedene spremenjene razmere ne vplivajo neposredno na cilje uspešnosti iz revidiranega osnutka nacionalnega načrta izvedbe ali na oceno navedenih ciljev, ki jo Komisija opravi glede njihove skladnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(12)

Nemčija se izjemoma strinja, da se odpove pravicam iz člena 342 Pogodbe o delovanju Evropske unije v povezavi s členom 3 Uredbe št. 1/1958 (8) ter da se ta sklep sprejme in priglasi v angleškem jeziku.

(13)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je Komisija skladnost ciljev iz revidiranega osnutka nacionalnega načrta izvedbe, ki ga je predložila Nemčija, glede učinkovitosti varnostnega upravljanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ocenila v skladu s točko 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(14)

Lokalni cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Nemčija predlagala glede učinkovitosti varnostnega upravljanja, razčlenjeni po ciljih varnostnega upravljanja in izraženi kot raven izvajanja, so:

(15)

Cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Nemčija predlagala glede svojega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa (Deutsche Flugsicherung – DFS), so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(16)

Komisija ugotavlja, da so v revidiranem osnutku nacionalnega načrta izvedbe določeni ukrepi za DFS za doseganje lokalnih ciljev glede varnosti, kot so redne raziskave in kampanje, povezane s kulturo varnosti, redne posodobitve varnostnega načrta izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa ter namenski postopek upravljanja sprememb.

(17)

Glede na uvodne izjave 14, 15 in 16 ter ob upoštevanju, da je treba vseevropske cilje uspešnosti glede varnosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2021/891 doseči do zadnjega leta tretjega referenčnega obdobja, tj. do leta 2024, bi bilo torej treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, vključene v revidirani osnutek nacionalnega načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(18)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila skladnost ciljev, ki jih je Nemčija predložila glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo, ocenjena v skladu s točko 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili predlagani cilji iz revidiranega osnutka nacionalnega načrta izvedbe primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil na voljo ob sprejetju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, tj. 2. junija 2021.

(19)

Za leto 2020 vseevropski cilj uspešnosti za tretje referenčno obdobje na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki je bil pred izbruhom pandemije COVID-19 prvotno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/903, ni bil revidiran z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/891, saj se je obdobje za uporabo navedenega cilja izteklo in je njegovo izvajanje tako postalo dokončno, brez možnosti retroaktivne prilagoditve. Podobno v revidiranih osnutkih načrtov izvedbe tudi ni mogoče retroaktivno spremeniti lokalnih ciljev uspešnosti glede okolja za leto 2021, ki so jih države članice določile v osnutkih načrtov izvedbe, predloženih oktobra 2021. Zato bi bilo treba skladnost lokalnih ciljev uspešnosti glede okolja z ustreznimi vseevropskimi cilji uspešnosti oceniti za leta 2022, 2023 in 2024.

(20)

Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki jih je predlagala Nemčija, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti za tretje referenčno obdobje iz ERNIP, izražene kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:

(21)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Nemčija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako od let 2022, 2023 in 2024.

(22)

Komisija ugotavlja, da je Nemčija v svojem revidiranem osnutku nacionalnega načrta za izvedbo predstavila različne ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede okolja, ki vključujejo čezmejne operacije prostih poti s šestimi sosednjimi državami ter ukinitev omejitev na rutah in zgornjih meja na ravni letov. Komisija nadalje poziva Nemčijo, naj izvede vse priporočene ukrepe iz ERNIP za izboljšanje trajektorij na rutah.

(23)

Glede na uvodne izjave 20, 21 in 22 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede okolja, vključene v revidirani osnutek nacionalnega načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(24)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila skladnost ciljev, ki jih je Nemčija predložila glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let, ocenjena v skladu s točko 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji iz revidiranega osnutka načrta izvedbe primerjani z ustreznimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil na voljo ob sprejetju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, tj. 2. junija 2021.

(25)

Za leto 2020 vseevropski cilj uspešnosti za tretje referenčno obdobje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, ki je bil pred izbruhom pandemije COVID-19 prvotno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/903, ni bil revidiran z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/891, saj se je obdobje za uporabo navedenega cilja izteklo in je njegovo izvajanje tako postalo dokončno, brez možnosti retroaktivne prilagoditve. Podobno v revidiranih osnutkih načrtov izvedbe tudi ni mogoče retroaktivno spremeniti lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti za leto 2021, ki so jih države članice določile v osnutkih načrtov izvedbe, predloženih oktobra 2021. Zato bi bilo treba skladnost lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti z ustreznimi vseevropskimi cilji uspešnosti oceniti za leta 2022, 2023 in 2024.

(26)

Cilji glede zmogljivosti na rutah, ki jih je Nemčija predlagala za tretje referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, ter ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:

(27)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Nemčija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako od let 2022, 2023 in 2024.

(28)

Komisija ugotavlja, da je Nemčija v svojem revidiranem osnutku nacionalnega načrta izvedbe predstavila ukrepe za dosego lokalnih ciljev glede zmogljivosti na rutah. Ti ukrepi vključujejo tehnično nadgradnjo sistema upravljanja zračnega prometa, prestrukturiranje zračnega prostora, izboljšano civilno-vojaško usklajevanje, večje število ekvivalentov polnega delovnega časa kontrolorjev zračnega prometa, prožnejše razporejanje dela za kontrolo zračnega prometa ter čezmejne pobude za izboljšanje interoperabilnosti in operativne učinkovitosti.

(29)

Glede na uvodne izjave 26, 27 in 28 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, vključene v revidirani osnutek nacionalnega načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(30)

V zvezi z letališči, ki spadajo na področje uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, kot je določeno v členu 1(3) in (4) navedene uredbe, je Komisija dopolnila svojo oceno ciljev glede zmogljivosti na rutah s pregledom ciljev glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih v skladu s točko 2.1(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov v zvezi z Nemčijo.

(31)

Komisija je ocenila skladnost ciljev glede stroškovne učinkovitosti, predlaganih v revidiranem osnutku nacionalnega načrta izvedbe, v skladu z merili iz točke 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(32)

Cilji glede stroškovne učinkovitosti na rutah, ki jih je Nemčija predlagala za tretje referenčno obdobje, so:

(33)

V zvezi s točko 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v tretjem referenčnem obdobju znaša –2,4 %, kar je boljše od gibanja na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša +1,0 %.

(34)

V zvezi s točko 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v drugem in tretjem referenčnem obdobju znaša –3,8 %, kar je boljše od dolgoročnega gibanja na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,3 %.

(35)

V zvezi s točko 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da nemška izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto znaša 66,01 EUR v realnih cenah iz leta 2017 in je za 13,2 % višja od povprečne izhodiščne vrednosti 58,33 EUR v realnih cenah iz leta 2017 ustrezne primerjalne skupine.

(36)

Očitno je, da Nemčija s precejšnjo razliko presega gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije v tretjem referenčnem obdobju in tudi dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije. Poleg tega so nemški ugotovljeni stroški na enoto leta 2024 nižji od izhodiščnih vrednosti za leti 2014 in 2019, kar kaže na doseganje učinkovitega povečanja stroškovne učinkovitosti na srednjeročni in dolgoročni ravni. Komisija zato glede Nemčije meni, da razlika med izhodiščno vrednostjo in povprečjem primerjalne skupine, navedena v uvodni izjavi 35, ne pomeni, da ni mogoče ugotoviti skladnosti ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(37)

Glede na uvodne izjave 31 do 36 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, vključene v revidirani osnutek nacionalnega načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(38)

V zvezi z letališči, ki spadajo na področje uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, kot je določeno v členu 1(3) in (4) navedene uredbe, je Komisija dopolnila svojo oceno ciljev glede stroškovne učinkovitosti na rutah s pregledom ciljev glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih v skladu s točko 2.1(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov v zvezi z Nemčijo.

(39)

V skladu s točko 2.1(f) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija dopolnila svojo oceno ciljev glede zmogljivosti s pregledom sistemov spodbud iz člena 11 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Komisija je v zvezi s tem proučila, ali predlagani sistemi spodbud izpolnjujejo vsebinske zahteve iz člena 11(1) in (3) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(40)

Komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 ugotovila, da mora Nemčija revidirati svoje sisteme spodbud za dosego ciljev glede zmogljivosti na rutah, tako da bi bila največja finančna neugodnost, ki izhaja iz navedenega sistema spodbud, določena na ravni, ki bistveno vpliva na tvegane prihodke. Komisija ugotavlja, da Nemčija v primerjavi z osnutkom načrta izvedbe FABEC, predloženim leta 2021, in revidiranim osnutkom načrta izvedbe FABEC, predloženim 13. julija 2022, ni spremenila svojih sistemov spodbud.

(41)

Glede na uvodno izjavo 40 Komisija zato ugotavlja, da sistem spodbud glede zmogljivosti na rutah iz revidiranega osnutka nacionalnega načrta izvedbe še vedno vzbuja pomisleke. Komisija zato ponovno poudarja svoje stališče, da bi morala Nemčija v povezavi s sprejetjem končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 revidirati svoj sistem spodbud za doseganje ciljev glede zmogljivosti na rutah, tako da bi bila največja finančna neugodnost, ki izhaja iz navedenega sistema spodbud, določena na ravni, ki bistveno vpliva na tvegane prihodke, kot se to izrecno zahteva s členom 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, kar bi po mnenju Komisije moralo privesti do največje finančne neugodnosti, ki je enaka ali višja od 1 % ugotovljenih stroškov.

(42)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega ugotovila, da so cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka nacionalnega načrta izvedbe, ki ga je predložila Nemčija, skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti –