Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 32022R2473

Uredba Komisije (EU) 2022/2473 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

C/2022/9139

UL L 327, 21.12.2022, p. 82–139 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 13/12/2023

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2473/oj

21.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/82

UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2473

z dne 14. decembra 2022

o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 108(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2015/1588), zlasti člena 1(1), točka (a)(i), (ii), (vi), (vii) in (x) Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe (2),

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) PDEU. Vendar lahko v skladu s členom 109 PDEU določi vrste pomoči, ki so izvzete iz te obveznosti priglasitve. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) PDEU sprejme uredbe glede navedenih vrst pomoči.

(2)

Z Uredbo (EU) 2015/1588 je Komisija pooblaščena, da lahko v skladu s členom 109 PDEU razglasi, da so določene vrste pomoči pod določenimi pogoji lahko izvzete iz obveznosti priglasitve. Komisija je v številnih sklepih za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, uporabila člena 107 in 108 PDEU. Svojo politiko je pojasnila tudi v smernicah za navedeni sektor. Ob upoštevanju izkušenj Komisije z uporabo navedenih določb je primerno, da Komisija še naprej uporablja pooblastila, ki so ji bila podeljena z Uredbo (EU) št. 2015/1588. Zato bi bilo treba pod določenimi pogoji pomoč mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP), ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ter pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim na teh področjih, ne glede na velikost podjetja, ki prejme pomoč, za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, pomoč za inovacije in pomoč za ohranjanje morskih in sladkovodnih bioloških virov, razglasiti za združljivo z notranjim trgom in jo izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU. Izvzetje iz obveznosti priglasitve bi se moralo uporabljati tudi za pomoč za povrnitev škode, ki jo je povzročilo vedenje zaščitenih živali, ne glede na velikost upravičenca do pomoči, kot ukrep za ohranjanje morskih in sladkovodnih bioloških virov. Komisija z Uredbo (EU) 2015/1588 ni pooblaščena, da bi v skladu s členom 109 PDEU razglasila, da je državna pomoč osebam javnega prava, javnim organom ali javnim ali poljavnim organizacijam izvzeta iz obveznosti priglasitve.

(3)

Primerno je, da se še naprej uporabljajo pooblastila iz Uredbe (EU) 2015/1588, da se izvzame pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, ki se dodeli podjetjem ne glede na velikost upravičenca.

(4)

Uredba (EU) 2015/1588 pooblašča Komisijo, da iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU izvzame pomoč za povrnitev škode, ki so jo v ribištvu povzročile določene slabe vremenske razmere. Na podlagi navedenega pooblastila ta uredba določa jasne pogoje združljivosti za to vrsto pomoči in opredeljuje njeno področje uporabe tako, da vključuje pomoč, ki se dodeli podjetjem ne glede na velikost upravičenca.

(5)

Združljivost državne pomoči v sektorju ribištva in akvakulture oceni Komisija na podlagi ciljev skupne ribiške politike (SRP), kot so določeni v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3). V interesu skladnosti z ukrepi podpore, ki jih financira Unija, bi morala biti največja intenzivnost javne pomoči, odobrene v skladu s to uredbo, enaka tisti, ki je določena za enako vrsto pomoči v členu 41 Uredbe (EU) št. 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(6)

Bistveno je, da se nobena pomoč ne dodeli v okoliščinah, v katerih ni upoštevana zakonodaja Unije, in zlasti pravila Uredbe (EU) št. 1380/2013. Zato lahko država članica dodeli pomoč v sektorju ribištva in akvakulture le, če so financirani ukrepi in njihovi učinki usklajeni z zakonodajo Unije.

(7)

Ta uredba bi morala omogočati boljše določanje prednostnih nalog izvrševanja državnih pomoči in večjo poenostavitev ter zagotoviti večjo preglednost, učinkovito ocenjevanje in nadzor skladnosti s pravili o državni pomoči na nacionalni ravni in na ravni Unije, pri tem pa ohraniti institucionalne pristojnosti Komisije in držav članic. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(8)

Splošne pogoje za uporabo te uredbe bi bilo treba opredeliti na podlagi vrste skupnih načel, ki zagotavljajo, da pomoč lajša razvoj gospodarskih dejavnosti, ima jasen spodbujevalni učinek, je nujna, ustrezna in sorazmerna, povsem pregledno dodeljena, je predmet nadzornega mehanizma in rednega ocenjevanja ter ne škodi pogojem trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(9)

Pomoč, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, tako splošne pogoje kot pogoje za zadevne individualne vrste pomoči, bi morala veljati za združljivo z notranjim trgom in bi jo bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU.

(10)

Za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ki je ta uredba ali druge uredbe, sprejete v skladu s členom 1 Uredbe (EU) 2015/1588, ne vključujejo, se še naprej uporablja obveznost priglasitve iz člena 108(3) PDEU. Ta uredba ne bi smela posegati v pravice držav članic o priglasitvi pomoči, ki bi lahko bila zajeta s to uredbo. Tako pomoč bi bilo treba oceniti ob upoštevanju smernic za pregled državnih pomoči v sektorju ribištva in akvakulture (5).

(11)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za pomoč, ki daje prednost uporabi domačih proizvodov pred uvoženimi, ali pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom. Zlasti se ne bi smela uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugih državah članicah ali tretjih državah. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se običajno ne bi smelo šteti za pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom.

(12)

Komisija bi morala zagotoviti, da odobrena pomoč nima škodljivega vpliva na pogoje trgovanja, ki bi bili v nasprotju s skupnim interesom. Zato bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo sheme pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Poleg tega bi se ta izjema morala uporabljati tudi za pomoč v omejenem znesku za MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, saj bi določanje posameznih upravičencev, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, povzročilo nepotrebno upravno breme.

(13)

Pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, bi bilo načeloma treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, saj bi bilo tako pomoč treba oceniti v skladu s smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (6). Vendar je treba po potrebi določiti nekatere izjeme od tega pravila. Izjemoma se lahko taka pomoč v skladu s to uredbo dodeli za kritje stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali, da se povrne škoda, ki so jo povzročile naravne nesreče ali nekatere vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Kadar je težko določiti posamezna podjetja, ki prejmejo pomoč, iz takih shem, bi se morala ta uredba uporabljati tudi za podjetja v težavah, kadar gre za pomoč MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali imajo koristi od teh projektov. Zaradi zagotovitve pravne varnosti je za ugotovitev, ali gre za podjetje v težavah, v tej uredbi primerno določiti jasna merila.

(14)

Izvrševanje pravil o državni pomoči je zelo odvisno od sodelovanja držav članic. Zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s skladnostjo individualnih pomoči, dodeljenih v okviru te uredbe.

(15)

Ob upoštevanju potrebe po doseganju primernega ravnotežja med čim večjim zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, in cilji te uredbe, ta uredba ne sme izvzeti individualne pomoči, ki presega določen največji znesek, ne glede na to, ali je bila izvedena v okviru sheme pomoči, izvzete v skladu s to uredbo.

(16)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč, za katero je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč).

(17)

Za nekatere posebne instrumente pomoči, kot so posojila, jamstva, davčni ukrepi in zlasti vračljiva predplačila, bi morala ta uredba opredeliti, pod kakšnimi pogoji se lahko obravnavajo kot pregledni. Pomoč v obliki jamstev bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih za ustrezno vrsto podjetja. V primeru MSP Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev določa ravni letnih premij (7), nad katerimi se državno jamstvo ne bi štelo za pomoč. V tej uredbi se kapitalske injekcije in ukrepi tveganega kapitala ne bi smeli šteti za pregledno pomoč.

(18)

Za zagotovitev nujnosti pomoči in njenega spodbudnega delovanja na razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov se ta uredba ne bi smela uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti, ki bi jih podjetje, ki prejme pomoč, izvajalo v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo pomoči. Pomoč bi se morala iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU v skladu s to uredbo izvzeti samo, kadar se dejavnost ali delo na projektu, ki prejema pomoč, začne po tem, ko je podjetje, ki prejme pomoč, predložilo pisni zahtevek za pomoč.

(19)

Kar zadeva vsako ad hoc pomoč, ki jo zajema ta uredba in je dodeljena upravičencu, ki je veliko podjetje, bi morale države članice poleg pogojev glede spodbujevalnega učinka, ki se uporabljajo za MSP, zagotoviti tudi, da je upravičenec v notranjem dokumentu analiziral, ali je projekt oziroma dejavnost, ki prejema pomoč, izvedljiva s pomočjo in brez pomoči. Država članica bi morala preveriti, ali ta notranji dokument potrjuje bistveno povečanje obsega projekta ali dejavnosti ali bistveno povišanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt ali dejavnost, ki prejema pomoč, ali bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti. Spodbujevalni učinek bi prav tako moralo biti možno ugotoviti na podlagi dejstva, da se na zadevnem podeželskem območju naložbeni projekt ali dejavnost kot taka ne bi izvedla, če pomoč ne bi bila dodeljena.

(20)

Za samodejne sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti bi moral še naprej veljati poseben pogoj glede spodbujevalnega učinka, ker je ta vrsta pomoči dodeljena v okviru drugačnih postopkov kot druge vrste pomoči. Take sheme bi bilo treba sprejeti pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, ki prejema pomoč. Vendar se ta pogoj ne bi smel uporabljati v primeru naslednic davčnih shem, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih davčnih shemah v obliki davčnih ugodnosti. Za oceno spodbujevalnega učinka takih shem je ključni trenutek takrat, ko je bil davčni ukrep prvič določen v prvotni shemi, ki jo nato nadomesti naslednica sheme.

(21)

V izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba vključiti samo upravičene stroške. Ta uredba ne bi smela izvzeti pomoči, ki presega ustrezno intenzivnost pomoči, ker so vključeni neupravičeni stroški. Opredelitev upravičenih stroškov bi morala biti podprta z razumljivimi, podrobnimi in posodobljenimi dokumentarnimi dokazili. Upoštevati bi bilo treba vse zneske pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Pomoč, plačljivo v več obrokih, bi bilo treba diskontirati na vrednost, ki jo je imela na dan dodelitve pomoči. Upravičene stroške bi bilo prav tako treba diskontirati na vrednost, ki so jo imeli na dan dodelitve pomoči. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči v primeru pomoči, ki ni v obliki nepovratnih sredstev, bi morala biti diskontna stopnja oziroma referenčna mera, veljavna ob dodelitvi, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (8). Kadar je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, bi morali biti obroki pomoči diskontirani na podlagi diskontnih stopenj, veljavnih na različne dni začetka veljavnosti davčnih ugodnosti. Spodbujati bi bilo treba uporabo pomoči v obliki vračljivih predplačil, saj so taki instrumenti za porazdelitev tveganja ugodni za krepitev spodbujevalnega učinka pomoči. Zato je primerno določiti, da se lahko veljavne intenzivnosti pomoči iz te uredbe povečajo, kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predplačil.

(22)

V primeru davčnih ugodnosti za davke, ki jih je treba plačati v prihodnosti, veljavna diskontna stopnja in točni znesek obrokov pomoči morda nista znana vnaprej. Države članice bi morale v takih primerih ob upoštevanju veljavne intenzivnosti pomoči vnaprej določiti najvišjo diskontirano vrednost pomoči. Ko je znesek obroka pomoči na določen dan znan, se nato lahko diskontiranje opravi na podlagi diskontne stopnje, ki se takrat uporablja. Diskontirano vrednost vsakega obroka pomoči bi bilo treba odšteti od skupne zgornje meje.

(23)

Da bi ugotovili, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi podrobno opredeliti okoliščine, v katerih se lahko različne vrste pomoči kumulirajo. Pomoči, izvzete s to uredbo, in vse druge združljive pomoči, izvzete z drugimi uredbami ali ki jih odobri Komisija, se lahko kumulirajo, dokler se navedeni podporni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Kadar se različni viri pomoči nanašajo na iste deloma ali v celoti prekrivajoče se opredeljive upravičene stroške, bi morala biti kumulacija dovoljena do največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno pomoč v skladu s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba določiti tudi posebna pravila za kumulacijo ukrepov pomoči s pomočjo de minimis. Pomoč de minimis se pogosto ne dodeli za specifične opredeljive upravičene stroške in se jim pogosto tudi ne pripisuje. V takšnem primeru bi morala obstajati možnost proste kumulacije pomoči de minimis z državno pomočjo, ki je izvzeta v skladu s to uredbo. Če pa je pomoč de minimis dodeljena za iste opredeljive upravičene stroške kot državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, bi se morala kumulacija dovoliti samo do največje intenzivnosti pomoči, kot je navedeno v poglavju III te uredbe.

(24)

Ker je državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU načeloma prepovedana, je pomembno, da se preveri, ali je pomoč dodeljena v skladu z veljavnimi predpisi. Preglednost državne pomoči je zato ključnega pomena za pravilno uporabo določb PDEU ter prispeva k večji skladnosti, večji odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in nenazadnje k učinkovitejši javni porabi. Da se zagotovi preglednost, bi morale države članice vzpostaviti celovita spletišča za državno pomoč na regionalni ali nacionalni ravni s povzetki informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem v skladu s to uredbo. Navedena obveznost bi morala biti pogoj za združljivost individualne pomoči z notranjim trgom. V skladu s standardno prakso glede objavljanja informacij iz Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (9) bi bilo treba uporabiti standardno obliko, ki omogoča iskanje po informacijah ter njihov prenos in enostavno objavo na internetu. Povezave na spletišča državnih pomoči vseh držav članic bi morale biti objavljene na spletišču Komisije. V skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2015/1588 bi bilo treba na spletišču Komisije objaviti povzetek informacij o vsakem ukrepu, izvzetem na podlagi te uredbe.

(25)

Da bi zagotovili učinkovito spremljanje ukrepov pomoči v skladu z Uredbo (EU) 2015/1588, je primerno, da se določijo zahteve v zvezi s poročanjem držav članic o ukrepih pomoči, ki so bili izvzeti na podlagi te uredbe. Glede na zastaralni rok iz člena 17 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 je prav tako primerno določiti pravila glede evidenc, ki bi jih morale imeti države članice o pomoči, izvzeti po tej uredbi (10). Prav tako pa bi se morala vsaka individualna pomoč izrecno sklicevati na to uredbo.

(26)

Za večjo učinkovitost pogojev združljivosti iz te uredbe bi morala imeti Komisija možnost, da odvzame ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči v primeru neizpolnjevanja teh zahtev. Komisija bi morala imeti možnost, da omeji odvzem ugodnosti skupinske izjeme na nekatere vrste pomoči, nekatera podjetja, ki prejmejo pomoč, ali ukrepe pomoči, ki so jih sprejeli nekateri organi, kadar neskladnost s to uredbo vpliva le na omejeno število ukrepov ali nekatere organe. Takšen ciljni odvzem bi moral zagotoviti sorazmerno popravo, neposredno povezano z ugotovljeno neskladnostjo s to uredbo.

(27)

Da bi se odpravile razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, olajšalo usklajevanje med različnimi pobudami Unije in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter izboljšali upravni postopki in pravna varnost, bi morala opredelitev MSP v tej uredbi temeljiti na opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (11).

(28)

Ta uredba bi morala zajeti vrste pomoči, ki so dodeljene v sektorju ribištva in akvakulture in jih je Komisija sistematično odobrila v preteklosti. Ta pomoč ne bi smela zahtevati ocene Komisije o združljivosti z notranjim trgom za vsak posamezen primer, če ustreza pogojem iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 in Uredbe (EU) 2021/1139, kjer je ustrezno.

(29)

V skladu s členom 107(2), točka (b), PDEU je pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izjemni dogodki, združljiva z notranjim trgom. Za zagotovitev pravne varnosti je treba določiti vrsto dogodkov, ki se lahko štejejo za naravne nesreče, izvzete po tej uredbi.

(30)

Ribištvo in akvakultura sta sektorja, ki sta posebej izpostavljena slabim vremenskim razmeram, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in boleznim živali. Izkušnje kažejo, da so taki dogodki močno prizadeli te sektorje in da so ribiči zaradi njih utrpeli veliko škodo. Ukrepi za ustrezno zavarovanje in povrnitev take škode se štejejo za primerno orodje za pomoč podjetjem, da si opomorejo od take škode in tako nadaljujejo poslovanje ter s tem zagotovijo razvoj gospodarskih dejavnosti v teh sektorjih.

(31)

Škoda, ki jo povzročijo slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, kot so neurja, slana, toča, zmrzal, deževje ali huda suša, ki se bolj redno pojavljajo, se ne bi smela šteti za naravno nesrečo v smislu člena 107(2), točka (b), PDEU. Vendar bi bilo treba pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile slabe vremenske razmere, v obsegu, v katerem je njihov vpliv na gospodarsko dejavnost tak, da jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, šteti za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU.

(32)

Za zagotovitev, da se izjema nanaša na pomoč, dodeljeno za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče in slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bi bilo treba v tej uredbi po ustaljeni praksi določiti pogoje, pod katerimi je taka pomoč lahko upravičena do skupinske izjeme. Ti pogoji bi se morali nanašati zlasti na formalno priznanje značaja dogodka kot naravne nesreče ali slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, s strani pristojnih organov držav članic ter na neposredno vzročno zvezo med naravno nesrečo ali slabimi vremenskimi razmerami in škodo, ki jo je utrpelo podjetje, ki prejme pomoč, kar lahko zajema tudi podjetja v težavah, morali pa bi tudi preprečevati prekomerna nadomestila. Nadomestilo ne bi smelo presegati tistega, kar je potrebno za to, da se podjetje, ki prejme pomoč, povrne v podoben položaj kot pred dogodkom.

(33)

Ribištvo in akvakultura sta sektorja, v katerih ni dovolj spodbud za posamezne ukrepe, čeprav bi rezultat posameznih ukrepov ustrezal skupnemu interesu vseh uporabnikov. Zato bi bilo treba pomoč za zaščito in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter ureditev nadomestil v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti, vključno z zbiranjem odpadkov iz morja, šteti za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU.

(34)

Ta uredba upošteva poseben položaj najbolj oddaljenih regij Unije, kot je priznan v členu 349 PDEU, v katerem so določeni posebni ukrepi.

(35)

Pomoč, dodeljena MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ima majhen učinek na konkurenco, zlasti glede na pozitivno vlogo, ki jo ima pomoč pri izmenjavi znanja, predvsem za lokalne in kmečke skupnosti, ter glede na njeno pogosto kolektivno naravo in razmeroma majhen obseg. Navedeni projekti so že po naravi integrirani ter zajemajo več akterjev in sektorjev, kar lahko povzroči določene težave pri njihovi razvrstitvi v okviru pravil o državni pomoči. Občine po svoji naravi ne spadajo na področje uporabe opredelitve MSP (12). Vendar imajo pogosto ključno vlogo pri organizaciji in izvajanju projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Kadar se projekt lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, izvaja v korist enega od ciljev iz člena 1 Uredbe Sveta (EU) 2015/1588, bi zato morala obstajati tudi možnost skupinskega izvzetja pomoči za občine v okviru takega projekta. Zaradi lokalne narave projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, izbranih na podlagi večletne strategije lokalnega razvoja, ki jo določi in izvaja javno-zasebno partnerstvo, ter njihove usmerjenosti v skupnostne, socialne, okoljske in podnebne interese bi morala ta uredba obravnavati nekatere težave pri projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, da se omogoči njihova skladnost s pravili o državni pomoči. To bi moralo veljati tudi za občine, ki imajo neposredne ali posredne koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki uresničujejo enega od ciljev iz člena 1 Uredbe (EU) 2015/1588.

(36)

V skladu s členom 15(1)(f) in členom 15(3) Direktive Sveta 2003/96/ES (13) lahko države članice uvedejo oprostitve ali znižanja davkov, ki veljajo za ribolov v celinskih vodah in ribogojniške dejavnosti. Zato je primerno, da so ti ukrepi še naprej izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz navedene direktive. Oprostitve davkov, ki veljajo za ribištvo v vodah EU, ki jih morajo države članice uvesti v skladu s členom 14(1)(c) navedene direktive ni mogoče pripisati državi in zato ne bi smele pomeniti državne pomoči.

(37)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije na tem področju, bi bilo treba pravila o državni pomoči redno revidirati. Zato bi bilo treba omejiti obdobje uporabe te uredbe in določiti prehodne določbe. Ob upoštevanju dejstva, da so pogoji za dodelitev pomoči na podlagi te uredbe tesno povezani s pogoji, določenimi za uporabo Uredbe (EU) 2021/1139, ki vzpostavlja Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, je obdobje uporabe te uredbe primerno uskladiti z obdobjem uporabe ESPRA. Za zagotovitev kontinuitete in pravne varnosti v prehodnem obdobju je primerno, da se ta uredba uporablja do 31. decembra 2029.

(38)

Če bi ta uredba prenehala veljati in se ne bi podaljšala, bi morale biti sheme pomoči, ki so že izvzete v skladu s to uredbo, izvzete še nadaljnjih šest mesecev, da bi se zagotovili kontinuiteta in pravna varnost –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za pomoč, dodeljeno

(a)

mikro, malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP), ki so dejavna v proizvodnji, predelavi ali trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture,

(b)

občinam iz členov 54 in 55 ter

(c)

ribiškim pristaniščem, mestom iztovarjanja, prodajnim dvoranam in zavetjem v skladu s členom 29.

2.   Ta uredba se uporablja tudi za pomoč, dodeljeno vsem podjetjem, ki so dejavna v proizvodnji, predelavi ali trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture za katerega koli od naslednjih namenov in ne glede na velikost upravičenega podjetja do pomoči:

(a)

za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč;

(b)

pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;

(c)

za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, ter

(d)

za inovacije v ribištvu in akvakulturi.

3.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;

(b)

pomoč za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(c)

pomoč, pogojeno s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega blaga;

(d)

ad hoc pomoč za podjetje iz odstavka 5 tega člena;

(e)

pomoč, dodeljeno za operacije ali izdatke

(i)

ki povečujejo ribolovno zmogljivost ribiškega plovila;

(ii)

za nakup opreme, ki povečuje zmožnost ribiškega plovila za iskanje rib;

(iii)

za gradnjo, nakup ali uvoz ribiških plovil, razen če ni v členu 20 določeno drugače;

(iv)

za prenos ribških plovil v tretje države ali spremembo zastave ribiških plovil, vključno preko ustanavljanja skupnih podjetij s partnerji iz tretjih držav;

(v)

za začasno ali trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti;

(vi)

za raziskovalni ribolov;

(vii)

za prenos lastništva podjetja, razen če ni v členu 20 določeno drugače;

(viii)

za neposredno obnavljanje staleža, razen v primeru poskusnega obnavljanja staleža;

(ix)

za gradnjo novih pristanišč ali novih prodajnih dvoran;

(x)

za mehanizme intervencij na trgu, katerih namen je začasen ali trajen umik ribških ali akvakulturnih proizvodov s trga, da se zmanjša ponudba in tako prepreči znižanje cen ali doseže zvišanje cen;

(xi)

za naložbe v ribiška plovila, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz prava Unije, veljavne ob vložitvi vloge za pomoč, vključno z zahtevami v okviru obveznosti Unije v zvezi z regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva;

(xii)

za naložbe v ribiška plovila, ki so v dveh koledarskih letih pred letom vložitve vloge za pomoč ribolovne dejavnosti izvajala manj kot 60 dni;

(xiii)

za zamenjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja ribiškega plovila;

(f)

pomoč, dodeljeno podjetju, ki

(i)

je storilo hudo kršitev iz člena 42 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 (14) ali člena 90 Uredbe (ES) št. 1224/2009 (15)

(ii)

je bilo udeleženo pri delovanju, upravljanju, ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznama plovil Unije, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, iz člena 40, točka (3), Uredbe (ES) št. 1005/2008, ali plovila, ki pluje pod zastavo držav, ki so opredeljene kot nesodelujoče tretje države iz člena 33 navedene uredbe. ali

(iii)

je storilo katero koli od kaznivih dejanj zoper okolje iz členov 3 in 4 Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), kadar je vloga za podporo vložena v skladu s členi 32 do 39 te uredbe.

4.   Ta uredba se ne uporablja za pomoč podjetjem v težavah, razen za pomoč, ki se dodeli:

(a)

podjetjem, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali imajo koristi od teh projektov;

(b)

za kritje stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali;

(c)

shemam pomoči za povrnitev škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče ali

(d)

v naslednjih primerih pod pogojem, da je podjetje zaradi izgub ali škode, ki jih je povzročil zadevni dogodek, postalo podjetje v težavah:

(i)

pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali

(ii)

za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali.

5.   Ta uredba se ne uporablja za sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo enega od naslednjega:

(a)

shem pomoči za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč ali slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali

(b)

shem pomoči za stroške, ki jih imajo MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in pomoči podjetjem, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali imajo koristi od teh projektov, v skladu s členoma 54 in 55.

6.   Ta uredba se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja neločljivo povezani s kršitvijo zakonodaje Unije, zlasti za:

(a)

pomoč, pri kateri je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo podjetja, ki prejme pomoč, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot. Vendar se dovoli zahteva, da je v trenutku plačila pomoči poslovna enota ali podružnica v državi članici, ki dodeli pomoč;

(b)

pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da podjetje, ki prejme pomoč, uporabi doma proizvedeno blago ali storitve, ali

(c)

pomoč, ki podjetjem, ki prejmejo pomoč, omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

(d)

direktivo o habitatih, direktivo o pticah, direktivo o onesnaževanju morja z ladij in določbe o ravnanju z odpadki.

7.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

pomoč, zagotovljeno v okviru shem državne pomoči iz členov 20, 21, 24, 26 do 30, 33, 43, 46, 48, 50 in 52, če izpolnjuje pogoje iz člena 12, in sicer od 1. julija 2023;

(b)

vse spremembe shem iz točke (a), razen preoblikovanja, ki ne more vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja.

Komisija lahko odloči, da se ta uredba še naprej uporablja za daljše obdobje za katero koli od vrst shem pomoči iz točke (a) tega odstavka, potem ko je ocenila ustrezen načrt ocenjevanja, ki ga je država članica priglasila Komisiji.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(2)

„slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,“ pomenijo neugodne vremenske razmere, kot so zmrzal, neurja in toča, led, močno ali trajno deževje ali huda suša, ki za več kot 30 % zmanjšajo povprečje proizvodnje, izračunano na podlagi enega od naslednjih metod:

(a)

predhodnega triletnega obdobja;

(b)

triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;

(3)

„pomoč“ pomeni vse ukrepe, ki izpolnjujejo merila, določena v členu 107(1) PDEU;

(4)

„intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(5)

„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

(6)

„biološka zaščita“ pomeni upravljavske in fizične ukrepe za zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni v (a) populacijo živali ter iz nje in znotraj nje ali v (b) obrat, na območje, v kompartment, na prevozna sredstva ali v katere koli druge objekte, prostore ali na lokacije ter iz njih in znotraj njih;

(7)

„ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje“ pomenijo ukrepe v zvezi z boleznimi živali, za katere je pristojni organ uradno potrdil izbruh, ali v zvezi s škodljivimi organizmi rastlin ali invazivnimi tujerodnimi vrstami, za katere je pristojni organ uradno potrdil njihovo prisotnost;

(8)

„datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju, ki prejme pomoč, v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom;

(9)

„izplenitev“ pomeni plenjenje rib, ulovljenih v mreže ali gojenih v ribnikih, s strani zaščitenih živali, kot so tjulnji, morske vidre in morske ptice;

(10)

„načrt ocenjevanja“ pomeni dokument, ki zajema eno ali več shem pomoči in vsebuje vsaj naslednje minimalne vidike: cilje, ki bodo ocenjeni, vprašanja pri ocenjevanju, kazalnike rezultatov, predvideno metodo za izvedbo ocenjevanja, zahteve za zbiranje podatkov, predlagan časovni okvir ocenjevana, vključno z datumom predložitve vmesnega in končnega ocenjevalnega poročila, opis neodvisnega organa, ki bo izvedel ocenjevanje, ali meril, ki se bodo uporabila za njegovo izbiro, ter načine za javno objavo ocene;

(11)

„naslednica davčne sheme“ pomeni shemo v obliki davčne ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčne ugodnosti in ki jo nadomešča;

(12)

„ribič“ pomeni vsako fizično osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava zadevna država članica;

(13)

„ribiški proizvodi in proizvodi iz akvakulture“ pomenijo proizvode, navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(14)

„sektor ribištva in akvakulture“ pomeni gospodarski sektor, ki zajema vse dejavnosti proizvodnje, predelave in trženja ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture;

(15)

„ribolovna zmogljivost“ pomeni tonažo plovila v BT (bruto tonaža) in njegovo moč v kW (kilovati), kakor je opredeljena v členih 4 in 5 Uredbe (EU) 2017/1130 Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(16)

„ribiško pristanišče“ pomeni morsko ali celinsko območje kopnega in vode, ki ga uradno prizna država članica in je sestavljeno iz infrastrukture in opreme, ki omogoča predvsem sprejem ribiških plovil, natovarjanje in raztovarjanje njihovega ulova, skladiščenje, sprejem in dostavo tega ulova ter vkrcanje in izkrcanje ribičev;

(17)

„bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni znesek pomoči, kakršen bi bil, če bi bila pomoč podjetju, ki prejme pomoč, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(18)

„individualna pomoč“ pomeni ad hoc pomoč in pomoč, dodeljeno posameznim upravičencem na podlagi sheme pomoči;

(19)

„ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo v komercialne namene v celinskih vodah s plovili ali drugimi napravami, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(20)

„invazivne tujerodne vrste“ pomeni invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, in invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico, kot so opredeljene v členu 3(3) in (4) Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (19) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1143/2014);

(21)

„naravne nesreče“ pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove, poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora;

(22)

„najbolj oddaljene regije“ pomenijo regije iz člena 349 PDEU;

(23)

„zaščitena žival“ pomeni vsako žival, razen rib, ki je zaščitena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo;

(24)

„vračljivo predplačilo“ pomeni posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;

(25)

„MSP“ ali „mikro, mala in srednja podjetja“ pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I;

(26)

„mali priobalni ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki jih izvajajo: (a) morska plovila in plovila za ribolov v celinskih vodah, katerih dolžina čez vse ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega orodja, kot je opredeljeno v točki (1) člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 (20), ali (b) ribiči brez plovil, vključno z nabiralci školjk;

(27)

„začetek del“ pomeni začetek gradbenih del, povezanih z naložbo, ali prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del. Pri prevzemih „začetek del“ pomeni trenutek, ko se pridobijo sredstva, ki so neposredno povezana s prevzeto poslovno enoto;

(28)

„subvencionirane storitve“ pomenijo obliko pomoči, kadar je pomoč dodeljena končnemu podjetju, ki prejme pomoč, posredno v naravi in se izplača izvajalcu zadevne storitve ali dejavnosti;

(29)

„podjetje v težavah“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz člena 2, točka 18, Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (21).

2.   Poleg opredelitev pojmov iz odstavka 1 se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 2 Uredbe (EU) 2021/1139 in člena 5 Uredbe (EU) št. 1379/2013.

Člen 3

Prag za priglasitev

1.   Ta uredba se ne uporablja za individualno pomoč za kateri koli projekt z upravičenimi stroški, ki presegajo 2,5 milijona EUR, ali kadar pomoč, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, na upravičeno podjetje presega 1,25 milijona EUR na leto.

2.   Pragom, določenim v odstavku 1, se ni mogoče izogniti z namerno delitvijo shem ali projektov pomoči.

Člen 4

Pogoji za izvzetje

1.   Sheme pomoči, individualna pomoč, dodeljena v okviru shem pomoči, in ad hoc pomoč so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2) ali (3) PDEU in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU pod pogojem, da taka pomoč izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe ter posebne pogoje za zadevne vrste pomoči iz poglavja III te uredbe.

2.   Ukrepi pomoči so izvzeti iz te uredbe le, če izrecno določajo, da v obdobju dodelitve nepovratnih sredstev upravičenci do pomoči upoštevajo pravila skupne ribiške politike in da se, če je v tem obdobju ugotovljeno, da upravičenec ne upošteva pravil skupne ribiške politike, znesek pomoči povrne sorazmerno z resnostjo kršitve.

Člen 5

Preglednost pomoči

1.   Ta uredba se uporablja le za pomoč, za katero je mogoče bruto ekvivalent nepovratnih sredstev natančno izračunati vnaprej in brez vsakršne potrebe po oceni tveganja (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč).

2.   Naslednje vrste pomoči se obravnavajo kot pregledne:

(a)

pomoč v obliki nepovratnih sredstev, subvencioniranih obrestnih mer in subvencioniranih storitev;

(b)

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;

(c)

pomoč v obliki jamstev:

(i)

kadar je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana iz obvestila Komisije ali

(ii)

kadar je bila pred izvajanjem ukrepa metodologija za izračun jamstvenega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev jamstva sprejeta na podlagi Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev ali katerega koli naslednjega obvestila, po priglasitvi te metodologije Komisiji, na podlagi katere koli uredbe, ki jo je sprejela Komisija na področju državnih pomoči, ki so takrat veljale, in odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v smislu uporabe te uredbe;

(d)

pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;

(e)

pomoč v obliki vračljivih predplačil, če skupni nominalni znesek vračljivih predplačil ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa sprejeta metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predplačil po priglasitvi Komisiji.

3.   V tej uredbi se naslednje vrste pomoči ne obravnavajo kot pregledne:

(a)

pomoč v obliki kapitalskih injekcij;

(b)

pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja.

Člen 6

Spodbujevalni učinek

1.   Ta uredba se uporablja le za pomoč, ki ima spodbujevalni učinek.

2.   Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če podjetje, ki prejme pomoč, zadevni državi članici predloži pisni zahtevek za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Zahtevek za odobritev pomoči mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

(a)

ime in velikost podjetja;

(b)

opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

(c)

lokacija projekta ali dejavnosti;

(d)

seznam upravičenih stroškov ter

(e)

vrsta pomoči (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačilo ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.

3.    Ad hoc pomoč za velika podjetja ima spodbujevalni učinek, če je država članica zagotovila, da je izpolnjen pogoj iz odstavka 2, in pred dodelitvijo zadevne ad hoc pomoči preverila, da dokumentacija, ki jo je pripravilo podjetje, ki prejme pomoč, potrjuje, da bo pomoč dosegla enega ali več naslednjih rezultatov:

(a)

bistveno razširitev obsega projekta ali dejavnosti zaradi pomoči;

(b)

bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga je podjetje, ki prejme pomoč, porabilo za projekt ali dejavnost zaradi pomoči;

(c)

bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti;

(d)

v primeru ad hoc pomoči za naložbe se na zadevnem območju projekt ali dejavnost kot taka brez pomoči ne bi izvedla ali ne bi bila dovolj donosna za podjetje, ki prejme pomoč.

4.   Za ukrepe v obliki davčnih ugodnosti se šteje, da imajo spodbujevalni učinek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, ter

(b)

ukrep je bil sprejet in veljaven pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, za katero se zagotavlja pomoč. Ta zahteva se ne uporablja v primeru naslednic davčnih shem, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih davčnih shemah v obliki davčnih ugodnosti.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena se za naslednje vrste pomoči ne zahteva spodbujevalni učinek ali se zanje šteje, da imajo spodbujevalni učinek:

(a)

pomoč za kritje stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali, če so izpolnjeni pogoji iz členov 42, 49, 51 in 53;

(b)

pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, če so izpolnjeni pogoji iz členov 42, 49, 51 in 53;

(c)

pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;

(d)

pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, če so izpolnjeni pogoji iz členov 42, 49, 51 in 53;

(e)

pomoč v obliki oprostitev ali znižanj davkov, ki so jih države članice sprejele v skladu s členom 15(1), točka (f), in členom 15(3) Direktive 2003/96/ES, če so izpolnjeni pogoji iz člena 56 te uredbe;

(f)

pomoč za MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali imajo od njih korist, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 54 in 55;

(g)

pomoč za ukrepe trženja iz člena 45(1)(b)(vii), če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 45;

(h)

pomoč za partnerstvo med znanstveniki in ribiči, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 17;

(i)

pomoč za spodbujanje človeškega kapitala, ustvarjanja delovnih mest in socialnega dialoga, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 18.

Člen 7

Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški

1.   Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo zneski pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Upravičeni stroški se podprejo z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena. Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen za pomoč, razen kadar na podlagi nacionalne zakonodaje ni izterljiv.

2.   Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

3.   Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela na dan dodelitve pomoči. Upravičeni stroški se diskontirajo na vrednost, ki so jo imeli na dan dodelitve pomoči. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja na dan dodelitve pomoči.

4.   Če je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, se diskontiranje obrokov pomoči opravi na osnovi diskontnih stopenj, veljavnih na različne datume začetka veljavnosti davčnih ugodnosti.

5.   Kadar se pomoč dodeli za povrnitev škode ali izpada prihodkov, se zmanjša za vse stroške, ki niso nastali neposredno zaradi dogodka.

6.   Kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predplačil, ki so v odsotnosti sprejete metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev izražena kot odstotek upravičenih stroškov, in ukrep določa, da se bodo predplačila v primeru uspešnega izida projekta, kot je opredeljen na podlagi razumne in preudarne domneve, povrnila z obrestno mero, ki je vsaj enaka diskontni stopnji, ki velja na dan dodelitve pomoči, se lahko največja intenzivnost pomoči iz poglavja III poveča za 10 odstotnih točk, ne da bi pri tem presegla največjo stopnjo intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov.

7.   Upravičeni stroški so v skladu z zahtevami členov od 53 do 57 Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

Člen 8

Kumulacija

1.   Pri ugotavljanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev iz člena 3 in največje intenzivnosti pomoči iz poglavja III, se upošteva skupni znesek pomoči za dejavnost ali projekt ali podjetje, ki prejema pomoč, ne glede na to, ali se ta pomoč financira iz lokalnih, regionalnih ali nacionalnih virov ali virov Unije.

2.   Pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, se lahko kumulira z enim od naslednjega:

(a)

z vsako drugo pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

(b)

z vsako drugo pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

3.   Pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, se ne kumulira z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi taka kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega intenzivnost pomoči, določeno v poglavju III.

Člen 9

Objave in informacije

1.   Zadevna država članica zagotovi, da se na spletišču Komisije za preglednost dodeljevanja pomoči ali na celovitem spletišču za državne pomoči na nacionalni ali regionalni ravni objavijo:

(a)

povzetek informacij iz člena 11 v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ali povezavo, ki omogoča dostop do njega;

(b)

celotno besedilo vsakega ukrepa pomoči, kot je navedeno v členu 11, ali povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

(c)

informacije za vsako dodelitev individualne pomoči, ki presega 10 000 EUR.

Informacije iz točk (a), (b) in (c) se objavijo v skladu s Prilogo III.

2.   Za sheme v obliki davčnih ugodnosti se šteje, da so pogoji iz odstavka 1, točka (c), izpolnjeni, če države članice objavijo zahtevane informacije o individualnih zneskih pomoči v naslednjih razponih (v milijonih EUR):

(a)

0,01–0,2;

(b)

0,2–0,4;

(c)

0,4–0,6;

(d)

0,6–0,8;

(e)

0,8–1.

3.   Informacije iz odstavka 1, točka (c), so organizirane in dostopne v standardizirani obliki, kot je določeno v Prilogi III, ter omogočajo učinkoviti funkciji iskanja in prenosa. Informacije iz odstavka 1 se objavijo v šestih mesecih od datuma dodelitve pomoči, za pomoč v obliki davčnih ugodnosti pa v enem letu od roka za oddajo davčne napovedi, in so na voljo vsaj 10 let od dneva, ko je bila pomoč dodeljena.

4.   Vsaka shema pomoči in individualna pomoč vključuje izrecen sklic na to uredbo z navedbo njenega naslova ter sklica na objavo v Uradnem listu Evropske unije in na posebne določbe iz poglavja III, ki se nanašajo na navedeno pomoč, ali po potrebi na nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja upoštevanje ustreznih določb te uredbe. Besedilu so priložene izvedbene določbe in spremembe.

5.   Obveznosti glede objavljanja iz odstavka 1 tega člena se ne uporabljajo za pomoč, dodeljeno projektom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu s členoma 54 in 55.

6.   Komisija na svojem spletišču objavi:

(a)

povezave na spletišča državne pomoči iz odstavka 1 tega člena;

(b)

povzetek informacij iz člena 11(2).

POGLAVJE II

Postopkovne zahteve

Člen 10

Odvzem ugodnosti skupinskih izjem

Kadar država članica dodeli pomoč, ki je domnevno izvzeta iz obveznosti priglasitve v skladu s to uredbo, ne da bi izpolnila pogoje iz poglavij I, II in III te uredbe, lahko Komisija, po tem ko zadevni državi članici omogoči, da izrazi svoja stališča, sprejme sklep, da je treba vse ali nekatere prihodnje ukrepe pomoči, ki jih sprejme zadevna država članica in ki bi sicer izpolnjevali zahteve iz te uredbe, priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) PDEU. Ukrepi, ki jih je treba priglasiti, se lahko omejijo na ukrepe, ki dodeljujejo določeno vrsto pomoči, od katerih imajo korist določeni upravičenci ali ki jih sprejmejo določeni organi zadevne države članice.

Člen 11

Poročanje

1.   Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (23) Komisiji pošljejo letno poročilo v elektronski obliki o uporabi te uredbe za vsako celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja.

2.   Poleg tega države članice Komisiji pošljejo, prek elektronskega sistema obveščanja Komisije, povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe, v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ter povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila ukrepa pomoči, vključno z njegovimi spremembami, in sicer v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepa.

3.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za pomoč, dodeljeno projektom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz členov 54 in 55.

Člen 12

Ocenjevanje

1.   Naknadno ocenjevanje je potrebno za sheme pomoči s proračunom državne pomoči ali obračunanimi odhodki, ki presegajo 150 milijonov EUR v katerem koli letu ali 750 milijonov EUR v celotnem trajanju sheme, tj. skupnem trajanju sheme pomoči in katere koli predhodne sheme pomoči, ki pokriva podoben cilj in geografsko območje, in sicer od 1. januarja 2023. Naknadna ocenjevanja se zahtevajo samo za sheme pomoči, katerih skupno trajanje presega tri leta, z začetkom od 1. januarja 2023.

2.   Zahteva po naknadnem ocenjevanju se lahko opusti za sheme pomoči, ki so neposredne naslednice sheme, ki pokriva podoben cilj in geografsko območje, za katero je bila opravljena ocena ter je bilo v skladu z načrtom ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija, pripravljeno končno ocenjevalno poročilo, ki ni vsebovalo negativnih ugotovitev. Če končno ocenjevalno poročilo o shemi pomoči ni v skladu z odobrenim načrtom ocenjevanja, se zadevna shema začasno prekine s takojšnjim učinkom. Za nobeno naslednico take opuščene sheme pomoči ne velja skupinska izjema.

3.   Cilj ocenjevanja je preveriti, ali so bili izpolnjeni predpostavke in pogoji, na katerih temelji združljivost sheme, zlasti nujnost in učinkovitost ukrepa pomoči glede na njegove splošne in specifične cilje. Oceniti se tudi vpliv sheme na konkurenco in trgovino.

4.   Za sheme pomoči, za katere velja zahteva po ocenjevanju v skladu z odstavkom 1, države članice Komisiji priglasijo osnutek načrta ocenjevanja, kot sledi:

(a)

v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme pomoči, če je proračun sheme pomoči večji od 150 milijonov EUR v katerem koli zadevnem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme;

(b)

v 30 delovnih dneh po pomembni spremembi, s katero se je proračun sheme pomoči povečal na več kot 150 milijonov EUR v katerem koli danem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme pomoči;

(c)

v 30 delovnih dneh po tem, ko so bili na uradnih računih v okviru sheme pomoči evidentirani odhodki, ki presegajo 150 milijonov EUR v katerem koli letu.

5.   Osnutek načrta ocenjevanja je v skladu s skupnimi metodološkimi načeli, ki jih je določila Komisija (24). Države članice objavijo načrt ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija.

6.   Naknadno ocenjevanje na podlagi načrta ocenjevanja opravi strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje pomoč. Vsaka ocena mora vključevati vsaj eno vmesno poročilo in eno končno ocenjevalno poročilo. Države članice objavijo obe poročili.

7.   Končno ocenjevalno poročilo se predloži Komisiji najpozneje devet mesecev pred iztekom veljavnosti izvzete sheme pomoči. To obdobje se lahko skrajša za sheme pomoči, ki sprožijo zahtevo po ocenjevanju v zadnjih dveh letih izvajanja sheme pomoči. Natančen obseg in ureditve za vsako ocenjevanje se določijo v sklepu Komisije o odobritvi načrta ocenjevanja. Priglasitev vsakega naslednjega ukrepa pomoči s podobnim ciljem mora vsebovati opis, kako so bili upoštevani rezultati ocene.

Člen 13

Spremljanje

Države članice vodijo natančne evidence z informacijami in dokazili, ki so potrebni za ugotovitev, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme. Zadevna država članica Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, če je tako določeno v zahtevi, predloži vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebni za spremljanje uporabe te uredbe.

POGLAVJE III

Posebne določbe za različne vrste pomoči

Óddelek 1

Spodbujanje trajnostnega ribištva ter obnove in ohranjanja vodnih bioloških virov

Člen 14

Splošni pogoji

Pomoč iz tega oddelka izpolnjuje vse naslednje splošne pogoje:

(a)

kadar se pomoč dodeli v zvezi z določenim ribiškim plovilom Unije, tega plovila ni dovoljeno prenesti v državo zunaj Unije ali zamenjati njegove zastave za zastavo države zunaj Unije najmanj pet let po končnem plačilu za operacijo, za katero se prejme podpora. V primeru prenosa plovila ali spremembe zastave pred navedenim rokom država članica izterja neupravičeno izplačane zneske za operacijo, in sicer v znesku sorazmernem z obdobjem, v katerem pogoj iz prvega stavka te točke ni bil izpolnjen;

(b)

operativni stroški niso upravičeni, razen če to ni izrecno določeno v tem oddelku.

Člen 15

Pomoč za inovacije v ribištvu

1.   Pomoč za inovacije v ribištvu, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če je pomoč namenjena razvoju ali uvedbi novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in opreme, novih ali izboljšanih postopkov in tehnik ter novih ali izboljšanih sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov, tudi na ravni predelave in trženja.

2.   Subvencionirane storitve, financirane s to pomočjo, izvaja znanstveni ali tehnični organ, ki ga prizna država članica ali Unija, ali se izvajajo v sodelovanju z njim. Ta znanstveni ali tehnični organ potrdi rezultate takih operacij. Pomoč se izplača neposredno organizaciji za raziskave in/ali širjenje znanja.

3.   O rezultatih operacij, ki prejemajo podporo, države članice ustrezno obveščajo javnost.

4.   Upravičeni stroški so lahko naslednji:

(a)

neposredni stroški osebja v zvezi z raziskovalci, tehniki in drugim podpornim osebjem v obsegu njihove zaposlitve v projektu;

(b)

stroške instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v operacijah; kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo za operacije v njihovi celotni življenjski dobi, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju operacije, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel;

(c)

stroški stavb in zemljišč v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za operacije, ter pod naslednjimi pogoji:

(i)

pri stavbah veljajo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo obdobju trajanja operacij, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel;

(ii)

pri zemljiščih se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

(d)

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za operacije, ali

(e)

dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica operacij.

5.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 16

Pomoč za storitve svetovanja

1.   Pomoč za storitve svetovanja, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč izboljšuje splošno uspešnost in konkurenčnost podjetij ter spodbuja trajnostno ribištvo;

(b)

je pomoč na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju ter

(c)

imajo storitve svetovanja eno od naslednjih oblik:

(i)

študije izvedljivosti in storitve svetovanja, s katerimi se oceni sposobnost preživetja ukrepov, ki bi lahko bili upravičeni do pomoči iz naslova II, poglavje II, Uredbe (EU) 2021/1139;

(ii)

zagotavljanje strokovnega svetovanja glede okoljske trajnosti, osredotočeno na omejevanje in po možnosti odpravljanje škodljivih posledic ribolovnih dejavnosti na morske, obalne, kopenske in sladkovodne ekosisteme;

(iii)

zagotavljanje strokovnega svetovanja o poslovnih in tržnih strategijah.

2.   Študije izvedljivosti, storitve svetovanja in svetovanje iz odstavka 1, točka (b), zagotavljajo znanstveni, akademski, strokovni ali tehnični organi ali subjekti, ki zagotavljajo ekonomsko svetovanje in imajo ustrezne pristojnosti, kot to predpisuje nacionalna zakonodaja.

3.   Pomoč je v obliki subvencionirane storitve ali neposrednih nepovratnih sredstev.

4.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 17

Pomoč za partnerstva med znanstveniki in ribiči

1.   Pomoč za partnerstva med znanstveniki in ribiči, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

je pomoč namenjena spodbujanju prenosa znanja med znanstveniki in ribiči;

(b)

pomoč podpira naslednje:

(i)

vzpostavitev mrež, partnerskih sporazumov ali združenj med vsaj enim neodvisnim znanstvenim organom in ribiči ali vsaj eno organizacijo ribičev, v katerih lahko sodelujejo strokovni organi;

(ii)

dejavnosti, ki se izvajajo v okviru omrežij, partnerskih sporazumov ali združenj, navedenih v točki (i). Te dejavnosti lahko zajemajo dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov, študije, pilotne projekte, širjenje znanja in rezultatov raziskav, seminarje in izmenjavo najboljših praks.

2.   Pomoč je v obliki subvencionirane storitve ali neposrednih nepovratnih sredstev.

3.   Pomoč lahko krije samo naslednje upravičene stroške, ki nastanejo neposredno zaradi podprtega projekta:

(a)

neposredne stroške za plače;

(b)

stroške udeležbe;

(c)

potne stroške;

(d)

stroške publikacij;

(e)

kupljene storitve zbiranja podatkov, študije, pilotni projekti;

(f)

najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;

(g)

stroške širjenja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij.

4.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 18

Pomoč za spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga

1.   Pomoč za spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če zadevna pomoč podpira naslednje:

(a)

strokovno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, skupne projekte širjenja ekonomskih, tehničnih, regulativnih ali znanstvenih spoznanj in inovativnih praks, pridobivanje novih strokovnih veščin, povezanih zlasti s trajnostnim upravljanjem morskih ekosistemov, higieno, zdravjem in varnostjo, dejavnosti v pomorskem sektorju, inovacije in podjetništvo;

(b)

mreženje ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med deležniki vključno z organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti moških in žensk, spodbujanje vloge žensk v ribiških skupnostih in spodbujanje premalo zastopanih skupin, ki se ukvarjajo z malim priobalnim ribolovom ali ribolovom, ki se izvaja brez plovil; ali

(c)

socialni dialog na ravni Unije ali na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki vključuje ribiče, socialne partnerje in druge ustrezne deležnike.

2.   Pomoč za podporo dejavnostim iz odstavka 1 se lahko dodeli tudi zakoncem samozaposlenih ribičev ali, če in kolikor nacionalna zakonodaja to priznava, življenjskim partnerjem samozaposlenih ribičev, ki niso zaposleni ali niso poslovni partnerji, kadar v skladu s pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja, običajno sodelujejo v dejavnostih samozaposlenega ribiča in opravljajo enake ali pomožne naloge.

3.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov, razen v primeru usposabljanja za poklicno plovbo in usposabljanja o varnosti, za kateri se uporablja največja stopnja intenzivnosti pomoči v višini 100 %. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 19

Pomoč za spodbujanje diverzifikacije in novih oblik prihodka

1.   Pomoč za spodbujanje diverzifikacije in novih oblik prihodka, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

je pomoč namenjena podpori naložb, ki prispevajo k diverzifikaciji dohodka ribičev prek razvoja dopolnilnih dejavnosti, vključno z naložbami v ribiška plovila, turističnim trnkarjenjem, restavracijami ter okoljskimi storitvami in izobraževalnimi dejavnostmi na področju ribolova;

(b)

je pomoč namenjena ribičem, ki:

(i)

predložijo poslovni načrt o razvoju svojih novih dejavnosti ter

(ii)

imajo ustrezno strokovno znanje ali ga pridobijo v okviru operacij, ki se lahko financirajo v skladu s členom 18(1), točka (a).

2.   Pomoč iz odstavka 1, točka (a), se dodeli le, če so dopolnilne dejavnosti povezane z ribičevim osnovnim poslovanjem na področju ribolova.

3.   Znesek pomoči, dodeljene v skladu s tem členom, ne presega 50 % predvidenega proračuna iz poslovnega načrta za posamezno operacijo in ne presega najvišjega zneska 75 000 EUR za posamezno podjetje, ki prejme pomoč.

Člen 20

Pomoč za prvi nakup ribiškega plovila

1.   Pomoč za prvi nakup ribiškega plovila ali pridobitev delnega lastništva ribiškega plovila, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč prispeva h krepitvi gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostnih ribolovnih dejavnosti, podjetje, ki prejme pomoč, pa je predložilo preverljive informacije in poslovni načrt, ki to potrjuje; ter

(b)

pomoč podpira prvi nakup ribiškega plovila, ki ga je kupila fizična oseba, ki na dan vložitve vloge za pomoč ni starejša od 40 let in je vsaj pet let opravljala ribiško dejavnost ali je pridobila ustrezne kvalifikacije.

2.   Pomoč na podlagi odstavka 1 se lahko dodeli tudi pravnim subjektom, ki so v celoti v lasti ene ali več fizičnih oseb, ki vsaka izpolnjuje pogoje iz odstavka 1.

3.   Pomoč na podlagi tega člena se lahko dodeli za skupno prvo pridobitev ribiškega plovila s strani več fizičnih oseb, ki vsaka izpolnjuje pogoje iz odstavka 1.

4.   Podpora na podlagi tega člena se lahko dodeli tudi za prvo pridobitev delnega lastništva ribiškega plovila s strani fizične osebe, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 in za katero se šteje, da ima na tem plovilu nadzorne pravice, preko lastništva vsaj 33 % ribiškega plovila ali deleža ribiškega plovila, ali s strani pravnega subjekta, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 2 in za katerega se šteje, da ima nadzorne pravice na tem plovilu preko lastništva najmanj 33 % ribiškega plovila ali deleža ribiškega plovila.

5.   Pomoč se dodeli le za ribiško plovilo, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

pripada segmentu flote, za katerega je iz najnovejšega poročila o ribolovni zmogljivosti iz člena 22(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 razvidno ravnovesje z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo temu segmentu;

(b)

je opremljeno za ribolovne dejavnosti;

(c)

ima skupno dolžino največ 24 metrov;

(d)

je bilo registrirano v registru flote Unije najmanj tri koledarska leta pred letom vložitve vloge za pomoč v primeru plovila za mali priobalni ribolov in najmanj pet koledarskih let v primeru druge vrste plovil; ter

(e)

je bilo registrirano v registru flote Unije največ 30 koledarskih let pred letom vložitve vloge za pomoč.

6.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 40 % upravičenih stroškov in v nobenem primeru ne presega 75 000 EUR na ribiča ali ribiško plovilo.

Člen 21

Pomoč za izboljšanje zdravja, varnosti in delovnih pogojev za ribiče

1.   Pomoč za izboljšanje zdravja, varnosti in delovnih pogojev za ribiče, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

se pomoč dodeli samo v zvezi z naložbami v ribiška plovila ali individualno opremo, ki presegajo zahteve iz prava Unije ali nacionalnega prava; ter

(b)

pomoč ne podpira operacij, ki povečujejo bruto tonažo ribiškega plovila.

2.   Za operacije, katerih cilj je izboljšanje varnosti ribičev, sta do podpore upravičena nakup in po potrebi namestitev naslednjih predmetov:

(a)

rešilni splavi;

(b)

hidrostatične sprožilne enote za rešilne splave;

(c)

osebni označevalci, kot so radijske naprave za samodejni klic v sili (Emergency Position Indicating Radio Beacon – EPIRB), ki jih je mogoče vgraditi v rešilne jopiče in delovna oblačila ribičev;

(d)

osebni plavajoči pripomočki (Personal Flotation Devices – PFD), zlasti potapljaške obleke ali obleke za preživetje, rešilni pasovi in jopiči;

(e)

signalne bakle in rakete;

(f)

naprave za metanje vrvi;

(g)

sistemi za reševanje ljudi iz vode (man-overboard – MOB);

(h)

gasilska oprema, kot so gasilni aparati, ognjevarne odeje, detektorji ognja in dima, dihalni aparati;

(i)

protipožarna vrata;

(j)

zaporni ventili rezervoarja za gorivo;

(k)

detektorji plina in alarmni sistemi za javljanje prisotnosti plina;

(l)

drenažne črpalke in alarmi;

(m)

oprema za radijsko in satelitsko komunikacijo;

(n)

vodotesne lopute in vrata;

(o)

varovala na napravah, kot so vitli ali koluti za mrežo;

(p)

mostovi in dostopne lestve;

(q)

razsvetljava za iskanje, na krovu ali zasilna razsvetljava;

(r)

varnostni sprostitveni mehanizmi za primere, ko ribolovno orodje naleti na podvodno oviro;

(s)

varnostne kamere in zasloni;

(t)

oprema in elementi, ki so potrebni za izboljšanje varnosti na krovu.

3.   Za operacije ali zagotovitev opreme, katerih namen je izboljšanje zdravstvenih pogojev za ribiče, so do podpore upravičeni naslednji ukrepi:

(a)

nakup in namestitev opreme za prvo pomoč;

(b)

nakup zdravil in pripomočkov za nujno zdravljenje;

(c)

zagotavljanje medicine na daljavo, vključno z elektronsko tehnologijo, opremo in medicinskim slikovnim materialom za posvetovanje na daljavo s plovil;

(d)

zagotavljanje navodil in priročnikov za izboljšanje zdravja;

(e)

informacijske kampanje za izboljšanje zdravja.

4.   Za operacije ali zagotovitev opreme, katerih namen je izboljšanje higienskih razmer za ribiče, sta do podpore upravičena nakup in po potrebi namestitev naslednjih predmetov:

(a)

sanitarna oprema, kot so stranišča in umivalniki;

(b)

kuhinjska oprema in oprema za shranjevanje zalog hrane;

(c)

naprave za prečiščevanje pitne vode;

(d)

oprema ali sistemi za prezračevanje, čiščenje ali razkuževanje, namenjeni vzdrževanju ustreznih sanitarnih pogojev na krovu;

(e)

navodila in priročniki za izboljšanje higiene na ribiških plovilih, vključno s programskimi orodji.

5.   Za operacije ali zagotovitev opreme, katerih namen je izboljšanje delovnih pogojev na ribiških plovilih, sta do podpore upravičena nakup in po potrebi namestitev naslednjih predmetov:

(a)

ograje na krovu;

(b)

zatočišča na krovu in posodobitev kabin za zagotovitev zaščite pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;

(c)

predmeti za izboljšanje varnosti v kabinah in zagotovitev skupnih prostorov za posadko;

(d)

oprema za zmanjšanje ročnega dvigovanja težkih bremen, razen naprav, ki so neposredno povezane z ribolovnimi operacijami, kot so vitli;

(e)

protizdrsna barva in protizdrsne gumijaste podloge;

(f)

izolacijska oprema za zaščito pred hrupom, vročino ali mrazom ter oprema za izboljšanje prezračevanja;

(g)

delovna oblačila in varnostna oprema, kot so nepremočljivi varovalni čevlji, zaščita za oči in dihala, zaščitne rokavice in čelade ali zaščitna oprema proti padcem;

(h)

znaki za opozarjanje v izrednih razmerah, varnostni opozorilni znaki;

(i)

analize in ocene tveganja za prepoznavanje tveganj za ribiče v pristanišču ali med plovbo, da se sprejmejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje tveganj;

(j)

navodila in priročniki za izboljšanje delovnih pogojev na ribiških plovilih;

(k)

skupinska vozila za prevoz z območij lupinarjev do mest prve prodaje;

(l)

objekti na kopnem za ribiče brez plovil, ki izboljšujejo delovne pogoje, kot so garderobe, kopalnice in drugi sanitarni prostori, zlasti tisti objekti, ki spodbujajo in promovirajo vstop žensk na trg dela.

6.   Pomoč se dodeli ribičem, po potrebi tudi ribičem brez plovil, ali lastnikom ribiških plovil.

7.   Kadar operacija vključuje naložbo v ribiško plovilo, se pomoč za posamezno plovilo dodeli le enkrat v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2029 za isto vrsto naložbe. Kadar operacija vključuje naložbo v individualno opremo, se pomoč posameznemu podjetju, ki prejme pomoč, dodeli le enkrat v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2029 za isto vrsto opreme.

8.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 22

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij in za finančne prispevke v vzajemne sklade

1.   Pomoč za plačilo zavarovalnih premij in za finančne prispevke v vzajemne sklade, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

je namen pomoči, da prispeva k zavarovalnim premijam ali v vzajemne sklade, iz katerih se izplačajo finančna nadomestila ribičem za gospodarske izgube, ki so jih povzročili vedenje zaščitenih živali, javnozdravstvene krize, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali okoljske nesreče ali stroški reševanja ribičev ali ribiških plovil v primeru nesreč na morju med izvajanjem ribiških dejavnosti;

(b)

kombinacija finančnega nadomestila, ki ga izplačajo vzajemni skladi na podlagi tega člena, in drugih instrumentov Unije ali nacionalnih instrumentov ali zavarovalnih shem ne privede do čezmernega nadomestila, ki bi presegalo nastalo ekonomsko izgubo;

(c)

zavarovanje ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje proizvodnje in pomoč ni omejena na zavarovanje, ki ga zagotavlja določena zavarovalnica ali skupina zavarovalnic, ter

(d)

je vzajemni sklad akreditiran s strani pristojnega organa države članice v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.   Za namene tega člena:

(a)

so javnozdravstvene krize, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, okoljske nesreče ali nesreče na morju iz odstavka 1, točka (a), tiste, za katere je pristojni organ države članice uradno priznal, da so se zgodile;

(b)

izraz „vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom, ki omogoča vključenim ribičem, da se zavarujejo, in ki jim zagotavlja izplačila nadomestil za gospodarske izgube, ki jih povzročijo dogodki iz odstavka 1, točka (a). Vzajemni sklad mora imeti pregledno politiko glede vplačil v sklad in dvigov iz njega ter jasna pravila o odgovornosti za nastale dolgove.

3.   Največja intenzivnost pomoči je omejena na:

(a)

50 % zneskov, ki jih vzajemni sklad izplača kot finančno nadomestilo ribičem;

(b)

100 % upravnih stroškov ob vzpostavitvi vzajemnega sklada;

(c)

70 % stroškov zavarovalne premije;

(d)

50 % začetne kapitalizacije sklada.

4.   Prispevki iz odstavka 1, točka (a), se odobrijo samo za kritje izgub, nastalih zaradi javnozdravstvenih kriz, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, okoljskih nesreč ali nesreč na morju.

Člen 23

Pomoč za podporo sistemom za dodelitev ribolovnih možnosti

1.   Pomoč za podporo sistemom za dodelitev ribolovnih možnosti, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

je pomoč namenjena podpori oblikovanja, razvoja, spremljanja, ocenjevanja in upravljanja sistemov za dodeljevanje ribolovnih možnosti med države članice v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, da se ribolovne dejavnosti prilagodijo ribolovnim možnostim; ter

(b)

se pomoč dodeli javnim organom, pravnim ali fizičnim osebam ali organizacijam ribičev, ki jih priznavajo države članice, vključno s priznanimi organizacijami proizvajalcev, ki sodelujejo v kolektivnem upravljanju sistemov dodeljevanja ribolovnih možnosti.

2.   Pomoč je v obliki subvencionirane storitve ali neposrednih nepovratnih sredstev.

3.   Pomoč lahko krije samo naslednje upravičene stroške:

(a)

neposredne stroške za plače;

(b)

nakup ali zakup opredmetenih ali neopredmetenih sredstev do tržne vrednosti sredstva;

(c)

stroške publikacij ali

(d)

nakup storitev ali študij oblikovanja in razvoja.

4.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov.

Člen 24

Pomoč za omejitev vpliva ribolova na morsko okolje in prilagoditev ribolova varstvu vrst

1.   Pomoč za omejitev vpliva ribolova na okolje in prilagoditev ribolova varstvu vrst, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če: je pomoč namenjena zmanjšanju vpliva ribolova na morsko okolje, spodbujanju postopne odprave zavržkov in olajšanju prehoda na trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

2.   Pomoč podpira naslednje:

(a)

naložbe v opremo za izboljšanje selektivnosti ribolovnih orodij glede velikosti ali vrste;

(b)

naložbe v ribiško plovilo ali v opremo za odpravo zavržkov s preprečevanjem in zmanjševanjem neželenega ulova komercialnih staležev ali za ravnanje z neželenim ulovom, ki ga je treba iztovoriti v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(c)

naložbe v opremo za omejitev in po možnosti odpravo fizičnih in bioloških vplivov ribolova na ekosistem ali morsko dno; ali

(d)

naložbe v opremo za zaščito orodja in ulova pred sesalci in pticami, zavarovanimi z Direktivo Sveta 92/43/EGS (25) ali Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), če ne ogroža selektivnosti ribolovnega orodja in če je bilo storjeno vse potrebno, da se preprečijo fizične poškodbe plenilcev.

3.   Pomoč za posamezno vrsto opreme na posameznem ribiškem plovilu Unije se ne dodeli več kot enkrat v obdobju med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2029.

4.   Pomoč se dodeli le, kadar je orodje ali druga oprema iz odstavka 2 tega člena očitno bolj selektivna glede velikosti ali ima manjši vpliv na ekosistem in neciljne vrste kot standardno orodje ali druga oprema, dovoljena v skladu s pravom Unije ali ustreznim nacionalnim pravom, sprejetim v okviru regionalizacije, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1380/2013.

5.   Pomoč se dodeli:

(a)

lastnikom ribiških plovil Unije, ki so registrirana kot aktivna plovila in so vsaj 60 dni v obdobju dveh koledarskih let pred datumom predložitve vloge za pomoč izvajala ribolovno dejavnost na morju;

(b)

ribičem, ki so lastniki opreme, ki jo je treba nadomestiti, in so delali na krovu ribiškega plovila Unije vsaj 60 dni v obdobju dveh koledarskih let pred datumom predložitve vloge za pomoč;

(c)

organizacijam ribičev, ki jih priznava država članica.

6.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov.

Člen 25

Pomoč za inovacije, povezane z ohranjanjem morskih bioloških virov

1.   Pomoč za inovacije, povezane z ohranjanjem morskih bioloških virov, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

je namen pomoči prispevati k postopni odpravi zavržkov in prilova ter olajšati prehod na izkoriščanje živih morskih bioloških virov v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter zmanjšati vpliv ribolova na morsko okolje in vpliv zaščitenih živali;

(b)

pomoč podpira operacije, namenjene razvoju ali uvajanju novega tehničnega ali organizacijskega znanja, ki zmanjšuje vpliv ribolovnih dejavnosti na okolje, vključno z izboljšanimi ribolovnimi tehnikami in selektivnostjo orodja, ali katerih cilj je doseči bolj trajnostno rabo morskih bioloških virov in soobstoj z zaščitenimi živalmi;

(c)

podprte operacije izvaja znanstveni ali tehnični organ, ki ga prizna država članica in ki potrdi rezultate takih operacij, ali se izvajajo v sodelovanju z njim; ter

(d)

države članice ustrezno obveščajo javnost o rezultatih podprtih operacij.

2.   Pomoč je v obliki subvencioniranih storitev.

3.   Ribiška plovila, vključena v projekte, ki se financirajo na podlagi tega člena, ne smejo presegati 5 % ribiških plovil nacionalne flote ali 5 % tonaže nacionalne flote v bruto tonaži, izračunane v času sprejetja podpornega instrumenta.

4.   Upravičeni stroški so lahko samo naslednji:

(a)

neposredni stroški osebja v zvezi z raziskovalci, tehniki in drugim podpornim osebjem v obsegu njihove zaposlitve v projektu;

(b)

stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu; kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta;

(c)

stroški stavb in zemljišč v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekte, ter pod naslednjimi pogoji:

(i)

pri stavbah veljajo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo obdobju trajanja projekta, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel;

(ii)

pri zemljiščih se štejejo za upravičene samo stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

(d)

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt; ali

(e)

dodatni režijski stroški in drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta.

5.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 26

Pomoč za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter za ureditve v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti

1.   Pomoč za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter za ureditve v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU.

2.   Pomoč iz tega člena podpira naslednje operacije:

(a)

pobiranje odpadkov iz morja s strani ribičev, kot je pobiranje izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov; do podpore so upravičeni samo naslednji ukrepi:

(i)

odstranjevanje izgubljenega ribolovnega orodja iz morja, zlasti za boj proti fantomskemu ribolovu;

(ii)

nakup in, če je primerno, namestitev opreme na ribiških plovilih za zbiranje in shranjevanje odpadkov;

(iii)

vzpostavitev sistemov zbiranja odpadkov za sodelujoče ribiče, vključno s finančnimi spodbudami;

(iv)

nakup in, če je primerno, namestitev opreme v objektih ribiških pristanišč za shranjevanje in recikliranje odpadkov;

(v)

komunikacijske in informacijske kampanje ter kampanje ozaveščanja za spodbujanje ribičev in drugih deležnikov k sodelovanju v projektih za odstranjevanje izgubljenega ribolovnega orodja; ali

(vi)

usposabljanje ribičev in pristaniških uslužbencev;

(b)

izgradnjo, postavljanje ali posodobitev mirujočih ali premičnih naprav za varovanje ter spodbujanje razvoja morskih živalskih in rastlinskih vrst, vključno z njihovo znanstveno pripravo, in vrednotenje; do podpore so upravičeni samo naslednji ukrepi:

(i)

nakup in, če je primerno, namestitev naprav za varovanje morskih območij pred ribolovom z vlečnimi mrežami;

(ii)

nakup in, če je primerno, namestitev naprav za obnovo uničenih morskih ekosistemov; ali

(iii)

stroški v zvezi s pripravljalnim delom, kot so raziskovanje, znanstvene študije ali ocenjevanje;

Nakup plovila, ki se potopi in uporabi kot umeten greben, ni upravičen;

(c)

prispevki k boljšemu upravljanju ali ohranjanju morskih bioloških virov z namestitvijo naslednjih elementov ali sprejetjem naslednjih ukrepov in projektov:

(i)

zaokroženi trnki;

(ii)

akustične odvračalne naprave;

(iii)

naprave za izločanje želv (turtle excluder devices – TED);

(iv)

plapolajoče vrvice;

(v)

druga orodja ali naprave, ki so se izkazali za učinkovite pri preprečevanju naključnega ulova zaščitenih živali;

(vi)

usposabljanje ribičev glede boljšega upravljanja ali ohranjanja morskih bioloških virov;

(vii)

projekti, ki se osredotočajo na obalne habitate, pomembne za ribe, ptice in druge organizme;

(viii)

projekti, osredotočeni na področja, pomembna za razmnoževanje rib, kot so obalna mokrišča; ali

(ix)

zamenjava obstoječega ribolovnega orodja z ribolovnim orodjem z majhnim vplivom, stroški v zvezi z ribiškimi vršami in pastmi za ribe, svetlečimi vabami in ročnimi vrvicami;

(d)

sodelovanje pri drugih ukrepih, katerih cilja sta ohranitev in krepitev storitev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, kot je obnova določenih morskih in obalnih habitatov v podporo trajnostnim staležem rib, vključno z njihovo znanstveno pripravo, in vrednotenje; do podpore so upravičeni stroški v zvezi z naslednjimi ukrepi:

(i)

shemami za preskušanje novih tehnik spremljanja, zlasti:

—

sistemi elektronske opreme za daljinsko spremljanje, kot je sistem televizije zaprtega kroga (closed-circuit television – CCTV) ali sistemi za video nadzor, za spremljanje in beleženje naključnega ulova zaščitenih živali;

—

beleženje oceanografskih podatkov, kot so temperatura, slanost, plankton, cvetenje alg ali motnost;

—

kartiranje invazivnih tujerodnih vrst;

—

ukrepi, vključno s študijami, za preprečitev in nadzor širjenja invazivnih tujerodnih vrst;

(ii)

finančnimi spodbudami za namestitev samodejnih zapisovalnih naprav na ribiških plovilih za spremljanje in beleženje oceanografskih podatkov, kot so temperatura, slanost, plankton, cvetenje alg ali motnost;

(iii)

ukrepi za zmanjšanje fizikalnega in kemičnega onesnaževanja;

(iv)

ukrepi za zmanjšanje drugih fizikalnih obremenitev, vključno z antropogenim podvodnim hrupom, ki negativno vpliva na biotsko raznovrstnost;

(v)

pozitivni ohranitveni ukrepi za zaščito in ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, vključno s ponovnim vnosom ali ohranjanjem staležev domorodnih vrst, ter uporaba načel zelene infrastrukture iz Sporočila Komisije o zeleni infrastrukturi (27); ali

(vi)

ukrepi za preprečitev, nadzor ali odstranitev invazivnih tujerodnih vrst.

3.   Podpora iz odstavka 2, točka (d), je pogojena z uradnim priznanjem takih sistemov ali ukrepov s strani pristojnih organov držav članic. Države članice zagotovijo tudi, da ne pride do prekomernih nadomestil zaradi združevanja shem na ravni Unije in na nacionalni ravni ter zasebnih shem.

4.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov.

Člen 27

Pomoč za izboljšanje energijske učinkovitosti in za ublažitev posledic podnebnih sprememb

1.   Pomoč za izboljšanje energijske učinkovitosti in za ublažitev posledic podnebnih sprememb, z izjemo pomoči za nadomestitev ali posodobitev motorjev, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU.

2.   Pomoč, dodeljena v skladu s tem členom, lahko krije samo naslednje ukrepe:

(a)

naložbe v opremo ali ribiška plovila s ciljem zmanjšanja emisij onesnaževal ali toplogrednih plinov in povečanja energijske učinkovitosti ribiških plovil. Naložbe v ribolovno orodje so tudi upravičene, če ne ogrožajo selektivnosti tega ribolovnega orodja;

(b)

preglede in programe energijske učinkovitosti ali

(c)

študije za ocenitev prispevka alternativnih pogonskih sistemov in oblike trupa ribiških plovil k njihovi energijski učinkovitosti.

3.   Pomoč iz odstavka 2 se dodeli le lastnikom ribiških plovil in se ne dodeli več kot enkrat v obdobju med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2029 za isto ribiško plovilo in za isto vrsto naložbe.

4.   Upravičeni stroški so neposredni dodatni stroški, ki nastanejo zaradi zadevnih operacij. Za namene točke (a) odstavka 2 upravičeni stroški v zvezi z:

(i)

ukrepi za izboljšanje hidrodinamike trupa plovila lahko zajemajo samo:

—

naložbe v mehanizme za stabilnost, kot so bočne kobilice in balonasti premci, ki prispevajo k izboljšanju plovbne sposobnosti in stabilnosti,

—

stroške v zvezi z uporabo nestrupenih antivegetativnih sredstev, kot je bakrena prevleka, za zmanjšanje trenja,

—

stroške v zvezi s krmilno napravo, kot so sistemi za krmiljenje s krmilno napravo in več krmil za zmanjšanje obremenjenosti krmil glede na vremenske razmere in stanje morja, ali

—

preskušanje rezervoarja za gorivo kot osnova za izboljšanje hidrodinamike;

(ii)

ukrepi, katerih cilj je izboljšanje pogonskega sistema ribiških plovil, lahko krijejo samo stroške v zvezi z nakupom in po potrebi namestitvijo naslednjih predmetov:

—

energijsko učinkoviti propelerji, vključno s pogonskimi gredmi,

—

katalizatorji,

—

energijsko učinkoviti generatorji, kot so tisti, ki uporabljajo vodik ali zemeljski plin,

—

pogonski elementi, ki uporabljajo obnovljive vire energije, kot so jadra, zmaji, vetrnice, turbine ali sončni kolektorji,

—

premčni bočni propelerji,

—

ekonometri, sistemi za upravljanje goriva in sistemi za spremljanje ali

—

naložbe v šobe, ki izboljšujejo pogonski sistem;

(iii)

naložbami v ribolovno orodje in ribolovno opremo, lahko krijejo samo stroške, povezane z naslednjimi ukrepi:

—

zamenjava vlečnega orodja z nadomestnim orodjem,

—

spremembe vlečnega orodja ali

—

naložbe v opremo za spremljanje vlečnega orodja;

(iv)

naložbami, namenjenimi zmanjšanju električne ali toplotne energije, lahko krijejo samo:

—

naložbe za izboljšanje hladilnih, zamrzovalnih ali izolacijskih sistemov za plovila ali

—

naložbe za spodbujanje recikliranja toplote na plovilu, vključno z obnovo in ponovno uporabo toplote za druge pomožne operacije na plovilu.

Stroški v zvezi z osnovnim vzdrževanjem trupa niso upravičeni do pomoči iz točke (a) odstavka 2.

5.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 28

Pomoč za dodano vrednost, kakovost proizvodov in uporabo neželenega ulova

1.   Pomoč za dodano vrednost, kakovost proizvodov in uporabo neželenega ulova, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

je pomoč namenjena izboljšanju dodane vrednosti ali kakovosti ulovljenih rib;

(b)

pomoč krije samo naslednje upravičene stroške:

(i)

naložbe, ki zvišujejo vrednost ribiških proizvodov, zlasti tiste, ki ribičem omogočajo predelavo, trženje in neposredno prodajo lastnega ulova; ali

(ii)

inovativne naložbe v ribiška plovila, ki izboljšujejo kakovost ribiških proizvodov.

2.   Pomoč iz odstavka 1, točka (b)(ii) se dodeli le ob uporabi selektivnega orodja za čim manjši neželeni ulov ter samo lastnikom ribiških plovil Unije, ki so vsaj 60 dni v obdobju dveh koledarskih let pred datumom predložitve vloge za pomoč izvajala ribolovno dejavnost na morju.

3.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 29

Pomoč za ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja

1.   Pomoč za ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

je pomoč namenjena izboljšanju kakovosti, nadzora in sledljivosti iztovorjenih proizvodov, povečanju energijske učinkovitosti, prispevanju k varstvu okolja ter izboljšanju varnosti in delovnih pogojev;

(b)

pomoč krije naslednje upravičene naložbene stroške, ki:

(i)

izboljšujejo infrastrukturo ribiških pristanišč, prodajnih dvoran, mest iztovarjanja in zavetij, vključno z naložbami v primerne sprejemne zmogljivosti za izgubljeno ribolovno orodje in morske odpadke, pobrane iz morja;

(ii)

lajšajo izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja celotnega ulova v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 8(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1379/2013 ali ustvarjajo dodano vrednost premalo izkoriščenim delom ulova; ali

(iii)

izboljšujejo varnost ribičev z gradnjo ali posodobitvijo zavetij.

2.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 30

Pomoč za ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah

1.   Pomoč za ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če je namen pomoči:

(a)

zmanjšati vpliv ribolova v celinskih vodah na okolje;

(b)

povečati energijsko učinkovitost;

(c)

povečati vrednost ali kakovost iztovorjenih rib; ali

(d)

izboljšati zdravje, varnost, delovne pogoje, človeški kapital in usposabljanje.

2.   Pomoč iz tega člena lahko podpira samo naslednje upravičene stroške:

(a)

naložbe v spodbujanje človeškega kapitala, ustvarjanja delovnih mest in socialnega dialoga iz člena 18 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(b)

naložbe v ribiška plovila ali individualno opremo iz člena 21 in pod pogoji iz navedenega člena;

(c)

naložbe v opremo iz člena 24 in pod pogoji iz navedenega člena;

(d)

naložbe v izboljšanje energijske učinkovitost in ublažitev učinkov podnebnih sprememb iz člena 27 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(e)

naložbe v opremo, ki povečuje dodano vrednost ali kakovost ulovljenih rib, iz člena 28 in pod pogoji iz navedenega člena;

(f)

naložbe v ribiška pristanišča, zavetja in mesta iztovarjanja iz člena 29 ter pod pogoji iz navedenega člena; ali

(g)

naložbe v mreže ali drugo ribolovno orodje, ki so izpostavljeni povečani obrabi zaradi škode, ki jo povzročijo živali, ki niso ribe, vključno z invazivnimi vrstami, in v sorodno opremo.

3.   Pomoč lahko podpira inovacije v skladu s členom 15, storitve svetovanja v skladu s členom 16 ter partnerstva med znanstveniki in ribiči v skladu s členom 17.

4.   Da bi v celinskih vodah spodbujali diverzifikacijo ribičev, lahko pomoč podpira diverzifikacijo dejavnosti ribolova v celinskih vodah v dopolnilne dejavnosti pod pogoji iz člena 19.

5.   Za namene odstavka 2 tega člena:

(a)

se sklicevanja na ribiška plovila v členih 21, 24, 27 in 28 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;

(b)

se sklicevanje na morsko okolje v členu 24 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem delujejo plovila za ribolov v celinskih vodah;

(c)

se pogoji iz členov 21, 24 in 27, ki so specifični za plovila za morski ribolov, ne razširijo na ribolov v celinskih vodah.

6.   Pomoč lahko zaradi varovanja in razvoja vodnih živalskih in rastlinskih vrst podpira samo:

(a)

upravljanje, obnovo in spremljanje območij NATURA 2000, na katera vplivajo ribolovne dejavnosti, in rehabilitacijo celinskih voda v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28), vključno z drstitvenimi območji in selitvenimi potmi za selitvene vrste, brez poseganja v člen 26(2), točka 26(d) te uredbe in ob sodelovanju ribičev v celinskih vodah, kjer je to ustrezno;

(b)

izgradnjo, posodobitev ali postavljanje mirujočih ali premičnih naprav za varovanje ter spodbujanje razvoja vodnih živalskih in rastlinskih vrst, vključno z njihovo znanstveno pripravo, spremljanjem in vrednotenjem.

7.   Države članice zagotovijo, da ribiška plovila, ki prejmejo podporo v skladu s tem členom, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.

8.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov, razen v primeru ukrepa iz odstavka 2, točka (g), za katerega se uporablja največja stopnja intenzivnosti pomoči v višini 40 %. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Oddelek 2

Spodbujanje trajnostnih dejavnosti akvakulture

Člen 31

Splošni pogoji

1.   Pomoč, dodeljena iz tega oddelka, izpolnjuje naslednje splošne pogoje:

(a)

omejena je na podjetja, ki se ukvarjajo z akvakulturo, razen če je v tej uredbi določeno drugače;

(b)

kadar operacije obsegajo naložbe v opremo ali infrastrukturo, ki zagotavljajo skladnost s prihodnjimi zahtevami v zvezi z okoljem, zdravjem ljudi ali živali, higieno ali dobrobitjo živali v skladu z zakonodajo Unije, se lahko podpora dodeli do datuma, ko take zahteve postanejo zavezujoče za podjetja, ki se ukvarjajo z akvakulturo;

(c)

ne dodeli se za gojenje gensko spremenjenih organizmov;

(d)

ne dodeli se za operacije akvakulture na zaščitenih morskih območjih, če je pristojni organ države članice na podlagi presoje vpliva na okolje ugotovil, da bi operacija zelo škodljivo vplivala na okolje, česar ni mogoče ustrezno ublažiti.

2.   Pomoč iz tega oddelka za naložbe, katerih cilj je izkoriščati nove trge, se dodeli le, če podjetje, ki prejme pomoč, predloži dokumentacijo, da za projekt obstajajo dobri in trajnostni tržni obeti.

3.   Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (29), je pogojena s tem, da je bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt.

Člen 32

Pomoč za inovacije v akvakulturi

1.   Pomoč za inovacije v akvakulturi, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč spodbuja inovacije v akvakulturi;

(b)

je cilj pomoči, da se dosežejo:

(i)

razvoj tehničnega, znanstvenega ali organizacijskega znanja v obratih akvakulture, ki zlasti zmanjšuje vpliv na okolje, zmanjšuje odvisnost od ribje moke in ribjega olja, spodbuja trajnostno izkoriščanje virov v akvakulturi, prispeva k dobrobiti živali ali olajšuje nove trajnostne načine proizvodnje;

(ii)

razvoj in uvedba novih vrst v akvakulturi s tržnim potencialom, novih ali bistveno izboljšanih proizvodov, novih ali izboljšanih postopkov ter novih ali izboljšanih sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov;

(iii)

proučitev tehnične ali ekonomske izvedljivosti inovativnih proizvodov ali postopkov.

2.   Subvencionirane storitve iz tega člena izvajajo javni ali zasebni znanstveni ali tehnični organi, ki jih priznava država članica in ki potrdijo rezultate takih subvencioniranih storitev, ali pa se izvajajo v sodelovanju z njimi.

3.   O rezultatih projektov, ki prejemajo podporo, države članice ustrezno obveščajo javnost.

4.   Upravičeni stroški so lahko naslednji:

(a)

neposredni stroški osebja v zvezi z raziskovalci, tehniki in drugim podpornim osebjem v obsegu njihove zaposlitve v projektu;

(b)

stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu;

(c)

stroški stavb v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt, ter pod naslednjimi pogoji:

(i)

pri stavbah veljajo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo obdobju trajanja projekta, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel;

(ii)

pri zemljiščih se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

(d)

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt; ali

(e)

dodatni režijski stroški in drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta.

Za namene točke (b), kadar se navedeni instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta.

5.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 33

Pomoč za naložbe, ki povečujejo produktivnost ali pozitivno vplivajo na okolje v akvakulturi

1.   Pomoč za naložbe, ki povečujejo produktivnost ali pozitivno vplivajo na okolje v akvakulturi, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če pomoč podpira:

(a)

produktivne naložbe v akvakulturo;

(b)

diverzifikacijo proizvodnje akvakulture in gojenih vrst;

(c)

posodobitev objektov akvakulture, vključno z izboljšanjem delovnih in varnostnih razmer delavcev v akvakulturi;

(d)

izboljšave in posodobitve, povezane z zdravjem in dobrobitjo živali, vključno z nakupom opreme, namenjene zaščiti objektov akvakulture pred plenilci v naravi;

(e)

naložbe za zmanjševanje negativnih ali povečevanje pozitivnih vplivov na okolje ter izboljšanje učinkovite rabe virov;

(f)

naložbe v izboljšanje kakovosti ali v dodano vrednost proizvodov iz akvakulture;

(g)

obnovo obstoječih ribnikov ali lagun akvakulture z odstranjevanjem blata ali naložbami za preprečevanje nalaganja blata;

(h)

diverzifikacijo prihodka podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, z razvojem dopolnilnih dejavnosti;

(i)

naložbe, ki bistveno zmanjšajo vpliv podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, na porabo in kakovost vode, zlasti z zmanjšanjem količine porabljene vode ali kemikalij, antibiotikov in drugih zdravil ali izboljšanjem kakovosti izhodne vode, vključno z uporabo večtrofičnih sistemov akvakulture;

(j)

spodbujanje akvakulture v zaprtih sistemih, kjer se proizvodi iz akvakulture gojijo v zaprtih sistemih ponovnega kroženja, kar čim bolj zniža porabo vode; ali

(k)

naložbe za povečanje energijske učinkovitosti in spodbujanje prehoda podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, na obnovljive vire energije.

2.   Pomoč iz odstavka 1, točka (h), se dodeli le podjetjem, ki se ukvarjajo z akvakulturo, če so dopolnilne dejavnosti povezane z osnovnim poslovanjem podjetja na področju akvakulture, vključno s turističnim trnkarjenjem, okoljskimi storitvami akvakulture ali izobraževalnimi dejavnostmi na področju akvakulture.

3.   Pomoč iz odstavka 1 tega člena se lahko dodeli za naložbe, ki povečujejo proizvodnjo in/ali posodobitev obstoječih podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, ali za izgradnjo novih proizvodnih obratov, če je razvoj v skladu z načrtom za razvoj akvakulture iz člena 34 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

4.   Naložbe iz odstavka (1), točka (e), vključujejo naložbe, povezane z uporabo bolj trajnostne krme, zmanjšanjem sproščanja in upravljanjem hranilnih snovi in odpadnih voda, zmanjšanjem pobeglih organizmov, uporabo kemikalij in zdravil z manjšim vplivom na okolje, sprejetjem krožnega pristopa pri ravnanju z odpadki, odstranjevanjem orodja za akvakulturo ali uporabo biorazgradljivega orodja za akvakulturo, da bi se izognili morskim odpadkom, obvladovanjem plenilcev, in naložbe, ki merljivo prispevajo k obnovi biotske raznovrstnosti ali ekološki kontinuiteti.

5.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči. Za operacije, ki pozitivno vplivajo na okolje, je največja stopnja intenzivnosti pomoči 80 %, razen če bi se glede na Prilogo IV uporabila večja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 34

Pomoč za storitve upravljanja, nadomeščanja in svetovanja za obrate akvakulture

1.   Pomoč za storitve upravljanja, nadomeščanja in svetovanja za obrate akvakulture, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč izboljšuje splošno učinkovitost in konkurenčnost obratov akvakulture;

(b)

pomoč zmanjšuje negativni vpliv obratov akvakulture na okolje; ter

(c)

je pomoč namenjena nakupu storitev svetovanja za objekte akvakulture na tehničnem, znanstvenem, pravnem, okoljskem ali gospodarskem področju.

Za namene iz točke (c) se pomoč dodeli le malim in srednjim podjetjem ali organizacijam na področju akvakulture, vključno z organizacijami proizvajalcev na področju akvakulture in združenji proizvajalcev na področju akvakulture.

2.   Storitve svetovanja iz odstavka 1, točka (c), zajemajo:

(a)

potrebe glede upravljanja, ki omogočajo skladnost objektov akvakulture z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo na področju varstva okolja ter zahtevami pomorskega prostorskega načrtovanja;

(b)

presojo vpliva na okolje iz Direktive 2011/92/EU in Direktive 92/43/EGS;

(c)

potrebe glede upravljanja, ki omogočajo skladnost objektov akvakulture z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo na področju zdravja in dobrobiti vodnih živali ali zakonodajo javnega zdravja;

(d)

standarde, ki temeljijo na zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji;

(e)

strategije trženja in poslovanja; ali

(f)

študije izvedljivosti in storitve svetovanja, s katerimi se oceni sposobnost preživetja ukrepov, ki bi lahko bili upravičeni do pomoči iz poglavja III naslova II Uredbe (EU) 2021/1139.

3.   Svetovalne storitve iz odstavka 1 zagotavljajo znanstveni ali tehnični organi in subjekti za pravno ali ekonomsko svetovanje z zahtevano usposobljenostjo, priznano v državi članici. Pomoč je v obliki subvencionirane storitve ali neposrednih nepovratnih sredstev.

4.   Podjetja, ki prejmejo pomoč, pomoč prejmejo samo enkrat letno za vsako posamezno vrsto storitev svetovanja iz odstavka 2.

5.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 35

Pomoč za spodbujanje človeškega kapitala in mreženja na področju akvakulture

1.   Pomoč za spodbujanje človeškega kapitala in mreženja na področju akvakulture, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če pomoč podpira naslednje:

(a)

poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenega in tehničnega znanja in inovativnih praks, pridobivanje novih veščin na področju akvakulture ter v zvezi z zmanjšanjem okoljskega vpliva dejavnosti akvakulture;

(b)

izboljšanje delovnih pogojev in spodbujanje varnosti pri delu; ter

(c)

mreženje ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med podjetji, ki se ukvarjajo z akvakulturo, ali strokovnimi organizacijami in drugimi deležniki, vključno z znanstvenimi in tehničnimi organi ali organi, ki spodbujajo enake možnosti med moškimi in ženskami.

2.   Pomoč je v obliki subvencionirane storitve ali neposrednih nepovratnih sredstev.

3.   Pomoč lahko krije samo naslednje upravičene stroške, ki nastanejo neposredno zaradi podprtega projekta:

(a)

neposredni stroški za plače;

(b)

stroški udeležbe;

(c)

potni stroški;

(d)

stroški publikacij;

(e)

kupljene storitve zbiranja podatkov, študije, pilotni projekti;

(f)

najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja; ali

(g)

stroške širjenja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij.

4.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 36

Pomoč za povečanje potenciala lokacij za akvakulturo

1.   Pomoč za povečanje potenciala lokacij za akvakulturo, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč pozitivno prispeva k razvoju lokacij za akvakulturo in s tem povezane infrastrukture ter zmanjšanju škodljivih vplivov operacij na okolje;

(b)

pomoč podpira naslednje:

(i)

določitev in kartiranje najprimernejših območij za razvoj akvakulture ob upoštevanju postopkov prostorskega načrtovanja, kadar je to ustrezno; določitev in kartiranje območij, kjer bi bilo treba izključiti dejavnosti akvakulture, da bi se ohranila vloga teh območij v delovanju ekosistema;

(ii)

izboljšanje in razvoj podpornih zmogljivosti in infrastrukture, potrebnih za povečanje potenciala lokacij za akvakulturo ter zmanjšanje škodljivih vplivov akvakulture na okolje, vključno z naložbami v komasacijo, oskrbo z energijo ali gospodarjenje z vodami;

(iii)

ukrepe, ki jih sprejmejo in izvajajo pristojni organi v skladu s členom 9(1) Direktive 2009/147/ES ali členom 16(1) Direktive 92/43/EGS, katerih cilj je preprečiti resno škodo za akvakulturo; ali

(iv)

ukrepe, ki jih sprejmejo in izvajajo pristojni organi po odkritju povečane umrljivosti ali bolezni, kot je določeno v Uredbi (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (30) in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/689 (31).

Za namene točke (b)(iv) se pomoč lahko dodeli le za kritje sprejetja akcijskih načrtov za lupinarje, namenjenih varovanju, obnovi in upravljanju, vključno s podporo za gojitelje lupinarjev za upravljanje naravnih območij lupinarjev in prispevnih območij.

2.   Upravičeni stroški so lahko naslednji stroški, ki nastanejo neposredno kot posledica projekta:

(a)

upravičeni stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva;

(b)

neposredni stroški za plače; ali

(c)

stroški svetovalnih storitev, pogodbenih raziskav in podpornih storitev, ki jih zagotavljajo zunanji svetovalci.

3.   Podjetja, ki prejmejo pomoč, iz tega člena so le podjetja, ki jih države članice pooblastijo za naloge iz odstavka 1, točka (b).

4.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 37

Pomoč za spodbujanje novih podjetnikov v akvakulturi, ki se ukvarjajo s trajnostno akvakulturo

1.   Pomoč za spodbujanje novih gojiteljev vodnih organizmov, ki se ukvarjajo s trajnostno akvakulturo, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč spodbuja podjetništvo v akvakulturi; ter

(b)

pomoč podpira nove podjetnike pri ustanavljanju podjetij, ki se ukvarjajo s trajnostno akvakulturo.

2.   Pomoč se dodeli gojiteljem vodnih organizmov, ki vstopajo v sektor, če:

(a)

imajo ustrezne veščine ter sposobnosti;

(b)

kot vodilne osebe v takem podjetju prvič ustanavljajo malo ali srednje podjetje, ki se ukvarja z akvakulturo; ter

(c)

predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih dejavnosti akvakulture.

3.   Da bi gojitelji vodnih organizmov, ki vstopajo v sektor, pridobili ustrezna poklicna znanja in spretnosti, so lahko upravičeni do pomoči iz člena 35(1).

4.   Upravičeni stroški so lahko naslednji stroški, ki nastanejo neposredno kot posledica projekta:

(a)

stroški za plače;

(b)

dodatni režijski stroški in drugi stroški, vključno s stroški materiala in zalog;

(c)

stroški opreme; ali

(d)

stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva.

5.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 38

Pomoč za prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološko akvakulturo

1.   Pomoč za prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološko akvakulturo, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč spodbuja razvoj ekološke ali energijsko učinkovite akvakulture;

(b)

pomoč podpira eno od naslednjega:

(i)

prehod s konvencionalnih načinov proizvodnje v akvakulturi na ekološko akvakulturo v smislu Uredbe (EU) 2018/848 (32) ter v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2021/1165 (33);

(ii)

sodelovanje v sistemu Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (34).

2.   Pomoč se dodeli le v zvezi s prehodom podjetij, ki prejemejo pomoč, ki se zavežejo, da bodo vsaj tri leta sodelovali v sistemu EMAS ali vsaj pet let izpolnjevali zahteve ekološke pridelave. V zavezah, sprejetih v skladu s tem odstavkom, se zagotovi revizijska klavzula, da se zagotovi njihova prilagoditev v primeru sprememb ustreznih obveznih zahtev, standardov in pogojev iz tega člena.

3.   Pomoč se dodeli v obliki nadomestila za največ tri leta v obdobju preusmeritve podjetja v ekološko pridelavo ali v obdobju priprave za sodelovanje v sistemu EMAS. Države članice to nadomestilo izračunajo na podlagi enega od naslednjega:

(a)

izgube prihodka ali dodatnih stroškov v obdobju prehoda s konvencionalne na ekološko pridelavo za operacije, upravičene v skladu z odstavkom 1, točka (b)(i);

(b)

dodatnih stroškov zaradi uporabe sistema EMAS in priprav na sodelovanje v tem sistemu za operacije, upravičene v skladu z odstavkom 1, točka (b)(ii).

4.   Če podjetje, ki prejme pomoč, zaradi izjemnih in zunanjih okoliščin ne more izpolniti zavez iz odstavka 2, se znesek pomoči, izračunan v skladu z odstavkom 3, odšteje in izterja sorazmerno glede na trajanje prvotne zaveze in čas, ko zaveze niso bile izpolnjene.

5.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 39

Pomoč za okoljske storitve

1.   Pomoč za podjetja v sektorju akvakulture, ki zagotavljajo okoljske storitve, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč spodbuja razvoj sektorja akvakulture, ki zagotavlja okoljske storitve, ter

(b)

pomoč podpira enega od naslednjih ukrepov:

(i)

metode akvakulture, ki so združljive s posebnimi okoljskimi potrebami in za katere veljajo posebne predpisane zahteve ravnanja, ki izhajajo iz določitve območij NATURA 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS ter 2009/147/ES;

(ii)

sodelovanje, v zvezi z neposredno povezanimi stroški, pri ohranjanju in razmnoževanju vodnih živali ex-situ v okviru programov za ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti, ki jih razvijejo javni organi ali se izvajajo pod njihovim nadzorom;

(iii)

dejavnosti akvakulture, ki vključujejo ohranjanje in izboljševanje okolja ter biotske raznovrstnosti, in upravljanje s krajino in tradicionalnimi značilnostmi na območjih akvakulture.

2.   Pomoč iz odstavka 1, točka (b)(i), tega člena je v obliki letnega nadomestila. Upravičeni stroški so dodatni nastali stroški in/ali izpadi prihodkov, ki so posledica predpisanih zahtev ravnanja na zadevnih območjih zaradi izvajanja direktiv 92/43/EGS ali 2009/147/ES.

3.   Za namene točke (b)(ii) odstavka 1 so upravičeni stroški neposredni dodatni stroški, ki nastanejo zaradi zadevnih operacij.

4.   Pomoč iz odstavka 1, točka (b)(iii), se dodeli le, kadar se podjetja, ki prejmejo pomoč, zavežejo, da bodo najmanj pet let izpolnjevala okoljske zahteve v akvakulturi, ki presegajo zgolj uporabo zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje. Okoljske koristi operacije se prikažejo s predhodno oceno, ki jo izvedejo pristojni organi, ki jih določi država članica, razen če so okoljske koristi zadevne operacije že priznane.

5.   Pomoč iz odstavka 1, točka (b)(iii), se dodeli v obliki letnega nadomestila. Upravičeni stroški so neposredni dodatni stroški in/ali izpad prihodkov.

6.   O rezultatih operacij, za katere se dodeli pomoč v skladu s tem členom, države članice ustrezno obveščajo javnost.

7.   Za zaveze, prevzete v skladu s tem členom, se zagotovi revizijska klavzula, da se zagotovi njihova prilagoditev v primeru sprememb ustreznih obveznih zahtev, standardov in pogojev iz tega člena.

8.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov.

Člen 40

Pomoč za javnozdravstvene ukrepe

1.   Pomoč za javnozdravstvene ukrepe, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če pomoč podpira shemo nadomestil, ki gojiteljem mehkužcev zagotavlja nadomestilo za začasno ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev, kadar taka ustavitev nastopi izključno zaradi javnega zdravja.

2.   Pomoč iz odstavka 1 se lahko dodeli le, če je zaprtje razvrščenega proizvodnega območja ali območja za ponovno nasaditev v skladu s členom 62 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 (35) posledica širjenja planktona, ki proizvaja toksine, ali prisotnosti planktona, ki vsebuje biotoksine, ki presegajo mejne vrednosti iz Priloge III, oddelek VII, poglavje V, k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (36), in če:

(a)

okuženost traja več kot štiri zaporedne mesece ali

(b)

izguba zaradi začasne ustavitve pridobivanja gojenih mehkužcev presega 25 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa navedenega podjetja v treh koledarskih letih pred letom, v katerem se pridobivanje začasno ustavi.

Za namene točke (b) prvega pododstavka lahko države članice vzpostavijo posebna pravila za izračun v podjetjih, dejavnih manj kot tri leta.

3.   Obdobje, za katero se lahko dodeli nadomestilo, znaša v obdobju med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2029 največ 12 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko enkrat podaljša za največ dodatnih 12 mesecev na skupaj največ 24 mesecev.

4.   Upravičeni stroški so neposredni dodatni stroški in/ali izpad prihodkov, ki nastanejo zaradi zadevnih operacij. Izračunano nadomestilo se zmanjša za vse stroške, ki niso nastali neposredno zaradi dogodka, in bi jih upravičenec imel tudi sicer.

5.   Pomoč in druga prejeta plačila za povrnitev škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih shem, so omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 41

Pomoč za ukrepe za zdravje in dobrobit živali

1.   Pomoč za zdravje in dobrobit živali v akvakulturi, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

se s pomočjo pri delovanju podjetij, ki se ukvarjajo z akvakulturo, med drugim v smislu preprečevanja bolezni in v smislu biološke varnosti, spodbujata zdravje in dobrobit živali; ter

(b)

pomoč lahko krije samo enega od naslednjih ukrepov:

(i)

razvoj splošnih najboljših praks in najboljših praks, ki so značilne za določene vrste, ali kodeksov ravnanja na področju biološke varnosti ali zahtev po zdravju in dobrobiti živali v akvakulturi;

(ii)

pobude za zmanjšanje odvisnosti akvakulture od veterinarskih zdravil;

(iii)

veterinarske ali farmacevtske študije ter širjenje in izmenjavo informacij ter najboljših praks na področju veterinarskih bolezni v akvakulturi zaradi spodbujanja ustrezne uporabe veterinarskih zdravil;

(iv)

ustanovitev in delovanje skupin za zaščito zdravja v sektorju akvakulture, ki jih priznavajo države članice; ali

(v)

nadomestila gojiteljem mehkužcev zaradi začasne ustavitve njihovih dejavnosti zaradi množičnega pogina, če letna stopnja pogina presega 20 % letnega prometa ali če izguba zaradi začasne ustavitve dejavnosti presega 30 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa tega podjetja v treh koledarskih letih pred letom, v katerem se dejavnosti ustavijo.

Za namene točke (b) lahko države članice vzpostavijo posebna pravila za izračun v podjetjih, dejavnih manj kot tri leta.

Pomoč iz točke (b)(iii) ne zajema nakupa zdravil za uporabo v veterinarski medicini.

O rezultatih študij, financiranih v skladu s točko (b)(iii), morajo države članice ustrezno poročati in obveščati javnost.

2.   Pomoč je v obliki subvencionirane storitve ali neposrednih nepovratnih sredstev.

3.   Za namene točke (b)(i) do (iv) odstavka 1 so upravičeni stroški neposredni dodatni stroški, ki nastanejo zaradi zadevnih ukrepov. Za namene točke (b)(v) odstavka 1 so upravičeni stroški neposredni dodatni stroški in/ali izpad prihodkov zaradi zadevnih ukrepov.

4.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov.

Člen 42

Pomoč za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje bolezni

1.   Pomoč za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje bolezni v podjetjih v akvakulturi, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če pomoč podpira preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje:

(a)

bolezni v akvakulturi, navedenih v členu 5(1) Uredbe (EU) 2016/429 ali vključenih na seznam bolezni živali v Kodeksu za zdravje vodnih živali Svetovne organizacije za zdravje živali, vključno z operativnimi stroški, ki nastanejo zaradi izpolnjevanja obveznosti iz načrta za izkoreninjenje bolezni;

(b)

porajajočih se bolezni, ki izpolnjujejo merila iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2016/429;

(c)

zoonoz vodnih živali iz Priloge III, točka 2, k Uredbi (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta (37); ali

(d)

bolezni, razen bolezni s seznama iz člena 9(1), točka (d), Uredbe (EU) 2016/429, ki izpolnjujejo merila iz člena 226 navedene uredbe.

2.   Pomoč se izplača se samo v zvezi z boleznimi vodnih živali, za katere na ravni Unije ali na nacionalni ravni obstajajo pravila, določena v zakonu, uredbi ali upravnem ukrepu.

3.   Pomoč lahko krije samo naslednje upravičene stroške za namene preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja:

(a)

zdravstveni pregledi, analize, preizkusi in drugi ukrepi sistematičnega pregledovanja;

(b)

izboljšanje ukrepov biološke zaščite;

(c)

nakup, skladiščenje, uporaba ali distribucija cepiv, zdravil in substanc za zdravljenje živali;

(d)

zakol, usmrtitev in uničenje živali;

(e)

uničenje živalskih proizvodov in z živalmi povezanih proizvodov;

(f)

čiščenje, dezinfekcija ali dezinfestacija gospodarstva in opreme; ali

(g)

škoda, nastala zaradi zakola, usmrtitve ali uničenja živali, živalskih proizvodov in z njimi povezanih proizvodov.

4.   Pomoč se ne nanaša na ukrepe, za katere zakonodaja Unije zahteva, da njihovi stroški bremenijo upravičenca, razen če se stroški takih ukrepov v celoti nadomestijo z obveznimi dajatvami upravičencev.

5.   Sheme pomoči v zvezi z boleznimi živali se uvedejo v treh letih, pomoč pa se izplača v štirih letih od datuma nastanka stroškov ali škode zaradi bolezni živali.

6.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov.

Člen 43

Pomoč za naložbe za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali

1.   Pomoč za naložbe za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali v akvakulturi, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če je namen naložbe predvsem preprečiti ali ublažiti škodo, ki jo povzročijo bolezni živali v skladu s členom 42(1), točka (a) te uredbe.

2.   Pomoč lahko krije samo upravičene stroške, ki so neposredni in specifični za preventivne ukrepe. Stroški lahko zajemajo samo stroške za:

(a)

gradnjo, pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin; ali

(b)

nakup ali zakup mehanizacije in opreme do tržne vrednosti sredstva.

3.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 65 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 44

Pomoč za zavarovanje staleža v akvakulturi

1.   Pomoč za zavarovanje staleža v akvakulturi, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč spodbuja zaščito prihodkov proizvajalcev v akvakulturi; ter

(b)

pomoč prispeva k zavarovanju staleža v akvakulturi, ki krije gospodarske izgube zaradi vsaj enega od naslednjih razlogov:

(i)

naravne nesreče;

(ii)

slabih vremenskih razmer;

(iii)

nenadne spremembe kakovosti in količine vode, za katere ni odgovoren gospodarski subjekt;

(iv)

bolezni v akvakulturi, izpada ali uničenja proizvodnih zmogljivosti, za katere ni odgovoren gospodarski subjekt;

(v)

javnozdravstvene krize;

(vi)

izgube proizvodnje zaradi napada zaščitenih ali plenilskih živali;

(vii)

zavarovanje ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje proizvodnje in pomoč ni omejena na zavarovanje, ki ga zagotavlja določena zavarovalnica ali skupina zavarovalnic.

2.   Zadevna država članica kot takega uradno prizna pojav okoliščin v akvakulturi iz odstavka 1, točka (b)(i), (ii) in (v).

3.   Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se lahko podeli uradno priznanje iz odstavka 2.

4.   Prispevki iz odstavka 1, točka (b), se nanašajo na kritje stroškov v višini do 70 % premije za pogodbo, ki krije do 100 % potencialne ekonomske izgube.

Oddelek 3

Ukrepi, povezani s trženjem in predelavo

Člen 45

Pomoč za ukrepe trženja

1.   Pomoč za ukrepe trženja, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč podpira ukrepe za trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture; ter

(b)

je namen pomoči:

(i)

ustanavljanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, ki se priznajo v skladu s poglavjem II, oddelek II, Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(ii)

iskanje novih trgov in izboljšanje pogojev za dajanje na trg ribiških vrst in proizvodov iz akvakulture, med drugim tudi:

—

vrst, ki se lahko uspešno tržijo;

—

neželenega ulova iz komercialnih staležev, iztovorjenega v skladu s tehničnimi ukrepi, členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 8(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1379/2013;

—

ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, pridobljenih z metodami, ki imajo majhen vpliv na okolje, ali proizvodov iz ekološke akvakulture v smislu Uredbe (EU) 2018/848;

(iii)

spodbujanje kakovosti in dodane vrednosti z lajšanjem:

—

vlog za registracijo določenega proizvoda ter prilagajanja zadevnih gospodarskih subjektov zahtevam za skladnost in certifikacijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (38);

—

certifikacije in spodbujanja trajnostnih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, tudi proizvodov malega priobalnega ribolova, ter okolju prijaznih metod predelave;

—

neposrednega trženja ribiških proizvodov s strani malih priobalnih ribičev, ribarjev selivcev, ribičev v celinskih vodah, ribičev brez plovil ali proizvajalcev v akvakulturi;

—

predstavitve in pakiranja proizvodov;

(iv)

spodbujanje preglednosti proizvodnje in trgov ter izvajanja tržnih raziskav in študij o odvisnosti Unije od uvoza;

(v)

prispevanje k sledljivosti ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture in, če je ustrezno, vzpostavitev znaka za okolje za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture za vso Unijo, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1379/2013;

(vi)

priprava standardnih pogodb za mala in srednja podjetja, ki so združljive s pravom Unije;

(vii)

izvajanje regionalnih, nacionalnih ali transnacionalnih komunikacijskih in oglaševalskih kampanj za dvig ozaveščenosti javnosti o trajnostnih ribiških proizvodih in proizvodih iz akvakulture.

2.   Pomoč je v obliki subvencionirane storitve ali neposrednih nepovratnih sredstev.

3.   Pomoč lahko krije samo naslednje upravičene stroške:

(a)

neposredni stroški za plače;

(b)

stroški udeležbe;

(c)

potni stroški;

(d)

stroški publikacij;

(e)

kupljene študije;

(f)

najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja; ali

(g)

stroški razširjanja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij o generičnih ribiških proizvodih ter njihovih prehranskih koristih in predlaganih uporabah zanje.

4.   Operacije iz odstavka 1, točka (b), lahko vključujejo proizvodne dejavnosti ter dejavnosti predelave in trženja v celotni dobavni verigi. Operacije iz odstavka 1, točka (b)(vii), se ne nanašajo na nobeno določeno podjetje, blagovno znamko ali poreklo.

5.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 46

Pomoč za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture

1.   Pomoč za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če pomoč podpira naložbe v predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture in če je namen pomoči, da podpira ukrepe, ki:

(a)

prispevajo k varčevanju z energijo ali zmanjševanju vpliva na okolje, vključno z obdelavo odpadkov;

(b)

izboljšajo varnostne, higienske, zdravstvene in delovne pogoje;

(c)

podpirajo predelavo ulova rib, ki se lahko tržijo, vendar ne morejo biti namenjene za prehrano ljudi;

(d)

se nanašajo na predelavo stranskih proizvodov, ki nastanejo pri glavnih dejavnostih predelave;

(e)

se nanašajo na predelavo proizvodov iz ekološke akvakulture na podlagi členov 7 in 8 Uredbe (EU) 2018/848;

(f)

bodo omogočile nove ali izboljšane proizvode, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme;

(g)

izpolnjujejo pogoje za kritje stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni iz člena 42(1), točka (a); ali

(h)

izpolnjujejo pogoje za naložbe za preprečevanje in zmanjševanje škode pod pogojem iz člena 43.

2.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Znesek pomoči, izražen v bruto ekvivalentu in v skladu z odstavkom 1, točka (g), tega člena dodeljen za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje bolezni, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov. Pomoč za naložbe za preprečevanje in ublažitev škode, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, v skladu z odstavkom 1, točka (h), ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 65 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Oddelek 4

Druge vrste pomoči

Člen 47

Pomoč za zbiranje, upravljanje, uporabo in obdelavo podatkov v ribiškem sektorju

1.   Pomoč za zbiranje, upravljanje, uporabo in obdelavo bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov v ribiškem sektorju, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če pomoč podpira zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov, kot je določeno v členu 25(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter podrobneje opredeljeno v Uredbi (ES) št. 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta (39).

2.   Pomoč lahko krije samo naslednje ukrepe:

(a)

zbiranje, upravljanje in uporaba podatkov za namene znanstvene analize in izvajanja SRP;

(b)

nacionalni, transnacionalni in podnacionalni večletni programi vzorčenja, če se nanašajo na staleže, zajete s SRP;

(c)

spremljanje gospodarskega in rekreacijskega ribolova na morju, vključno s spremljanjem prilova morskih organizmov, kot npr. morskih sesalcev in ptičev;

(d)

raziskave na morju; ali

(e)

izboljšanje sistemov zbiranja in upravljanja podatkov ter izvajanja pilotskih študij za izboljšanje obstoječih sistemov zbiranja in upravljanja podatkov;

3.   Pomoč lahko krije samo naslednje upravičene stroške, ki nastanejo neposredno zaradi podprtih ukrepov:

(a)

neposredne stroške za plače;

(b)

stroške udeležbe;

(c)

potne stroške;

(d)

stroške publikacij;

(e)

naložbe v sisteme zbiranja in upravljanja podatkov;

(f)

kupljene storitve zbiranja podatkov.

4.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov.

Člen 48

Pomoč za preprečevanje in ublažitev škode zaradi naravnih nesreč

1.   Pomoč za preprečevanje in ublažitev škode zaradi naravnih nesreč, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če je namen naložbe predvsem preprečiti ali ublažiti škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče.

2.   Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

3.   Pomoč lahko krije samo upravičene stroške, ki so neposredni in specifični za preventivne ukrepe. Stroški lahko zajemajo samo naslednje stroške za:

(a)

gradnjo, pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin;

(b)

nakup ali zakup mehanizacije in opreme do tržne vrednosti sredstva.

4.   Dodeljen znesek pomoči, izražen v bruto ekvivalentu, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 65 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 49

Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč

1.   Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(2), točka (b), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

je pristojni organ države članice uradno potrdil značaj razmer kot naravno nesrečo; ter

(b)

obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki jo je utrpelo podjetje.

2.   Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se lahko podeli uradno priznanje iz odstavka 1, točka (a) tega člena.

3.   Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini ali organizaciji proizvajalcev, katere član je to podjetje. Kadar je pomoč plačana skupini in organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.

4.   Sheme pomoči, povezane z določeno naravno nesrečo, se uvedejo v treh letih od datuma pojava naravne nesreče. Pomoč se plača v štirih letih po navedenem datumu.

5.   Upravičeni so lahko stroški, povezani s škodo, ki je neposredna posledica naravne nesreče, kot je ocenil bodisi pristojni javni organ, neodvisni strokovnjak, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, bodisi zavarovalnica. Navedena škoda lahko vključuje naslednje:

(a)

materialno škodo na premoženju, na primer stavbah, opremi, strojih, zalogah in proizvodnih sredstvih; ali

(b)

izpad prihodkov zaradi popolnega ali delnega uničenja proizvodnje ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture ali proizvodnih sredstev za obdobje največ šestih mesecev po pojavu nesreče.

6.   Izračun materialne škode temelji na stroških popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je zadevno sredstvo imelo pred nesrečo. Ne presega stroškov popravila ali zmanjšanja poštene tržne vrednosti, ki jo je povzročila nesreča, in sicer razlike med vrednostjo sredstva pred nesrečo in takoj po njej.

7.   Izguba prihodka se izračuna z odštetjem:

(a)

količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedenih v letu naravne nesreče, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu, od

(b)

povprečne letne količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedenih v triletnem obdobju pred naravno nesrečo, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred naravno nesrečo, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.

8.   Škoda se izračuna za vsako podjetje posebej. Če je bilo MSP ustanovljeno manj kot tri leta od datuma nastanka dogodka, je treba sklicevanje na triletna obdobja iz odstavka 7, točka (b), razumeti kot sklicevanje na ustvarjen promet ali na količino ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki jo proizvede in proda povprečno podjetje enake velikosti kot vložnik, torej mikro podjetje ali malo oziroma srednje podjetje v nacionalnem ali regionalnem sektorju, ki so ga prizadele slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

9.   Dodeljena pomoč in druga prejeta plačila za povrnitev škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih shem, so omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 50

Pomoč za preprečevanje in ublažitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami

1.   Pomoč za naložbe za preprečevanje in ublažitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če izpolnjuje pogoje iz tega člena.

2.   Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

3.   Pomoč lahko krije samo upravičene stroške, ki so neposredni in specifični za preventivne ukrepe. Stroški lahko vključujejo stroške za eno od naslednjega:

(a)

gradnjo, pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin;

(b)

nakup ali zakup mehanizacije in opreme do tržne vrednosti sredstva.

4.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 65 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 51

Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami

1.   Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če izpolnjuje pogoje iz tega člena.

2.   Pomoč izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

pristojni organ države članice je uradno potrdil značaj razmer kot slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami; ter

(b)

med slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in škodo, ki je nastala podjetju obstaja neposredna vzročna zveza.

3.   Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se lahko podeli uradno priznanje iz odstavka 2(a) tega člena.

4.   Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju.

5.   Sheme pomoči se uvedejo v treh letih po datumu nastanka slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Pomoč se plača v štirih letih po navedenem datumu.

6.   Upravičeni so lahko stroški, povezani s škodo, ki je neposredna posledica slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, kot jo je ocenil javni organ, neodvisni strokovnjak, ki ga priznava organ, ki dodeljuje pomoč, ali zavarovalnica. Navedena škoda lahko vključuje naslednje:

(a)

materialno škodo na premoženju, na primer stavbah, opremi, strojih, zalogah in proizvodnih sredstvih; ali

(b)

izpad prihodkov zaradi popolnega ali delnega uničenja proizvodnje ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture ali proizvodnih sredstev za obdobje največ šestih mesecev po pojavu slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

7.   Izračun materialne škode temelji na stroških popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je zadevno sredstvo imelo pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Ne sme presegati stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, tj. razlike med vrednostjo sredstva neposredno pred in neposredno po slabih vremenskih razmerah, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

8.   Izguba prihodka se izračuna z odštetjem:

(a)

količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedenih v letu slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu, od

(b)

povprečne letne količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedene v triletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.

9.   Škoda se izračuna za vsako podjetje posebej. Če je bilo MSP ustanovljeno manj kot tri leta od datuma nastanka dogodka, je treba sklicevanje na triletna obdobja iz odstavka 7, točka (b), razumeti kot sklicevanje na ustvarjen promet ali na količino ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki jo proizvede in proda povprečno podjetje enake velikosti kot vložnik, torej mikro podjetje ali malo oziroma srednje podjetje v nacionalnem ali regionalnem sektorju, ki so ga prizadele slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

10.   Dodeljena pomoč in druga prejeta plačila za povrnitev škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih shem, so omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 52

Pomoč za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali

1.   Pomoč za naložbe za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo je povzročilo vedenje zaščitenih živali v sektorju ribištva in akvakulture, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

je namen naložbe predvsem preprečiti ali ublažiti škodo, ki jo je povzročilo vedenje zaščitenih živali;

(b)

je, kar zadeva ribištvo, namen naložbe preprečiti in ublažiti izplenitev ali preprečiti in ublažiti škodo na ribolovnem orodju ali drugem delovnem materialu, ki jo povzroči vedenje zaščitenih živali.

2.   Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

3.   Pomoč lahko krije samo upravičene stroške, ki so neposredni in specifični za preventivne ukrepe. Škoda lahko zajema enega od naslednjih stroškov za:

(a)

gradnjo, pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin;

(b)

nakup ali zakup mehanizacije in opreme do tržne vrednosti sredstva.

4.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 53

Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali

1.   Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali v sektorju ribištva in akvakulture, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

obstaja neposredna vzročna zveza med nastalo škodo in vedenjem zaščitenih živali;

(b)

so upravičeni stroški stroški za škodo, ki nastane kot neposredna posledica dogodka, ki je povzročil škodo, v skladu z oceno javnega organa, neodvisnega strokovnjaka, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnice; ter

(c)

je pomoč za ribištvo v zvezi s škodo na živalih omejena na škodo pri ulovu.

2.   Škoda, ki jo je treba povrniti, lahko zajema naslednje:

(a)

škodo za živali v akvakulturi: upravičeni stroški temeljijo na tržni vrednosti živali, ki so jo ranile ali ubile zaščitene živali;

(b)

škodo na ulovu v ribiškem sektorju, ki jo povzročijo zaščitene živali; ali

(c)

materialno škodo na naslednjih sredstvih: opremi, strojih, lastnini.

3.   Tržno vrednost iz odstavka 2 tega člena je treba določiti na podlagi vrednosti živali tik pred škodo, nastalo zaradi vedenja zaščitenih živali, in kot če nanje ne bi vplivalo vedenje zaščitenih živali.

4.   Izračun materialne škode temelji na stroških popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je zadevno sredstvo imelo pred nastalo škodo. Ne sme presegati stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica škode zaradi vedenja zaščitenih živali, tj. razlike med vrednostjo sredstva neposredno pred nastalo škodo in neposredno po njej.

5.   Škoda, ki jo je treba povrniti, se lahko poveča za druge stroške, ki jih ima podjetje, ki prejme pomoč, zaradi vedenja zaščitenih živali, in se zmanjša za vse stroške, ki niso nastali neposredno zaradi vedenja zaščitenih živali in ki bi jih podjetje, ki prejme pomoč, imelo tudi sicer, ter za vsak prihodek od prodaje proizvodov, povezanih s poškodovanimi ali pokončanimi živalmi.

6.   Razen v primeru prvih napadov s strani zaščitenih živali, se od podjetij, ki prejmejo pomoč, v zameno zahteva, da si po najboljših močeh prizadevajo za ublažitev tveganja za izkrivljanje konkurence in zagotavljanje spodbud za čim večje zmanjšanje tveganja. Ta prizadevanja so v obliki preventivnih ukrepov, kot so varnostne ograje, ki so sorazmerni s tveganjem škode, ki jo je povzročilo vedenje zaščitenih živali na zadevnem območju, razen če takih ukrepov ni mogoče izvesti.

7.   Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini ali organizaciji proizvajalcev, katere član je to podjetje. Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.

8.   Sheme pomoči se uvedejo v treh letih od nastanka škodnega dogodka. Pomoč se plača v štirih letih po navedenem datumu.

9.   Dodeljena pomoč in druga prejeta plačila za povrnitev škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih shem, so omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 54

Pomoč za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

1.   Pomoč za stroške MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz Uredbe (EU) 2021/1139 je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč za stroške občin, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/1060, določenem kot lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER v okviru Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, v korist projektov iz odstavka 3 tega člena je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in iz poglavja I te uredbe.

3.   Pri projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, so upravičeni naslednji stroški:

(a)

stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (40);

(b)

za izvajanje odobrenih operacij;

(c)

za pripravo in izvajanje dejavnosti sodelovanja skupine;

(d)

tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali

(e)

za animacijo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in promocije strategije in projektov ter za podporo morebitnim upravičencem pri oblikovanju operacij in pripravi vlog.

4.   Stroški občin, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz odstavka 1, so lahko upravičeni do pomoči v skladu s tem členom le, če se projekti izvajajo na enem od naslednjih področij:

(a)

raziskave, razvoj in inovacije;

(b)

okolje;

(c)

zaposlovanje in usposabljanje;

(d)

kultura in ohranjanje kulturne dediščine;

(e)

ohranjanje morskih in sladkovodnih bioloških virov;

(f)

promocija živilskih proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi I k PDEU;

(g)

šport.

5.   Intenzivnost pomoči ne presega najvišjih stopenj podpore, določenih za vsako vrsto operacij v Uredbi (EU) 2021/1139.

Člen 55

Omejeni zneski pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

1.   Pomoč podjetjem, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 54(1) te uredbe ali imajo koristi od teh projektov, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč občinam, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 54(1) te uredbe ali imajo koristi od njega, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I.

3.   Stroški občin, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz odstavka 1 tega člena, so lahko upravičeni do pomoči v skladu s tem členom le, če se projekti izvajajo na enem od naslednjih področij:

(a)

raziskave, razvoj in inovacije;

(b)

okolje;

(c)

zaposlovanje in usposabljanje;

(d)

kultura in ohranjanje kulturne dediščine;

(e)

ohranjanje morskih in sladkovodnih bioloških virov;

(f)

promocija živilskih proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi I k PDEU;

(g)

šport.

4.   Skupni znesek pomoči, ki se v skladu s tem členom dodeli na projekt, ne presega 200 000 EUR.

Člen 56

Oprostitev in znižanje davkov v skladu z Direktivo 2003/96/ES

1.   Pomoč v obliki oprostitev ali znižanj davkov, ki so jih države članice sprejele v skladu s členom 15(1), točka (f), in členom 15(3) Direktive 2003/96/ES, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če so izpolnjeni pogoji iz Direktive 2003/96/ES in poglavja I te uredbe.

2.   Podjetja, ki prejmejo pomoč, ki so upravičena do oprostitve ali znižanja davkov, se izberejo na podlagi preglednih in objektivnih meril. Kjer je primerno, plačajo vsaj ustrezno najnižjo raven obdavčitve, določeno v Direktivi 2003/96/ES.

POGLAVJE IV

Prehodne in končne določbe

Člen 57

Nadaljnja uporaba Uredbe (EU) št. 1388/2014

Člen 47 Uredbe Komisije (EU) št. 1388/2014 (41) določa, da se ta uredba uporablja do 31. decembra 2022. Ta uredba bo nadomestila Uredbo (EU) št. 1388/2014 ob prenehanju njene veljavnosti.

Člen 58

Prehodne določbe

1.   Ta uredba se uporablja za individualno pomoč, dodeljeno pred njenim začetkom veljavnosti, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, z izjemo člena 9.

2.   Vsako pomoč, ki ni izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU na podlagi te uredbe ali drugih prej veljavnih uredb, sprejetih na podlagi člena 1 Uredbe (EU) 2015/1588, Komisija oceni v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.

3.   Vsaka individualna pomoč, dodeljena pred 1. januarjem 2023, na podlagi katere koli uredbe, sprejete na podlagi člena 1 Uredbe (EU) 2015/1588 in veljavne v času dodelitve pomoči, je združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU.

4.   Ob koncu obdobja veljavnosti te uredbe so vse sheme pomoči, ki so bile izvzete po tej uredbi, še naprej izvzete v prilagoditvenem obdobju šestih mesecev.

Člen 59

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2023.

Uporablja se od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2029.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. decembra 2022

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)   UL L 248, 24.9.2015, str. 1.

(2)   UL C 185, 6.5.2022, str. 1.

(3)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(4)  Uredba (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004 (UL L 247, 13.7.2021, str. 1).

(5)   UL C 217, 2.7.2015, str. 1.

(6)  Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

(7)   UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(8)   UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(9)  Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(10)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(11)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(12)  V skladu z opredelitvijo MSP, navedeno v Prilogi I te uredbe, se podjetje ne more obravnavati kot MSP, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic (glej člen 3(4) navedene priloge).

(13)  Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(16)  Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).

(17)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(18)  Uredba (EU) 2017/1130 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določanju značilnosti ribiških plovil (UL L 169, 30.6.2017, str. 1).

(19)  Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(20)  Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

(21)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(22)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(23)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(24)  Delovni dokument služb Komisije, Skupna metodologija za ocenjevanje državne pomoči (SWD(2014) 179 final z dne 28. maja 2014).

(25)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(26)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(27)  Sporočilo Komisije, Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013) 249 final z dne 6. maja 2013).

(28)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(29)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (Besedilo velja za EGP) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(30)  Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) ( UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(31)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/689 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za spremljanje, programe izkoreninjenja in status prost nekaterih bolezni s seznama in porajajočih se bolezni (UL L 174, 3.6.2020, str. 211).

(32)  Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

(33)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1165 z dne 15. julija 2021 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL L 253, 16.7.2021, str. 13).

(34)  Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).

(35)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51).

(36)  Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(37)  Uredba (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014 (UL L 153, 3.5.2021, str. 1).

(38)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(39)  Uredba (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (UL L 157, 20.6.2017, str. 1).

(40)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(41)  Uredba Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 369, 24.12.2014, str. 37).

PRILOGA I

Mala in srednja podjetja (MSP)

1.   Podjetje

Podjetje je vsak subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njegovo pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

2.   Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja

2.1

 Kategorijo mikro, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

2.2

 V kategoriji MSP se malo podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.

2.3

 V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR.

3.   Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov

3.1

 „Neodvisno podjetje“ je vsako podjetje, ki ni opredeljeno kot partnersko podjetje v smislu točke 3.2 ali povezano podjetje v smislu točke 3.3.

3.2

 „Partnerska podjetja“ so vsa podjetja, ki niso opredeljena kot povezana podjetja v smislu točke 3.3 in med katerimi obstaja naslednje razmerje: podjetje (podjetje višje v lastniški verigi) ima samo ali skupaj z enim ali več povezanimi podjetji v smislu točke 3.3 v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic drugega podjetja (podjetje nižje v lastniški verigi).

Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, torej takšno, ki nima partnerskih podjetij, tudi če 25-odstotni prag dosežejo ali presežejo naslednji vlagatelji, če ti vlagatelji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 3:

(a)

javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (poslovni angeli), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 1 250 000 EUR;

(b)

univerze ali neprofitni raziskovalni centri;

(c)

institucionalni vlagatelji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;

(d)

avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

3.3

 „Povezana podjetja“ so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:

(a)

podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;

(b)

podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;

(c)

podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane z navedenim podjetjem, ali določbe v aktu o ustanovitvi ali statutu navedenega podjetja;

(d)

podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.

Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se vlagatelji iz drugega pododstavka točke 3.2 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.

Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, med katerimi obstaja katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, prek enega ali več drugih podjetij, ali kateri koli vlagatelj iz točke 3.2.

Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki so med seboj povezana prek fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istem zadevnem trgu ali na sosednih trgih.

„Sosedni trg“ je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod zadevnim trgom.

3.4

 Podjetje se ne more obravnavati kot MSP, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, razen v primerih iz točke 3.2, drugi pododstavek.

3.5

 Podjetje lahko poda uradno izjavo o svojem statusu neodvisnega podjetja, partnerskega podjetja ali povezanega podjetja, vključno s podatki o najvišjih vrednostih iz točke 2. To lahko izjavi tudi, če je kapital razpršen tako, da ni mogoče natančno določiti, v čigavi lasti je, v tem primeru lahko podjetje v dobri veri izjavi, da lahko upravičeno domneva, da eno podjetje ali več medsebojno povezanih podjetij skupaj nima v lasti 25 % kapitala ali več. Take izjave se podajo, ne da bi to vplivalo na preverjanja in preiskave v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Unije.

4.   Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančnih zneskov in referenčnih obdobij

4.1

 Podatki glede števila zaposlenih in finančnih zneskov so podatki, ki se navezujejo na zadnje potrjeno obračunsko obdobje in se izračunajo na letni osnovi. Podatki se upoštevajo od datuma zaključka računovodskih izkazov. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost (DDV) in drugih posrednih davkov.

4.2

 Če podjetje na dan zaključka računovodskih izkazov ugotovi, da je za preteklo leto preseglo ali padlo pod zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz točke 2, izgubi ali pridobi status srednjega, malega ali mikropodjetja samo, če se to ponovi v dveh zaporednih obračunskih obdobjih.

4.3

 V primeru novoustanovljenih podjetij, katerih računovodski izkazi še niso bili potrjeni, se podatki za uporabo izpeljejo iz ocene, opravljene v dobri veri med finančnim letom.

5.   Število zaposlenih

Število zaposlenih ustreza številu delovnih enot na leto, tj. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja vse obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale vse leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot delež letnih delovnih enot. Osebje podjetja sestavljajo:

(a)

zaposleni;

(b)

osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po nacionalni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;

(c)

lastniki-upravljavci;

(d)

partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.

Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje porodniškega ali starševskega dopusta ni všteto.

6.   Določitev podatkov o podjetju

6.1

 Za neodvisna podjetja se podatki, tudi o številu zaposlenih, določajo izključno na podlagi računovodskih izkazov navedenega podjetja.

6.2

 Za podjetje, ki ima partnerska podjetja ali povezana podjetja, se podatki, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja oziroma na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov podjetja ali računovodskih izkazov, v katere je podjetje vključeno s konsolidacijo, če ti obstajajo.

Podatkom iz prvega pododstavka je treba prišteti podatke za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad zadevnim podjetjem ali pod njim. Vsota podatkov za skupino je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje). Pri navzkrižnih lastništvih velja višji odstotek.

Podatkom iz prvega in drugega pododstavka je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, če podatki niso bili že vključeni v konsolidacijo računovodskih izkazov.

6.3

 Za uporabo točke 6.2:

(a)

podatki partnerskih podjetij zadevnega podjetja se pridobijo iz njihovih računovodskih izkazov in njihovih drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem se prišteje 100 % podatkov za vsa podjetja, ki so povezana s temi partnerskimi podjetji, razen če njihovi podatki niso bili že vključeni s konsolidacijo;

(b)

podatki podjetij, ki so povezana z zadevnim podjetjem, pa se pridobijo iz njihovih računovodskih izkazov in njihovih drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom se sorazmerno prištejejo podatki vsakega morebitnega partnerskega podjetja tega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili ti podatki že vključeni v konsolidirane računovodske izkaze v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi drugega pododstavka točke 6.2.

6.4

 Če v konsolidiranih računovodskih izkazih ni podatkov o osebju zadevnega podjetja, se število zaposlenih izračuna s sorazmerno vsoto podatkov za partnerska podjetja ter s prištevanjem podatkov podjetij, s katerimi je zadevno podjetje povezano.

PRILOGA II

Informacije o državni pomoči, izvzeti v skladu s pogoji iz te uredbe

DEL I

ki se predložijo prek elektronskega sistema obveščanja, ki ga Komisija vzpostavi v skladu s členom 11

Referenčna oznaka pomoči

(izpolni Komisija)

Država članica

 

Referenčna oznaka države članice

 

Regija

Ime regij(-e) (NUTS  (1))

………………………

Image 1
najbolj oddaljene regije

Image 2
oddaljeni grški otoki

Image 3
hrvaški otoki Dugi Otok, Vis, Mljet in Lastovo

Image 4
drugo

Organ, ki dodeli pomoč

Ime

 

Poštni naslov

 

Spletni naslov

 

Naziv ukrepa pomoči

 

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

 

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči

 

Vrsta ukrepa

Image 5

Shema

 

Image 6

Ad hoc pomoč

Ime upravičenca in skupine (2), ki ji pripada

 

 

Sprememba obstoječe sheme pomoči ali ad hoc pomoči

 

Referenčna oznaka pomoči, ki jo dodeli Komisija

Image 7

Podaljšanje

 

Image 8

Sprememba

 

Trajanje (3)

Image 9

Shema

dd.mm.llll do dd.mm.llll

Datum dodelitve

Image 10

Ad hoc pomoč

dd.mm.llll

Zadevni gospodarski sektor(-ji)

Image 11

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

 

Image 12

Omejitev na posamezne sektorje: navedite na ravni skupine NACE (4)

 

Vrsta upravičenca

Image 13

MSP

 

Image 14

Velika podjetja

 

Proračun

Skupni letni znesek proračunskih sredstev na podlagi sheme (5)

Nacionalna valuta…............... (celotni zneski)

Skupni znesek ad hoc pomoči, dodeljene podjetju (6)

Nacionalna valuta…................ (celotni zneski)

Image 15

Za jamstva (7)

Nacionalna valuta…................ (celotni zneski)

Instrument pomoči

Image 16

Nepovratna sredstva/subvencionirane obrestne mere

Image 17

Subvencionirane storitve

Image 18

Posojilo/vračljiva predplačila

Image 19

Jamstvo (s sklicem na sklep Komisije, če je primerno (8))

Image 20

Davčna ugodnost ali davčna oprostitev

 

Image 21
Drugo (navedite)

Navedite, v katero spodaj navedeno širšo kategorijo bi najbolj spadal v smislu učinka/funkcije:

Image 22
nepovratna sredstva

Image 23
subvencionirane storitve
Image 24
posojilo

Image 25
jamstvo

Image 26
davčna ugodnost

Če se sofinancira iz sklada EU

Naziv sklada EU:

Znesek sredstev (na sklad EU)

V nacionalni valuti (celotni zneski)

 

 

 

DEL II

ki se predložijo prek elektronskega sistema obveščanja, ki ga Komisija vzpostavi v skladu s členom 11

Navedite, na podlagi katerih določb uredbe FIBER se izvaja ukrep pomoči.

Image 27

Pomoč za inovacije v ribištvu (člen 15)

Image 28

Pomoč za storitve svetovanja (člen 16)

Image 29

Pomoč za partnerstva med znanstveniki in ribiči (člen 17)

Image 30

Pomoč za spodbujanje človeškega kapitala in človeškega dialoga (člen 18)

Image 31

Pomoč za spodbujanje diverzifikacije in novih oblik prihodka (člen 19)

Image 32

Pomoč za prvi nakup ribiškega plovila (člen 20)

Image 33

Pomoč za izboljšanje zdravja, varnosti in delovnih pogojev za ribiče (člen 21)

Image 34

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij in za finančne prispevke v vzajemne sklade (člen 22)

Image 35

Pomoč za podporo sistemom za dodelitev ribolovnih možnosti (člen 23)

Image 36

Pomoč za omejitev vpliva ribolova na morsko okolje in prilagoditev ribolova varstvu vrst (člen 24)

Image 37

Pomoč za inovacije, povezane z ohranjanjem morskih bioloških virov (člen 25)

Image 38

Pomoč za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter za ureditve v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti (člen 26)

Image 39

Pomoč za izboljšanje energijske učinkovitosti in za ublažitev posledic podnebnih sprememb (člen 27)

Image 40

Pomoč za dodano vrednost, kakovost proizvodov in uporabo neželenega ulova (člen 28)

Image 41

Pomoč za ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja (člen 29)

Image 42

Pomoč za ribolov v celinskih vodah ter živalske in rastlinske vrste v celinskih vodah (člen 30)

Image 43

Pomoč za inovacije v akvakulturi (člen 32)

Image 44

Pomoč za naložbe, ki povečujejo produktivnost ali pozitivno vplivajo na okolje v akvakulturi (člen 33)

Image 45

Pomoč za storitve upravljanja, nadomeščanja in svetovanja za obrate akvakulture (člen 34)

Image 46

Pomoč za spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže na področju akvakulture (člen 35)

Image 47

Pomoč za povečanje potenciala lokacij za akvakulturo (člen 36)

Image 48

Pomoč za spodbujanje novih podjetnikov v akvakulturi, ki se ukvarjajo s trajnostno akvakulturo(člen 37)

Image 49

Pomoč za prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološko akvakulturo (člen 38)

Image 50

Pomoč za okoljske storitve (člen 39)

Image 51

Pomoč za javnozdravstvene ukrepe (člen 40)

Image 52

Pomoč za ukrepe za zdravje in dobrobit živali (člen 41)

Image 53

Pomoč za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje bolezni (člen 42)

Image 54

Pomoč za naložbe za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali (člen 43)

Image 55

Pomoč za zavarovanje staleža v akvakulturi (člen 44)

Image 56

Pomoč za ukrepe trženja (člen 45)

Image 57

Pomoč za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture (člen 46)

Image 58

Pomoč za zbiranje, upravljanje, uporabo in obdelavo podatkov v ribiškem sektorju (člen 47)

Image 59

Pomoč za preprečevanje in ublažitev škode zaradi naravnih nesreč (člen 48)

Image 60

Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč (člen 49)

Vrsta naravne nesreče:

Image 61
potres

Image 62
snežni plaz

Image 63
zemeljski plaz

Image 64
poplava

Image 65
tornado

Image 66
orkan

Image 67
vulkanski izbruh

Image 68
požar v naravi

Image 69
drugo

Navedite: …….

Datum pojava naravne nesreče

dd.mm.llll do dd.mm.llll

Image 70

Pomoč za preprečevanje in ublažitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami (člen 50)

Image 71

Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami (člen 51)

Vrsta dogodka:

Image 72
zmrzal

Image 73
neurja

Image 74
toča

Image 75
močno ali trajno deževje

Image 76
huda suša

Image 77
drugo

Navedite: …….

Datum dogodka:

dd.mm.llll do dd.mm.llll

Image 78

Pomoč za preprečevanje in ublažitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali (člen 52)

Image 79

Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali (člen 53)

Image 80

Pomoč za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (člen 54)

Image 81

Omejeni zneski pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (člen 55)

Image 82

Oprostitev in znižanje davkov v skladu z Direktivo 2003/96/ES (člen 56)

Utemeljitev

Navedite razloge za vzpostavitev sheme državne pomoči ali odobritev ad hoc pomoči namesto pomoči v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPRA):

Image 83
ukrep ni zajet v nacionalnem operativnem programu;

Image 84
prednostna razvrstitev dodelitve sredstev v okviru nacionalnega operativnega programa;

Image 85
v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ni več razpoložljivih sredstev

Image 86
drugo

Navedite: …….…….

(1)  NUTS – skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot. Običajno je regija določena na ravni 2.

(2)  Za namene pravil o konkurenci iz Pogodbe in v tej uredbi je podjetje vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko in način financiranja. Sodišče je odločilo, da bi bilo treba subjekte, ki jih (na pravni ali dejanski podlagi) nadzira isti subjekt, obravnavati kot eno samo podjetje.

(3)  Obdobje, v katerem se organ, ki dodeli pomoč, lahko zaveže, da bo dodelil pomoč.

(4)  NACE Rev. 2 – Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji. Sektor je običajno določen na ravni skupine.

(5)  V primeru sheme pomoči: navedite letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme ali znesek ocenjenih davčnih izgub na leto za vse instrumente pomoči, ki jih ta shema zajema.

(6)  V primeru dodelitve ad hoc pomoči: navedite skupni znesek pomoči/davčnih izgub.

(7)  Za jamstva navedite (najvišji) znesek posojil z jamstvi.

(8)  Sklic na sklep Komisije o odobritvi metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v skladu s členom 5(2)(c).

PRILOGA III

Določbe v zvezi z objavo informacij iz člena 9(1)

Države članice vzpostavijo celovita spletišča za državno pomoč, na katerih se objavijo informacije iz člena 9(1) na način, ki omogoča enostaven dostop do njih.

Informacije se objavijo v obliki preglednic, ki omogoča iskanje, izpis in enostavno objavo podatkov na internetu, na primer v formatu CSV ali XML. Dostop do spletišča je omogočen vsem zainteresiranim stranem brez omejitev. Za dostop do spletišča se ne zahteva predhodna registracija uporabnika.

Objavijo se naslednje informacije o individualni pomoči iz člena 9(1), točka (c) (1):

—

ime upravičenca;

—

identifikacijska oznaka upravičenca;

—

vrsta podjetja (MSP/veliko podjetje) na dan dodelitve pomoči;

—

regija, v kateri ima upravičenec sedež (na ravni NUTS II) (2);

—

sektor dejavnosti na ravni skupine NACE (3);

—

element pomoči, izražen kot celotni znesek v nacionalni valuti (4);

—

instrument pomoči (5) (nepovratna sredstva/subvencionirana obrestna mera, posojilo/vračljiva predplačila/povratna sredstva, jamstvo, davčna ugodnost ali davčna oprostitev, drugo (navedite));

—

datum dodelitve;

—

cilj pomoči;

—

organ, ki dodeli pomoč;

—

sklic ukrepa pomoči (6).

(1)  Komisija glede na legitimni interes za preglednost pri zagotavljanju informacij javnosti pri tehtanju potreb po preglednosti glede na pravice, ki izhajajo iz pravil o varstvu podatkov, ugotavlja, da je objava imena upravičenca do pomoči, kadar je upravičenec do pomoči fizična oseba ali pravna oseba, ki ima imena fizičnih oseb, upravičena (glej sodbo v zadevi Volker und Markus Schecke in Eifert, C-92/09, točka 53) ob upoštevanju člena 49(1)(g) Uredbe 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES. Pravila o preglednosti so namenjena doseganju boljše skladnosti, večje odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in navsezadnje učinkovitejši javni porabi. Ta cilj prevlada nad pravicami do varstva podatkov fizičnih oseb, ki prejemajo javno podporo.

(2)  NUTS – skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot. Običajno je regija določena na ravni 2.

(3)  Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1).

(4)  Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev. Za davčne sheme se ta znesek lahko zagotovi v razponih, določenih v členu 9(2).

(5)  Če je pomoč dodeljena prek več instrumentov pomoči, je treba navesti znesek pomoči za posamezen instrument.

(6)  Kot ga določi Komisija v elektronskem postopku iz člena 11 te uredbe.

PRILOGA IV

Posamezne največje stopnje intenzivnosti pomoči

Vrstica

Posebna kategorija operacij

Največja stopnja intenzivnosti pomoči

 

 

 

1.

Naslednje operacije, ki prispevajo k izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013:

—

operacije, ki izboljšujejo selektivnost ribolovnega orodja glede velikosti ali vrste,

—

operacije, ki izboljšujejo infrastrukturo ribiških pristanišč, prodajnih dvoran, mest iztovarjanja in zavetij, da se olajša iztovarjanje in skladiščenje neželenega ulova,

—

operacije, ki olajšujejo trženje iztovorjenega neželenega ulova komercialnih staležev v skladu s točko (b) člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1379/2013

100 %

75 %

75 %

2.

Operacije, namenjene izboljšanju zdravja, varnosti in delovnih pogojev na ribiških plovilih

75 %

3.

Operacije v najbolj oddaljenih regijah

85 %

4.

Operacije na grških otokih, ki so bili v skladu z nacionalno zakonodajo opredeljeni kot oddaljeni, in na hrvaških otokih Dugi otok, Vis, Mljet in Lastovo

85 %

5.

Operacije, povezane z malim priobalnim ribolovom

100 %

6.

Operacije, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(i)

so v skupnem interesu;

(ii)

imajo skupnega upravičenca;

(iii)

imajo inovativne značilnosti ali zagotavljajo javni dostop do svojih rezultatov

100 %

7.

Operacije, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije

75 %

8.

Operacije, ki podpirajo trajnostno akvakulturo

60 %

9.

Operacije, ki podpirajo inovativne proizvode, postopke ali opremo v ribištvu, akvakulturi in predelavi na podlagi členov 15, 25, 28, 30, 32, 33 in 36.

75 %

10.

Operacije, ki jih izvajajo organizacije ribičev ali drugi skupni upravičenci

60 %

11.

Finančni instrumenti

100 %
Top