(1)

Trg Unije je v zvezi z vložki nekaterih dušikovih gnojil močno odvisen od uvoza iz tretjih držav. Unija je leta 2021 uvozila 2,9 milijona ton amoniaka in 4,7 milijona ton uree za proizvodnjo dušikovih gnojil. Cene teh izdelkov so se leta 2021 znatno zvišale, letos pa je sledilo nadaljnje povišanje.

(2)

Trenutno se znaten del teh vložkov za dušikova gnojila uvaža v Unijo iz tretjih držav, ki imajo prednostni dostop do trga Unije, zato je uvoz prost dajatev. Ne glede na to Unija uvaža veliko količino vložkov za dušikova gnojila s poreklom iz držav, za katere velja skupna carinska tarifa iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 (1), pri čemer se tarifne stopnje trenutno gibljejo med 5,5 % in 6,5 %.

(3)

Komisija v sporočilu z dne 23. marca 2022 z naslovom „Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov“ ugotavlja, da so se že pred rusko invazijo na Ukrajino na trgih primarnih proizvodov cene močno zvišale, kar se je na kmetijskih trgih odrazilo s povečanjem stroškov energije in gnojil ter posledičnim povišanjem cen kmetijskih proizvodov. Komisija ugotavlja, da sta invazija na Ukrajino in skokovito zvišanje svetovnih cen primarnih proizvodov še povišala cene na kmetijskih trgih in izpostavila ranljivost prehranskega sistema Unije, ki je delno odvisen od uvoza gnojil. To povečuje stroške za proizvajalce in vpliva na ceno hrane, kar vzbuja zaskrbljenost glede kupne moči potrošnikov in dohodkov kmetov Unije. Komisija poudarja, da morajo imeti kratkoročno, do prehoda na uporabo trajnostnih vrst gnojil ali metod gnojenja, prednost stroški in razpoložljivost mineralnih gnojil. V tem obdobju mora imeti industrija gnojil v Uniji dostop do potrebnega uvoza, vključno z vložki za proizvodnjo gnojil v Uniji. Komisija poudarja tudi, da se bodo spremljale cene gnojil in njihove zaloge za kmete, s čimer se bo zagotovilo, da obeti glede letine v Uniji ne bodo ogroženi.

(4)

Glede na navedeno je primerno sprejeti ukrepe za zmanjšanje stroškov, ki jih imajo proizvajalci gnojil v Uniji pri uvozu vložkov, potrebnih za proizvodnjo dušikovih gnojil.

(5)

Poleg tega so tarife na uvoz vmesnih vložkov, kot sta amoniak in urea, v Unijo v času pomanjkanja dušikovih gnojil na mednarodnih trgih odvračilni dejavnik pri preskrbi trga Unije v primerjavi s preskrbo drugih svetovnih trgov, ki uvoznih tarif nimajo. Razlika v tarifah ovira tudi prizadevanja za diverzifikacijo uvoza Unije.

(6)

Zato je primerno začasno opustiti stopnje skupne carinske tarife iz člena 56(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) za nekatere vložke dušikovih gnojil. Ta začasni ukrep bi se moral uporabljati za obdobje šestih mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Da bi omogočili oceno učinkov ukrepa, bi morala Komisija pripraviti poročilo in ga predložiti Svetu.

(7)

Hkrati mora Unija v skladu s členom 21(3) Pogodbe o Evropski uniji zagotoviti usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost zunanjega delovanja z drugimi politikami Unije.

(8)

Stanje odnosov med Unijo in Rusko federacijo se je v zadnjih letih zelo poslabšalo, pri čemer se je zlasti poslabšalo v zadnjih mesecih zaradi nespoštovanja mednarodnega prava s strani Ruske federacije in zlasti zaradi njene neizzvane in neupravičene vojne agresije proti Ukrajini.

(9)

Unija od julija 2014 postopoma uvaja omejevalne ukrepe proti Ruski federaciji. Evropski svet je v sklepih z dne 24. februarja 2022 navedel, da Ruska federacija s svojo neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini grobo krši mednarodno pravo in načela Ustanovne listine Združenih narodov ter spodkopava evropsko in svetovno varnost in stabilnost.

(10)

Nazadnje je Svet 3. junija 2022 sprejel šesti sveženj sankcij proti Ruski federaciji zaradi njenega nadaljevanja vojne agresije proti Ukrajini in prijavljenih grozodejstev, ki so jih zagrešile ruske oborožene sile v Ukrajini.

(11)

Čeprav je Ruska federacija članica Svetovne trgovinske organizacije, je Unija na podlagi izjem, ki se uporabljajo na podlagi Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije in zlasti člena XXI GATT 1994, oproščena obveznosti, da za izdelke, uvožene iz Ruske federacije, prizna ugodnosti, odobrene podobnim izdelkom, uvoženim iz drugih držav (obravnava po načelu največjih ugodnosti).

(12)

Zato ne bi bilo primerno dovoliti, da bi bil uvoz iz Ruske federacije upravičen do dajatev proste obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti v zvezi z izdelki, ki so zajeti v tej uredbi.

(13)

Stanje odnosov med Unijo in Belorusijo se je v zadnjih letih prav tako poslabšalo, ker ta režim ne spoštuje mednarodnega prava, temeljnih pravic in človekovih pravic. Poleg tega Belorusija že od vsega začetka podpira vojno agresijo Ruske federacije proti Ukrajini, tako da med drugim omogoča Ruski federaciji, da izstreljuje balistične izstrelke z beloruskega ozemlja, omogoča prevoz ruskega vojaškega osebja in težkega orožja, tankov in vojaških transporterjev, omogoča ruskim vojaškim letalom, da letijo nad beloruskim zračnim prostorom v Ukrajino, zagotavlja oskrbovalna mesta ter skladišči rusko orožje in vojaško opremo v Belorusiji.

(14)

Unija od oktobra 2020 postopoma uvaja omejevalne ukrepe proti Belorusiji. Svet je 2. decembra 2021 sprejel peti sveženj sankcij v zvezi z nenehnim kršenjem človekovih pravic in instrumentalizacijo migrantov. Nadaljnji svežnji sankcij so bili sprejeti 24. februarja, 2. marca, 9. marca in 3. junija 2022 zaradi vpletenosti Belorusije v neupravičeno in neizzvano vojno agresijo Ruske federacije proti Ukrajini. Poleg tega Belorusija ni članica Svetovne trgovinske organizacije. Zato Unija v skladu s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije ni dolžna odobriti obravnave izdelkov iz Belorusije po načelu največjih ugodnosti. Poleg tega trgovinski sporazumi omogočajo sprejetje ukrepov, ki so utemeljeni na podlagi veljavnih določb o izjemah, zlasti varnostnih izjemah.

(15)

Glede na navedeno je izključitev Ruske federacije in Belorusije iz področja uporabe avtonomnih tarifnih opustitev, določenih v tej uredbi, primerna ob uporabi splošnih pravil v zvezi z dajatvami iz Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, zlasti prvi del, oddelek I, del B, odstavek 1, Uredbe.

(16)

Zato za uvoz vložkov za dušikova gnojila s poreklom iz Ruske federacije in Belorusije opustitev dajatev ne bi smela veljati. Namesto tega bi morala za uvoz izdelkov, ki jih zadeva ta uredba, iz Ruske federacije in Belorusije še naprej veljati uvozna dajatev, ki je zanje veljala doslej.

(17)

Zaradi znatnega in nenadnega zvišanja cen vložkov za proizvodnjo dušikovih gnojil, ki so ga še poslabšale izredne razmere, ki jih je povzročila vojna agresija Ruske federacije proti Ukrajini, na trgu gnojil, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(18)

Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –