Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32022R2404

    Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2404 z dne 14. septembra 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo podrobnih pravil za preiskave karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje in razveljavitvi Direktive Komisije 92/70/EGS

    C/2022/6499

    UL L 317, 9.12.2022, p. 42–53 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2022/2404/oj

    9.12.2022   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 317/42


    DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2404

    z dne 14. septembra 2022

    o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo podrobnih pravil za preiskave karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje in razveljavitvi Direktive Komisije 92/70/EGS

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 32(5), drugi pododstavek, in člena 34(1), drugi pododstavek, Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Uredba (EU) 2016/2031 določa osnovna pravila o zdravju rastlin v Uniji.

    (2)

    Člen 32(4), točka (b), navedene uredbe določa obveznost za države članice, da pri vložitvi zahteve za novo varovano območje vključijo rezultate preiskav iz vsaj treh predhodnih let, da se dokaže odsotnost karantenskega škodljivega organizma za varovano območje (v nadaljnjem besedilu: škodljivi organizem) na zadevnem ozemlju.

    (3)

    Člen 34(1) Uredbe (EU) 2016/2031 določa obveznost za države članice, da izvedejo letne preiskave vsakega varovanega območja v zvezi s škodljivimi organizmi ter vsako leto Komisiji in drugim državam članicam poročajo o rezultatih navedenih preiskav.

    (4)

    Pravila v zvezi s pripravo preiskav bi morala vključevati zahteve glede upoštevanja biologije zadevnega škodljivega organizma in gostiteljskih rastlin ter glede tega, da je časovni razpored preiskave primeren za ugotavljanje navzočnosti škodljivega organizma. Navedeni elementi so pomembni za pripravo popolne in primerne zadevne preiskave.

    (5)

    Vsebina preiskave mora vključevati navedbe na zemljevidih, opis območja preiskave, preglede, vzorčenje in testiranje, ciljne populacije, metode ugotavljanja navzočnosti in dejavnike tveganja, da se zagotovi njena popolnost, uspešnost in učinkovitost.

    (6)

    Preiskave bi bilo treba izvesti tudi v varovalnem pasu, ki obdaja varovano območje, in bi morale biti intenzivnejše od preiskav na varovanem območju, ker škodljivi organizem v varovalnem pasu ni prepovedan in se tam ne uporabljajo nobeni ukrepi proti njemu. To je potrebno za potrditev odsotnosti škodljivega organizma na varovalnem pasu in boljšo ohranitev statusa odsotnosti škodljivega organizma na varovanem območju. To je tudi v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe za vzpostavitev nenapadenih območij (2), ki se ustrezno uporabljajo za vzpostavitev varovanih območij v skladu s pravom Unije. Navedeni mednarodni standardi zahtevajo vzpostavitev varovalnih pasov za vzpostavitev in vzdrževanje območij, prostih škodljivih organizmov, kadar se geografska izolacija ne šteje za ustrezno za preprečevanje vnosa ali ponovnega napada takih območij ali kadar ni drugih načinov za preprečevanje premikov škodljivih organizmov na taka območja.

    (7)

    Iz istih razlogov bi bilo treba v primerjavi s preiskavami na preostalem varovanem območju okrepiti preiskave na notranjih pasovih varovanega območja ob meji z varovanim območjem.

    (8)

    Da bi bila vsebina preiskav dosledna, bi bilo treba določiti predlogo za poročanje. Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1231 (3) so bili določeni oblika in navodila za letna poročila o rezultatih preiskav na območjih, kjer navzočnost škodljivih organizmov ni znana. Za usklajen pristop k poročanju o rezultatih preiskav v Uniji bi bilo treba sprejeti podobno obliko za poročanje o rezultatih preiskav na varovanih območjih, ob upoštevanju posebnih elementov teh preiskav.

    (9)

    Direktiva Komisije 92/70/EGS (4) določa tudi podrobna pravila za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij. Ker je bila navedena direktiva sprejeta v okviru prejšnjih pravnih aktov Unije o zdravju rastlin, je zdaj zastarela in bi jo bilo treba razveljaviti –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Predmet urejanja

    Ta uredba določa natančna pravila za:

    (a)

    preiskave za vzpostavitev novega varovanega območja v skladu s členom 32(3) ali (6) Uredbe (EU) 2016/2031 ter

    (b)

    pripravo in vsebino letnih preiskav v skladu s členom 34(1) Uredbe (EU) 2016/2031.

    Člen 2

    Opredelitev pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (a)

    „varovalni pas“ pomeni območje, ki obdaja varovano območje, da se čim bolj zmanjša verjetnost vnosa in širjenja škodljivega organizma na varovano območje;

    (b)

    „notranji pas“ pomeni območje znotraj varovanega območja, katerega širina je enakovredna širini varovalnega pasu, ki obdaja varovano območje na notranji strani območja vzdolž njegove zunanje meje;

    (c)

    „preiskava“ pomeni preiskavo za ugotavljanje navzočnosti škodljivega organizma na varovanem območju in po potrebi na varovalnem pasu;

    (d)

    „razmejeno območje“ pomeni območje, ki je razmejeno po ugotovitvi navzočnosti škodljivega organizma na varovanem območju, kot je opisano v členu 18 Uredbe (EU) 2016/2031;

    (e)

    „statistično utemeljena preiskava“ pomeni preiskavo, izvedeno na podlagi splošnih smernic Evropske agencije za varnost hrane za statistično zanesljive preiskave za škodljive organizme rastlin na podlagi tveganj (5).

    Člen 3

    Priprava preiskav

    1.   Pristojni organ zadevne države članice ali druge osebe pod uradnim nadzorom pristojnega organa pripravijo preiskave iz člena 1 (v nadaljnjem besedilu: preiskave) v skladu z odstavki 2 do 6.

    2.   Za preiskave velja naslednje:

    (a)

    pripravljene so na podlagi tveganja;

    (b)

    temeljijo na zanesljivih znanstvenih in tehničnih načelih;

    (c)

    izvajajo se ob upoštevanju biologije škodljivega organizma in navzočnosti gostiteljskih vrst na varovanem območju ter

    (d)

    izvajajo se ob najustreznejšem času za ugotavljanje navzočnosti škodljivega organizma.

    3.   Preiskave se razširijo na varovalni pas, ki obdaja varovano območje.

    Preiskave v varovalnih pasovih so intenzivnejše kot na varovanem območju z večjim številom preiskovalnih dejavnosti (vizualni pregledi, vzorci, pasti in testi, kadar je to primerno).

    Širina varovalnega pasu se določi na podlagi biologije škodljivega organizma in njegove potencialne zmogljivosti širjenja.

    Preiskave v varovalnem pasu se ne zahtevajo, kadar zaradi biologije škodljivega organizma, odsotnosti gostiteljskih rastlin, geografske lokacije varovanega območja ali narave njegove prostorske izolacije ni tveganja vnosa škodljivega organizma na varovano območje z naravnim širjenjem s sosednjih območij.

    4.   Če na ozemlju, ki meji na varovano območje, ni možnosti za vzpostavitev varovalnega pasu, se znotraj varovanega območja vzpostavi notranji pas.

    Notranji pas se ne vzpostavi, kadar zaradi biologije škodljivega organizma, odsotnosti gostiteljskih rastlin, geografske lokacije varovanega območja ali narave njegove prostorske izolacije ni tveganja vnosa škodljivega organizma na varovano območje z naravnim širjenjem s sosednjih območij.

    Preiskave na notranjih pasovih so intenzivnejše kot na preostalem delu varovanega območja z večjim številom dejavnosti preiskave (vizualni pregledi, vzorci, pasti in testi, kadar je to primerno).

    5.   Če se pristojni organ odloči, da bo izvedel statistično utemeljeno preiskavo, sta uporabljena oblika preiskave in shema vzorčenja primerna, da se na zadevnem varovanem območju z zadostno stopnjo zaupanja ugotovi nizka stopnja navzočnosti napadenih rastlin s škodljivim organizmom.

    6.   Če se pristojni organ odloči, da bo izvedel statistično utemeljeno preiskavo v varovalnem pasu ali notranjem pasu, sta uporabljena oblika preiskave in shema vzorčenja primerna, da se z višjo stopnjo zaupanja kot na samem varovanem območju ugotovi nizka stopnja navzočnosti škodljivega organizma.

    Člen 4

    Vsebina preiskav

    Preiskave vsebujejo naslednje elemente:

    (a)

    zemljevid z geografsko razmejitvijo varovanega območja in po potrebi varovalnega pasu ali notranjega pasu, na katerem je podrobno označena lokacija izvedenih dejavnosti preiskave, navedeni pa so tudi točke preiskave, ugotovitve ali izbruhi in vsa vzpostavljena razmejena območja;

    (b)

    opis:

    (i)

    območja preiskave, vključno z lokacijami preiskave;

    (ii)

    rastlinskega materiala ali blaga in

    (iii)

    kadar je primerno, varovalnega pasu ali notranjega pasu;

    (c)

    seznam gostiteljskih rastlin;

    (d)

    opredelitev območij tveganja, na katerih je škodljivi organizem lahko navzoč;

    (e)

    informacije o mesecih leta, v katerih je bila opravljena preiskava;

    (f)

    kadar je primerno:

    (i)

    število vizualnih pregledov za ugotavljanje simptomov ali znakov navzočnosti škodljivega organizma,

    (ii)

    število vzorcev, vrsto in število testov ter pasti, ki privabljajo škodljivi organizem;

    (iii)

    vse druge ukrepe, ki so primerni za zagotovitev ugotavljanja navzočnosti škodljivega organizma;

    (g)

    v primeru statistično utemeljenih preiskav osnovne predpostavke za načrt preiskav za posamezni škodljivi organizem, vključno z opisom:

    (i)

    ciljne populacije, epidemiološke enote in enote pregleda;

    (ii)

    metode za ugotavljanje navzočnosti in občutljivosti metode;

    (iii)

    vsakršnih dejavnikov tveganja, pri čemer se navedejo stopnje tveganja ter ustrezna relativna tveganja in deleži gostiteljskih rastlin, ter

    (iv)

    sprejetih ukrepov v primeru ugotovitve navzočnosti škodljivega organizma ali sklic na izbruhe EUROPHYT.

    Člen 5

    Poročanje o rezultatih preiskav

    Države članice za vsako varovano območje in z uporabo predloge iz Priloge I sporočijo splošne informacije in rezultate preiskav.

    Države članice uporabijo eno od predlog iz Priloge II k tej uredbi za poročanje o rezultatih preiskav v skladu s:

    (a)

    členom 32(4), točka (b), Uredbe (EU) 2016/2031 ali

    (b)

    členom 34(2) Uredbe (EU) 2016/2031.

    Člen 6

    Razveljavitev Direktive 92/70/EGS

    Direktiva 92/70/EGS se razveljavi.

    Člen 7

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Uporablja se od 1. januarja 2023.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 14. septembra 2022

    Za Komisijo

    predsednica

    Ursula VON DER LEYEN


    (1)  UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

    (2)  ISPM 4 Requirements for the establishment of pest free areas and ISPM 26 Establishment of pest free areas for fruit flies (Tephritidae) (ISPM 4 Zahteve za vzpostavitev nenapadenih območij in ISPM 26 Vzpostavitev nenapadenih območij za sadne mušice (Tephritidae)).

    (3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1231 z dne 27. avgusta 2020 o obliki in navodilih za letna poročila o rezultatih preiskav ter o obliki večletnih programov preiskav in praktičnih ureditvah iz člena 22 oziroma člena 23 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 280, 28.8.2020, str. 1).

    (4)  Direktiva Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti (UL L 250, 29.8.1992, str. 37).

    (5)  EFSA, General guidelines for statistically sound and risk-based surveys of plant pests (Splošne smernice za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj), 8. september 2020, doi:10.2903/sp.efsa.2020.EN-1919.


    PRILOGA I

    Predloga za splošne informacije o rezultatih preiskav

    Država članica

     

    Pristojni organ

     

    Kontaktna oseba (polno ime, naziv delovnega mesta pri pristojnem organu, ime organizacije, telefonska številka in namenski elektronski naslov)

     

    Organizacije, ki sodelujejo v preiskavi

     

    Laboratoriji, ki sodelujejo v preiskavi

     

    Karantenski škodljivi organizem za varovano območje

     

    Ime/opis varovanega območja (VO) iz Priloge III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072

     

    Leto vzpostavitve VO

     

    Leto(-a) preiskave

    V primeru zahtevka za novo VO navedite leta, ki jih zajema preiskava.

     

    Velikost VO (ha)

     

    Vzpostavitev varovalnega pasu ali notranjega pasu (da/ne) Utemeljite, če to območje ni vzpostavljeno.

     

    Širina (m) varovalnega pasu ali notranjega pasu, če je primerno

     

    Zemljevid meja VO, vključno z varovalnim pasom ali notranjim pasom, če je ustrezno

    Navedite točke preiskave, ugotovitve/izbruhe in po potrebi vzpostavljena razmejena območja.

     

    Statistično utemeljena preiskava (da/ne)

     

    Ugotovitve/izbruhi med zadnjo preiskavo (da/ne)

     

    Opis ugotovitev/izbruhov (1) in sprejetih ukrepov ali sklic na izbruhe EUROPHYT

     


    (1)  Vključno s sklicem na obvestila o sprejetih ukrepih v skladu s členom 33(3) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).


    PRILOGA II

    Predlogi za poročanje o rezultatih letnih preiskav ali preiskav za zahtevek za nov karantenski škodljivi organizem za varovano območje

    DEL A

    1.   Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav

    Image 1

    2.   Navodila za izpolnjevanje predloge

    Če se ta predloga izpolni za karantenski škodljivi organizem za varovano območje, se predloga iz dela B te priloge za isti škodljivi organizem ne izpolni.

    Za stolpec 1:

    Navedite leto preiskave. V primeru poročila o preiskavi, v katerem se zahteva varovano območje, za vsako leto v ločeni vrstici vključite podatke za vsaj tri predhodna leta.

    Za stolpec 2:

    Navedite znanstveno ime karantenskega škodljivega organizma za varovano območje (kot je navedeno v Prilogi III k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ali najbolj sprejeto znanstveno ime, kadar škodljivega organizma še ni na seznamu), pri čemer za vsak škodljivi organizem uporabite eno vrstico.

    Za stolpec 3:

    Navedite ime varovanega območja v ločenih vrsticah, če je na ozemlju države članice več kot eno varovano območje za isti škodljivi organizem, kot je navedeno v Prilogi III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072.

    Za stolpec 4:

    Z uporabo različnih vrstic navedite območje, in sicer VO (varovano območje), VP (varovalni pas) ali NP (notranji pas).

    Za stolpec 5:

    Navedite število in opis lokacij preiskave, tako da za opis izberete enega (ali več) od naslednjih vnosov za opis in število opravljenih preiskav:

    1.

    na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

    2.

    na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itd.);

    3.

    fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

    Za stolpce 6, 7 in 8:

    Neobvezno.

    Za stolpec 6:

    Navedite, katera so območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivih organizmov, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

    Za stolpec 7:

    Navedite celotno območje, ki ga zajema ciljna populacija (v ha) na varovanem območju.

    Za stolpec 8:

    Navedite delež območja ciljne populacije, vključenega v preiskavo (območje, vključeno v preiskavo/območje ciljne populacije), v odstotkih.

    Za stolpec 9:

    Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vektor, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera, pri čemer uporabite toliko vrstic, kolikor je potrebno.

    Za stolpec 10:

    Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov, ki so bili predmet preiskave, pri čemer uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.

    Za stolpec 11:

    Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

    Za stolpec 12:

    Navedite podrobnosti preiskave ob upoštevanju biologije škodljivega organizma. Če informacije za določen stolpec niso relevantne za zadevni škodljivi organizem, to označite z „ni relevantno“. Uporabite različne vrstice (npr. za poročanje o različnih vrstah testov in njihovem številu).

    Za stolpec 13:

    Navedite število pozitivnih rezultatov. To število se lahko razlikuje od števila izbruhov, kadar je v eno uradno obvestilo o izbruhu vključenih več pozitivnih rezultatov.

    Za stolpec 14:

    Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila izvedena preiskava. Številke uradnega obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru v stolpcu 15 („Opombe“) navedite razlog, zakaj niste predložili teh informacij.

    Za stolpec 15:

    Vključite vse ostale pomembne informacije in, kadar je to ustrezno, informacije o rezultatih preiskav asimptomatičnih rastlin s pozitivnimi rezultati.

    DEL B

    1.   Predloga za poročanje o rezultatih statistično utemeljenih preiskav

    Image 2

    2.   Navodila za izpolnjevanje predloge

    Če se ta predloga izpolni za karantenski škodljivi organizem za varovano območje, se predloga iz dela B te priloge za isti škodljivi organizem ne izpolni.

    Pojasnite osnovne predpostavke za obliko preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

    ciljne populacije, epidemiološke enote in enote pregleda,

    metodo ugotavljanja navzočnosti in občutljivost metode,

    dejavnike tveganja, pri čemer navedite stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleže populacije gostiteljskih rastlin.

    Za stolpec 1:

    Navedite leto preiskave. V primeru poročila o preiskavi, v katerem se zahteva varovano območje, za vsako leto v ločeni vrstici vključite podatke za vsaj tri predhodna leta.

    Za stolpec 2:

    Navedite znanstveno ime karantenskega škodljivega organizma za varovano območje (kot je navedeno v Prilogi III k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ali najbolj sprejeto znanstveno ime, kadar škodljivega organizma še ni na seznamu), pri čemer za vsak škodljivi organizem uporabite eno vrstico.

    Za stolpec 3:

    Navedite ime varovanega območja v ločenih vrsticah, če je na ozemlju države članice več kot eno varovano območje za isti škodljivi organizem, kot je navedeno v Prilogi III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072.

    Za stolpec 4:

    Z uporabo različnih vrstic navedite območje, in sicer VO (varovano območje), VP (varovalni pas) ali NP (notranji pas).

    Za stolpec 5:

    Navedite število in opis lokacij preiskave, tako da za opis izberete enega (ali več) od naslednjih vnosov za opis in število opravljenih preiskav:

    1.

    na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

    2.

    na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itd.);

    3.

    fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

    Za stolpec 6:

    Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

    Za stolpec 7:

    Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst in zajeto območje. Ciljna populacija je opredeljena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itd. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, blago, material, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za opredelitev in ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov. Če območje ciljne populacije ni na voljo, to označite z „ni na voljo“ in vključite število enot pregleda, ki sestavljajo ciljno populacijo.

    Za stolpec 8:

    Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna populacija gostiteljskih rastlin v regiji/na območju/v državi določi kot epidemiološka enota. Lahko gre za regije NUTS (skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot), urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbira epidemioloških enot mora biti utemeljena z osnovnimi predpostavkami.

    Za stolpec 9:

    Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

    Za stolpec 10:

    Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni zajetje pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za tla pomeni izbiro vzorca tal, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

    Za stolpec 11:

    „Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je ugotovljena navzočnost resnično pozitivnega gostitelja in da je potrjen kot pozitiven ter da ni napačno identificiran. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

    Za stolpec 12:

    Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež populacije gostiteljskih rastlin.

    Za stolpec B:

    Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 9 „Metode ugotavljanja navzočnosti“.

    Za stolpec 18:

    Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila, vključenega v stolpec 16 „Število pasti“ (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

    Za stolpec 20:

    Navedite število pozitivnih, negativnih ali nedoločenih vzorcev. Nedoločeni vzorci so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec).

    Za stolpec 21:

    Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila izvedena preiskava. Številke uradnega obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru v stolpcu 24 („Opombe“) navedite razlog, zakaj niste predložili teh informacij.

    Za stolpec 22:

    Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM) št. 31 („Metodologije za vzorčenje pošiljk“). Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

    Za stolpec 23:

    Navedite načrtovano prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu, izvedene pred preiskavo. Načrtovana prevalenca je določena kot cilj preiskave in ustreza kompromisu, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem navzočnosti škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo ugotavljanja navzočnosti je običajno določena vrednost 1 %.

    Za stolpec 24:

    Vključite vse ostale pomembne informacije in, kadar je to ustrezno, informacije o rezultatih preiskav asimptomatičnih rastlin s pozitivnimi rezultati.


    Top