(1)

Uredba (EU) 2019/1009 določa pravila o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu. Sredstva za gnojenje EU vsebujejo sestavne materiale ene ali več kategorij iz Priloge II k navedeni uredbi. V skladu s kategorijo sestavnih materialov (KSM) 11 iz navedene priloge lahko sredstva za gnojenje EU vsebujejo stranske proizvode v smislu Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), z nekaterimi izjemami, ki jih je treba registrirati v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(2)

Komisija mora v skladu s členom 42(7) Uredbe (EU) 2019/1009 dopolniti del II, KSM 11, točka 3, Priloge II z določitvijo merila glede agronomske učinkovitosti in varnosti za uporabo stranskih proizvodov v smislu Direktive 2008/98/ES v sredstvih za gnojenje EU. V ta namen je Komisija pooblastila Skupno raziskovalno središče, da pripravi znanstveno mnenje (4).

(3)

Stranski proizvodi v smislu Direktive 2008/98/ES tvorijo zelo heterogeno kategorijo snovi. Te snovi imajo drugačne fizikalne in kemične lastnosti in se lahko pridobijo med različnimi proizvodnimi postopki. Za namene te uredbe so stranski proizvodi razdeljeni v dve kategoriji, odvisno od njihove vrste agronomske učinkovitosti. Prva kategorija se nanaša na stranske proizvode, ki zagotavljajo hranila rastlinam ali gobam ali izboljšujejo njihovo hranilno učinkovitost. Druga kategorija se nanaša na stranske proizvode, ki se uporabljajo kot tehnični dodatki v manjših koncentracijah. Čeprav niso neposredno povezani s hranili ali hranilno učinkovitostjo, izboljšujejo kakovost gnojilnega proizvoda ali varnost pri ravnanju z njim.

(4)

Za prvo kategorijo je Skupno raziskovalno središče opredelilo stranske proizvode iz različnih proizvodnih postopkov, ki vsebujejo amonijeve soli, sulfatne soli, fosfatne soli, elementarno žveplo, kalcijev karbonat in kalcijev oksid. Da bi zagotovili, da imajo ti stranski proizvodi jasno agronomsko vrednost in nimajo škodljivega vpliva na zdravje ljudi in okolje, bi bilo treba določiti strogo zahtevo glede čistosti.

(5)

Za drugo kategorijo je Skupno raziskovalno središče predlagalo, da se dovoli uporaba stranskih proizvodov kot tehničnih dodatkov, kot so sredstva za strjevanje, vezivna sredstva ali polnila ali sredstva proti prašenju za izboljšanje varovanja zdravja uporabnikov. Da bi zagotovili, da uporaba takih stranskih proizvodov ne ogroža splošne agronomske učinkovitosti sredstva za gnojenje EU in nima škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali okolje, bi bilo treba določiti najvišjo koncentracijo v končnem sredstvu za gnojenje EU.

(6)

Poleg tega je Skupno raziskovalno središče ocenilo najpogosteje uporabljene stranske proizvode v skladu z obstoječimi praksami. Navedeni stranski proizvodi so bili izbrani na podlagi njihovega tržnega potenciala, razpoložljivih podatkov, trenutnega pravnega položaja, zgodovine uporabe in jasne agronomske vrednosti ter na podlagi enostavnosti razvoja varnostnih meril glede na časovne omejitve pri izvajanju ocene. Opredeljeni stranski proizvodi so bili matična lužina iz reakcije 5(β-metil-tioetil)-hidantoina s kalijevim karbonatom v postopku proizvodnje metionina, ostanki pri predelavi in prečiščevanju mineralov in rud, tekočina po destilaciji iz postopka Solvay, karbidno apno iz proizvodnje acetilena, železova žlindra, kovinske soli iz predelave koncentrata rude in površinske obdelave kovin ter huminske in fulvične kisline iz razbarvanja pitne vode. Ti posebni stranski proizvodi bi se morali uporabljati v sredstvih za gnojenje EU brez upoštevanja omejevalne ravni čistosti za prvo kategorijo stranskih proizvodov ali z namenom in najvišjo dovoljeno koncentracijo za drugo kategorijo stranskih proizvodov. To pa zato, ker so takšni stranski proizvodi jasno opredeljeni, kar je Skupnemu raziskovalnemu središču omogočilo, da temeljito oceni njihove agronomske vrednosti in vsa posebna tveganja, do katerih lahko privedejo.

(7)

Poleg tega bi bilo treba določiti ustrezna dodatna varnostna merila za uporabo stranskih proizvodov.

(8)

Nekateri od navedenih stranskih proizvodov bi morali izpolnjevati varnostna merila za omejitev vsebnosti onesnaževal in drugih problematičnih snovi, ki se uporabljajo poleg tistih iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009 za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstev, brez poseganja v Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(9)

Za onesnaževala celotni krom, talij in vanadij bi bilo treba določiti dodatne mejne vrednosti. Nekateri stranski proizvodi lahko vsebujejo takšna onesnaževala zaradi posebnosti njihovega proizvodnega postopka. Predlagane mejne vrednosti za navedena onesnaževala bi morale zagotoviti, da uporaba sredstev za gnojenje EU, ki vsebujejo stranske proizvode s takimi onesnaževali, ne privedejo do njihovega kopičenja v tleh. Mejne vrednosti za taka onesnaževala bi bilo treba določiti kot koncentracijo v končnem proizvodu, podobno zahtevam iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009. To utemeljuje dejstvo, da varnostna merila, ki so bila uvedena na podlagi kakršnih koli ugotovljenih posebnih tveganj, praviloma zadevajo končno sredstvo in ne sestavni material. S tem bi se moralo olajšati ugotavljanje skladnosti in nadzor trga takih proizvodov, saj se testi izvajajo samo na končnem proizvodu.

(10)

Za ostanke iz predelave ali prečiščevanja sedimentne fosfatne rude je znano, da vsebujejo naravno prisotne radionuklide. Za zagotovitev varne uporabe takih stranskih proizvodov v sredstvih za gnojenje EU je primerno določiti najvišje dovoljene vrednosti koncentracije aktivnosti naravno prisotnih radionuklidov iz serije urana in torija v sredstvih za gnojenje EU, ki vsebujejo take materiale.

(11)

Poleg tega bi bilo treba določiti dodatna varnostna merila za omejitev vsebnosti 16 policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH16) (6) ter polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov (PCDD/PCDF) (7). Uredba (EU) 2019/1021 določa zmanjšanja sproščanja za PAH16 in PCDD/PCDF kot nenamerno proizvedene snovi med proizvodnimi postopki, vendar v takih primerih ne uvaja mejne vrednosti. Glede na veliko tveganje, ki ga povzroča prisotnost takih onesnaževal v sredstvih za gnojenje, se zdi primerno uvesti strožje zahteve od zahtev iz navedene uredbe. Take mejne vrednosti bi bilo treba določiti na ravni sestavnih materialov in ne kot koncentracijo v končnem proizvodu, da se zagotovi skladnost z Uredbo (EU) 2019/1021.

(12)

Mejne vrednosti za onesnaževala, PAH16 in PCDD/PCDF, morda niso ustrezne v vseh primerih. Zato bi morali imeti proizvajalci možnost, da domnevajo skladnost sredstva za gnojenje z določeno zahtevo brez preverjanja, kot je testiranje, kadar skladnost z navedeno zahtevo nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali proizvodnega postopka stranskih proizvodov, ki spadajo v KSM 11, ali sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje tak stranski proizvod.

(13)

Nekateri stranski proizvodi lahko vsebujejo selen, ki je lahko strupen, če je prisoten v visoki koncentraciji. Nekateri lahko vsebujejo tudi klorid, kar lahko vzbuja pomisleke glede slanosti v tleh. Kadar so navedene snovi prisotne v koncentracijah, ki presegajo določeno mejno vrednost, bi bilo treba njihovo vsebnost navesti na oznaki in tako o tem ustrezno obvestiti uporabnike sredstva za gnojenje.

(14)

Ker se bo Uredba (EU) 2019/1009 v celoti uporabljala od 16. julija 2022, je treba začetek uporabe te uredbe preložiti na isti datum –