Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32022R0564

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/564 z dne 19. novembra 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

C/2021/8409

UL L 109, 8.4.2022, p. 14–31 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2022/564/oj

8.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/14


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/564

z dne 19. novembra 2021

o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (1) ter zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 347/2013 vzpostavlja okvir za določitev, načrtovanje in izvajanje projektov skupnega interesa, ki so potrebni za izvajanje devetih strateških geografskih energetskih infrastrukturnih prednostnih koridorjev, določenih na področju električne energije, plina in nafte, ter treh vseevropskih energetskih infrastrukturnih prednostnih področij za pametna omrežja, elektroenergetske avtoceste in transportno infrastrukturo za ogljikov dioksid.

(2)

Seznam projektov skupnega interesa se pripravi vsaki dve leti. Zadnji seznam je bil pripravljen leta 2019 in je začel veljati leta 2020. Zato ga je treba nadomestiti.

(3)

Projekte, predlagane za vključitev na seznam Unije, so ocenile regionalne skupine iz člena 3 Uredbe (EU) št. 347/2013, ki so potrdile, da projekti izpolnjujejo merila iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

O osnutkih regionalnih seznamov projektov skupnega interesa so se sporazumele regionalne skupine na srečanjih na tehnični ravni. Člani regionalne skupine za nafto so se strinjali, da glede na podnebne cilje Unije in cilj ogljične nevtralnosti ne bodo pripravili osnutka seznama projektov na področju nafte, ki bi bil vključen v seznam projektov skupnega interesa Unije Po mnenjih Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) z dne 27. oktobra o doslednosti uporabe meril ocenjevanja ter analizi stroškov in koristi po regijah so organi odločanja regionalnih skupin 9. novembra sprejeli regionalne sezname. Na podlagi člena 3(3), točka (a), Uredbe (EU) št. 347/2013 so pred sprejetjem regionalnih seznamov vse predlagane projekte odobrile države članice, katerih ozemlja projekti zadevajo.

(5)

Z organizacijami, ki zastopajo zadevne deležnike, vključno s proizvajalci, operaterji distribucijskih sistemov, dobavitelji in organizacijami za varstvo potrošnikov ter okoljevarstvenimi organizacijami so bila opravljena posvetovanja glede projektov, za katere je bila predlagana vključitev na seznam Unije.

(6)

Projekti skupnega interesa bi morali biti razvrščeni po strateških prednostnih nalogah za infrastrukturo vseevropskega energetskega omrežja v vrstnem redu iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 347/2013.

(7)

Ker so medsebojno odvisni ali (potencialno) konkurenčni, bi morali biti projekti skupnega interesa navedeni kot samostojni projekti skupnega interesa ali kot del sklopa več projektov skupnega interesa.

(8)

Seznam Unije obsega projekte na različnih stopnjah razvoja, vključno s predhodno oceno izvedljivosti, oceno izvedljivosti, izdajo dovoljenj in izgradnjo. Za projekte skupnega interesa, ki so na zgodnji stopnji razvoja, bi lahko bile potrebne študije za dokazovanje tehnične in ekonomske izvedljivosti ter skladnosti z zakonodajo Unije, vključno z okoljsko zakonodajo. V tem smislu bi morali biti morebitni negativni vplivi na okolje ustrezno opredeljeni, ocenjeni in odpravljeni ali ublaženi.

(9)

Vključitev projektov na seznam Unije ne posega v rezultat ustrezne okoljske presoje in postopkov izdaje dovoljenj.

(10)

Uredbo (EU) št. 347/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. novembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 115, 25.4.2013, str. 39.


PRILOGA

Priloga VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VII

SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA UNIJE (V NADALJNJEM BESEDILU: SEZNAM UNIJE)

iz člena 3(4)

A.   NAČELA, KI SE UPORABLJAJO PRI PRIPRAVI SEZNAMA UNIJE

(1)   Sklopi projektov skupnega interesa

Nekateri projekti skupnega interesa so del sklopa, ker so medsebojno odvisni in so si potencialno ali dejansko konkurenčni. Določene so naslednje vrste sklopov projektov skupnega interesa:

(a)

sklop medsebojno odvisnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:‘. Tak sklop je bil oblikovan za določitev projektov skupnega interesa, ki so vsi potrebni za reševanje istega ozkega grla prek državnih meja in ki ustvarjajo sinergije, če se izvajajo skupaj. V tem primeru morajo biti vsi projekti skupnega interesa izvedeni v korist vse EU;

(b)

sklop potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:‘. Tak sklop izraža negotovost glede obsega ozkega grla prek državnih meja. V tem primeru ni treba izvesti vseh projektov skupnega interesa, ki so vključeni v sklop. Trgu je prepuščeno, ali se bo izvedel en, nekateri ali vsi projekti skupnega interesa, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Potreba po projektih skupnega interesa se ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa, tudi glede na potrebne zmogljivosti, in

(c)

sklop medsebojno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa:‘. Tak sklop obravnava isto ozko grlo. Vendar je obseg ozkega grla bolj gotov kot pri sklopu potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa, zato je treba izvesti samo en projekt skupnega interesa. Trgu je prepuščeno, kateri projekt skupnega interesa se bo izvedel, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Kadar je treba, se potreba po projektih skupnega interesa ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa.

Za vse projekte skupnega interesa veljajo iste pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

(2)   Obravnavanje razdelilno-transformatorskih in kompresorskih postaj

Razdelilno-transformatorske in konverterske postaje električnega sistema ter kompresorske postaje za plin štejejo za del projektov skupnega interesa, če so na geografski lokaciji prenosnega voda oz. plinovoda. Razdelilno-transformatorske, konverterske in kompresorske postaje štejejo za samostojne projekte skupnega interesa in so izrecno navedene na seznamu Unije, če se njihova geografska lokacija razlikuje od lokacije prenosnih vodov oz. plinovodov. Zanje veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

(3)   Projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa, in projekti, ki so postali del drugih projektov skupnega interesa

(a)

Več projektov, vključenih v seznam Unije iz Delegirane uredbe (EU) št. 1391/2013, Delegirane uredbe (EU) 2016/89, Delegirane uredbe (EU) 2018/540 in Delegirane uredbe (EU) 2020/389, ne šteje več za projekte skupnega interesa zaradi enega ali več naslednjih razlogov:

projekt se že izvaja ali se bo začel izvajati do marca leta 2022, zato določb Uredbe (EU) št. 347/2013 zanj ne bi bilo mogoče uporabljati,

v skladu z novimi podatki projekt ne izpolnjuje splošnih meril,

predlagatelj projekta ga ni ponovno predložil v izbirni postopek za ta seznam Unije,

država članica, katere ozemlje projekt zadeva, ni odobrila projekta ali

projekt je bil v izbirnem postopku razvrščen nižje kot drugi predlagani projekti skupnega interesa.

Ti projekti (z izjemo projektov, ki se izvajajo ali ki se bodo začeli izvajati do marca leta 2022) bodo morda obravnavani kot ustrezni za vključitev na naslednji seznam Unije, če bodo razlogi za njihovo nevključitev na sedanji seznam Unije odpravljeni.

Takšni projekti niso projekti skupnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa v Prilogi VII(C) kot ‚ projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa ‘.

(b)

Nadalje so nekateri projekti, vključeni v seznama Unije iz Delegirane uredbe (EU) št. 1391/2013 in Delegirane uredbe (EU) 2016/89, v času izvajanja postali sestavni del drugih projektov skupnega interesa (ali sklopov projektov skupnega interesa).

Takšni projekti ne štejejo več kot samostojni projekti skupnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa v Prilogi VII(C) kot ‚ projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa ‘.

B.   SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA UNIJE

(1)   Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

Št.

Opredelitev

1.6

Francija in Irska, povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot ‚Celtic Interconnector‘)

1.19

Eno ali več vozlišč v Severnem morju s povezavami v sosednje države ob Severnem morju (Danska, Nemčija, Nizozemska) (poznana kot ‚North Sea Wind Power Hub‘)

1.21

Projekt Green Hydrogen Hub za shranjevanje energije s stisnjenim zrakom (DK)

(2)   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

2.4

Povezava Codrongianos (IT)–Lucciana (Korzika, FR)–Suvereto (IT) (poznana kot ‚SACOI 3‘)

2.7

Povezava Akvitanija (FR)–Baskija (ES) (poznana kot ‚Biskajski zaliv‘)

2.9

Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot ‚Ultranet‘)

2.10

Notranji daljnovod Brunsbüttel/Wilster–Grοβgartach/Bergrheinfeld-zahod (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah (poznan kot ‚Südlink‘)

2.14

Povezava Thusis/Sils (CH)–Verderio Inferiore (IT) (poznana kot ‚Greenconnector‘)

2.16

Sklop notranjih daljnovodov na Portugalskem, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.16.1

Notranji daljnovod Pedralva–Sobrado (PT), prej imenovan Pedralva–Alfena (PT)

2.16.3

Notranji daljnovod Vieira do Minho, Ribeira de Pena–Feira (PT), prej imenovan Frades B, Ribeira de Pena–Feira (PT)

2.17

Portugalska in Španija: povezave Beariz–Fontefría (ES), Fontefría (ES)–Ponte de Lima (PT) (prej Vila Fria/Viana do Castelo) in Ponte de Lima–Vila Nova de Famalicão (PT) (prej Vila do Conde) (PT), vključno z razdelilno-transformatorskimi postajami v Bearizu (ES), Fontefríi (ES) in Ponte de Limi (PT)

2.18

Povečanje zmogljivosti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, Kaunertal na Tirolskem (AT)

2.23

Notranja daljnovoda na severni belgijski meji Zandvliet–Lillo-Liefkenshoek (BE) in Liefkenshoek–Mercator (BE), vključno z razdelilno-transformatorsko postajo v Lillu (BE) (poznana kot ‚BRABO II + III‘)

2.27

2.27.1

Povezava Aragonija (ES)–Atlantski Pireneji (FR) (poznana kot ‚Pyrenean Crossing 2‘)

2.27.2

Povezava Navarra (ES)–Landes (FR) (poznana kot ‚Pyrenean Crossing 1‘)

2.28

2.28.2

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Navaleo (ES)

2.28.5

Čiščenje – Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Velilla del Río Carrión (ES)

2.29

Hidroelektrarna Silvermines (IE)

2.30

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Riedl (DE)

2.31

Sklop notranjih daljnovodov v Nemčiji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.31.1

Notranji daljnovod Emden-vzhod–Osterath za povečanje zmogljivosti od severne Nemčije do Porenja

2.31.2

Notranji daljnovodi Heide/zahod–Polsum za povečanje zmogljivosti od severne Nemčije do Porurja

2.31.3

Notranji daljnovodi Wilhelmshaven–Uentrop za povečanje zmogljivosti od severne Nemčije do Porurja

2.32

Povezava Lonny (FR)–Gramme (BE)

2.33

Povezava med Sicilijo (IT) in vozliščem v Tuniziji (TU) (poznana kot ‚ELMED‘) (št. 3.27 na četrtem seznamu projektov skupnega interesa)

(3)   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

3.1

Sklop Avstrije in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.1.1

Povezava St. Peter (AT)–Isar (DE)

3.1.2

Notranji daljnovod St. Peter–Tauern (AT)

3.1.4

Notranji daljnovod zahodna Tirolska–Zell-Ziller (AT)

3.10

Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot ‚EUROASIA Interconnector‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.10.1

Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY)

3.10.2

Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL)

3.11

Sklop notranjih daljnovodov na Češkem, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.11.1

Notranji daljnovod Vernéřov–Vítkov (CZ)

3.11.2

Notranji daljnovod Vítkov–Přestice (CZ)

3.11.3

Notranji daljnovod Přestice–Kočín (CZ)

3.11.4

Notranji daljnovod Kočín–Mírovka (CZ)

3.12

Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Isar za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom (poznan kot ‚SüdOstLink‘)

3.14

Notranje okrepitve na Poljskem (del sklopa, poznanega kot ‚GerPol Power Bridge‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.14.2

Notranji daljnovod Krajnik–Baczyna (PL)

3.14.3

Notranji daljnovod Mikułowa–Świebodzice (PL)

3.14.4

Notranji daljnovod Baczyna–Plewiska (PL)

3.22

Sklop Romunije in Srbije (poznan kot ‚Mid Continental East Corridor‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.22.1

Povezava Reșița (RO)–Pančevo (RS)

3.22.2

Notranji daljnovod Portile de Fier–Reșița (RO)

3.22.3

Notranji daljnovod Reșița–Temišvar/Săcălaz(RO)

3.22.4

Notranji daljnovod Arad–Temišvar/Săcălaz (RO)

 

 

3.24

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Amfilohija (EL)

3.28

Notranji daljnovod Lienz–Obersielach v Avstriji

(4)   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije (‚NMPBTE – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

4.4

4.4.2

Notranji daljnovod Ekhyddan–Nybro/Hemsjö (SE)

4.5

4.5.2

Notranji daljnovod Stanisławów–Ostrołęka (PL)

4.6

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode v Estoniji

4.8

Vključitev elektroenergetskih sistemov baltskih držav v evropska omrežja in njihova sinhronizacija, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.8.1

Povezava Tartu (EE)–Valmiera (LV)

4.8.2

Notranji daljnovod Balti–Tartu (EE)

4.8.3

Povezava Tsirguliina (EE)–Valmiera (LV)

4.8.4

Notranji daljnovod Viru–Tsirguliina (EE)

4.8.7

Notranji daljnovod Paide –Sindi (EE)

4.8.8

Notranji daljnovod Vilna–Neris (LT)

4.8.9

Dodatni infrastrukturni vidiki v zvezi z izvajanjem sinhronizacije sistema baltskih držav z evropskim celinskim omrežjem

4.8.10

Povezava med Litvo in Poljsko (poznana kot ‚Harmony Link‘)

4.8.13

Nova razdelilna transformatorska postaja s 330 kV Mūša (LT)

4.8.14

Notranji daljnovod Bitenai–KHAE (LT)

4.8.15

Nova razdelilna transformatorska postaja s 330 kV Darbėnai (LT)

4.8.16

Notranji daljnovod Darbenai–Bitenai (LT)

4.8.18

Notranji daljnovod Dunowo–Żydowo Kierzkowo (PL)

4.8.19

Notranji daljnovod Piła Krzewina–Żydowo Kierzkowo (PL)

4.8.20

Notranji daljnovod Krajnik–Morzyczyn (PL)

4.8.21

Notranji daljnovod Morzyczyn–Dunowo–Słupsk–Żarnowiec (PL)

4.8.22

Notranji daljnovod Żarnowiec–Gdansk/Gdansk Przyjaźń–Gdansk Błonia (PL)

4.8.23

Sinhronski kondenzatorji, ki zagotavljajo vztrajnost, stabilno napetost, stabilno frekvenco in kratkostični tok v Litvi, Latviji in Estoniji

4.10

Sklop Finske in Švedske (poznan kot ‚Tretja povezava Finska–Švedska‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.10.1

Povezava med severno Finsko in severno Švedsko

4.10.2

Notranji daljnovod Keminmaa–Pyhänselkä (FI)

4.11

Povezava med Latvijo in Švedsko prek Gotlanda (poznana kot ‚LaSGo Link‘)

(5)   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – plin‘)

Št.

Opredelitev

5.19

Povezava Malte na evropsko plinovodno omrežje , plinovod z Italijo pri Geli

(6)   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‚PSJ Vzhod – plin‘)

Št.

Opredelitev

6.2

6.2.13

Razvoj in nadgradnja prenosne zmogljivosti na povezavi med Slovaško in Madžarsko

6.8

Sklop razvoja in izboljšav infrastrukture, ki omogoča balkansko plinsko vozlišče, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.8.1

Povezava med Grčijo in Bolgarijo (poznana kot ‚IGB‘), Komotini (EL)–Stara Zagora (BG) ter kompresorska postaja Kipi (EL)

6.8.2

Obnova, posodobitev in razširitev bolgarskega prenosnega sistema

6.8.3

Plinska povezava med Bolgarijo in Srbijo (poznana kot ‚IBS‘)

6.20

Sklop za povečanje skladiščnih zmogljivosti v jugovzhodni Evropi, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.20.2

Povečanje podzemnega skladišča za plin Čiren (BG)

6.20.3

Podzemno skladišče za plin Južna Kavala ter merilna in regulacijska postaja (EL)

in eden od naslednjih projektov skupnega interesa:

6.20.4

Skladišče Depomureș v Romuniji

6.20.7

Podzemno skladišče za plin Bilciurești

6.24

Povečanje zmogljivosti med Romunijo in Madžarsko (poznan kot „ROHU/BRUA“), da bi zagotovili dvosmerno zmogljivost 4,4 Gm3/leto, vključno z novimi viri iz Črnega morja:

6.24.4

ROHU/BRUA – druga faza:

povečanje prenosne zmogljivosti v Romuniji Recaș–Horia proti Madžarski do 4,4 Gm3/leto in nadgradnja kompresorskih postaj Podișor, Bibești in Jupa

plinovod črnomorska obala–Podișor (RO) za prevzem plina iz Črnega morja

romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 2. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota (HU)

6.26

6.26.1

Sklop Hrvaške in Slovenije pri Rogatcu:

povezava med Hrvaško in Slovenijo (Lučko–Zabok–Rogatec)

kompresorska postaja Kidričevo, 2. faza nadgradnje (SI)

posodobitev povezave Rogatec

6.27

LNG Gdansk (PL)

(7)   Prednostni koridor – Južni plinski koridor (‚JPK‘)

Št.

Opredelitev

7.3

Sklop infrastrukture kot projekt skupnega interesa za dovajanje novega plina iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju:

7.3.1

Plinovod iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju do kopenskega dela Grčije preko Cipra in Krete (poznan kot ‚plinovod EastMed‘) z merilno in regulacijsko postajo Megalopoli,

v odvisnosti od njega pa naslednji projekti skupnega interesa:

7.3.3

Plinovod na morju od Grčije do Italije (poznan kot ‚Plinovod Poseidon‘)

7.3.4

Okrepitev notranjih prenosnih zmogljivosti v Italiji, vključno z nadgradnjo notranjih prenosnih zmogljivosti od juga do severa (poznan kot ‚Adriatica Line‘) ter nadgradnja notranjih prenosnih zmogljivosti v regiji Apulija (plinovod Matagiola–Massafra)

7.5

Razvoj plinske infrastrukture na Cipru (poznano kot ‚Cyprus Gas2EU‘)

(8)   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije na področju plina (‚NMPBTE – plin‘)

Št.

Opredelitev

8.2

Sklop za nadgradnjo infrastrukture na območju vzhodnega Baltskega morja, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

8.2.1

Izboljšanje povezave med Latvijo in Litvo

8.2.4

Povečanje podzemnega skladišča plina Inčukalns (LV)

8.3

Sklop infrastrukture, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa (poznano kot ‚Baltic Pipe‘):

8.3.1

Okrepitev povezave Nybro–Poljska/Danska

8.3.2

Povezava med Poljsko in Dansko

(9)   Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi (‚NV‘)

Za vključitev na seznam projektov skupnega interesa ni bil predložen noben projekt s področja nafte.

(10)   Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij

Št.

Opredelitev

10.4

ACON (CZ, SK) (Again COnnected Networks) spodbuja integracijo češkega in slovaškega trga električne energije prek izboljšanja učinkovitosti distribucijskih omrežij in povečanja čezmejnih zmogljivosti na ravni operaterjev distribucijskih sistemov.

10.7

Danube InGrid (HU, SK) izboljšuje čezmejno usklajevanje upravljanja omrežij električne energije s poudarkom na pametnejšem zbiranju in izmenjavi podatkov

10.10

CARMEN (HU, RO) izboljšuje učinkovitost delovanja distribucijskega omrežja in kakovost storitev ter omogoča varne pretoke električne energije iz nove proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

10.11

Gabreta (CZ, DE) izboljšuje optimizacijo sistema s pridobivanjem in izmenjavo informacij v realnem času, izboljšanjem merjenja in spremljanja omrežja ter večjo prožnostjo in zmogljivostjo gostovanja za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

10.12

Green Switch (AT, HR, SI) optimizira uporabo obstoječe infrastrukture in učinkovito vključuje nove tehnologije za povečanje zmogljivosti gostovanja, učinkovito vključevanje novih obremenitev ter izboljšanje kakovosti in zanesljivosti oskrbe.

(11)   Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste

Noben projekt ni imel dvojne oznake kot projekt skupnega interesa elektroenergetske avtoceste.

(12)   Prednostno tematsko področje – čezmejno omrežje ogljikovega dioksida

Št.

Opredelitev

12.3

Cilj projekta CO2 TransPorts je vzpostaviti infrastrukturo za olajšanje obsežnega zajemanja, transporta in shranjevanja ogljikovega dioksida v Rotterdamu, Antwerpnu in North Sea Port

12.4

Projekt Northern Lights – komercialni projekt čezmejnih transportnih povezav za CO2 med več evropskimi pobudami za zajemanje ogljikovega dioksida (Združeno kraljestvo, Irska, Belgija, Nizozemska, Francija, Švedska) in transport zajetega CO2 z ladjo do skladišč v norveškem epikontinentalnem pasu

12.5

Projekt Athos ponuja infrastrukturo za transport CO2 z industrijskih območij na Nizozemskem in je odprt za sprejem dodatnega CO2 od drugih, na primer Irske in Nemčije. Osrednja zamisel je razvoj čezmejne interoperabilne infrastrukture z odprtim dostopom za transport velike količine CO2.

12.7

Aramis – projekt čezmejnega transporta in shranjevanja CO2 (vnos od onesnaževalcev v zaledju Rotterdamskega pristanišča in skladiščenje do lokacije v nizozemskem epikontinentalnem pasu)

12.8

Dartagnan – večmodalno vozlišče za izvoz CO2 iz Dunkerqueja in njegovega zaledja (povzročitelji emisij iz industrijskega grozda na območju Dunkerqueja v Franciji, s skladiščenjem, kjer je na voljo na ozemljih držav Severnega morja)

12.9

Projekt Poland EU CCS Interconnector (povzročitelji emisij iz industrijskega grozda na območju okoli Gdanska na Poljskem s skladiščem, kjer je na voljo na ozemljih držav Severnega morja)

C.   SEZNAMI ‚PROJEKTOV, KI NE ŠTEJEJO VEČ ZA PROJEKTE SKUPNEGA INTERESA‘, IN ‚PROJEKTOV, KI SO ZDAJ SESTAVNI DEL DRUGIH PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA‘

(1)   Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

1.1.1

1.1.2

1.1.3

1.2

1.3.1

1.3.2

1.4.1

1.4.2

1.4.3

1.5

1.7.1

1.7.2

1.7.3

1.7.4

1.7.5

1.8

1.9.1

1.9.2

1.9.3

1.9.4

1.9.5

1.9.6

1.10.1

1.10.2

1.11.1

1.11.2

1.11.3

1.11.4

1.12.1

1.12.2

1.12.3

1.12.4

1.12.5

1.13

1.14

1.15

1.16

1.17

1.18

1.20

(2)   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

2.1

2.2.1

2.2.2

2.2.3

2.3.1

2.3.2

2.5.1

2.5.2

2.6

2.8

2.11.1

2.11.2

2.11.3

2.12

2.13.1

2.13.2

2.14

2.15.1

2.15.2

2.15.3

2.15.4

2.16.2

2.19

2.20

2.21

2.22

2.24

2.25.1

2.25.2

2.26

2.28.3

2.28.4


Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

2.1

3.1.4

(3)   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

3.1.3

3.2.1

3.2.3

3.3

3.4

3.5.1

3.5.2

3.6.1

3.6.2

3.7

3.8

3.9

3.11.5

3.13

3.14.1

3.15.1

3.15.2

3.16

3.17

3.18.1

3.18.2

3.19.2

3.19.3

3.20.1

3.20.2

3.21

3.23

3.25

3.26


Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

3.27

2.33

(4)   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije (‚NMPBTE – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

4.1

4.2

4.4.1

4.5.1

4.5.3

4.5.4

4.5.5

4.7

4.8.6

4.8.11

4.8.12

4.8.17


Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

4.3

4.8.9

4.9

4.8.9

(5)   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

5.1.1

5.1.2

5.1.3

5.2

5.3

5.4.1

5.4.2

5.5.1

5.5.2

5.6

5.7.1

5.7.2

5.9

5.12

5.13

5.14

5.15.1

5.15.2

5.15.3

5.15.4

5.15.5

5.16

5.17.1

5.17.2

5.18

5.20

5.21


Projekti, ki so postali sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

5.8.1

5.5.2

5.8.2

5.5.2

(6)   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‚PSJ Vzhod – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

6.2.1

6.2.2

6.3

6.5.1

6.5.3

6.5.4

6.5.5

6.7

6.8.3

6.9.1

6.9.2

6.9.3

6.11

6.12

6.16

6.17

6.19

6.20.1

6.20.5

6.20.6

6.21

6.22.1

6.22.2

6.23

6.24.1

6.25.2


Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

6.1.1

6.2.10

6.1.2

6.2.11

6.1.3

6.2.11

6.1.4

6.2.11

6.1.5

6.2.11

6.1.6

6.2.11

6.1.7

6.2.11

6.1.8

6.2.2

6.1.9

6.2.11

6.1.10

6.2.2

6.1.11

6.2.2

6.1.12

6.2.12

6.2.3

6.2.2

6.2.4

6.2.2

6.2.5

6.2.2

6.2.6

6.2.2

6.2.7

6.2.2

6.2.8

6.2.2

6.2.9

6.2.2

6.5.2

6.5.6

6.6

6.26.1

6.8.4

6.25.4

6.13.1

6.24.4

6.13.2

6.24.4

6.13.3

6.24.4

6.14

6.24.1

6.15.1

6.24.10

6.15.2

6.24.10

6.18

7.3.4

6.24.2

6.24.1

6.24.3

6.24.1

6.24.5

6.24.4

6.24.6

6.24.4

6.24.7

6.24.4

6.24.8

6.24.4

6.24.9

6.24.4

6.25.3

6.24.10

6.26.2

6.26.1

6.26.3

6.26.1

6.26.4

6.26.1

6.26.5

6.26.1

6.26.6

6.26.1

(7)   Prednostni koridor – Južni plinski koridor (‚JPK‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

7.1.1

7.1.2

7.1.3

7.1.5

7.1.7

7.2.1

7.2.2

7.2.3

7.4.1

7.4.2


Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

7.1.6

7.1.3

7.1.4

7.3.3

7.3.2

7.5

(8)   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije na področju plina (‚NMPBTE – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

8.1.2.1

8.1.2.2

8.1.2.3

8.1.2.4

8.2.3

8.4

8.5

8.6

8.8

(9)   Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi (‚NV‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

9.1

9.2

9.3

9.4

9.5

9.6

(10)   Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

10.1

10.2

10.3

10.5

10.6

10.8

10.9

(11)   Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

1.3

1.5

1.6

1.7

1.8

1.10

1.14

1.15

1.16

1.20

2.13

(12)   Prednostno tematsko področje – čezmejno omrežje ogljikovega dioksida

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

12.1

12.2

12.6


Top