(1)

Za nekatere faktorje K v smislu točke 26 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033 niso potrebne dodatne specifikacije, saj so v navedeni uredbi podrobno opredeljene metode za njihovo merjenje. To velja za faktor K „tveganje neto pozicije“ (K-NPR), ki je določen na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), faktor K „tveganje koncentracije“ (K-CON) ter faktor K „neplačilo nasprotne stranke v poslu“ (K-TCD), ki se določata s poenostavljeno uporabo ustreznih zahtev iz navedene uredbe. V drugih primerih, kot so „upravljana sredstva“, „denar strank, ki se upravlja“ (CMH), „obravnavana naročila strank“ (COH), „zaščitena in upravljana sredstva“ (ASA) in „dnevni tok trgovanja“ (DTF), pa bi bila koristna dodatna pojasnila za metode za merjenje navedenih faktorjev.

(2)

Vse posle, ki jih opravlja investicijsko podjetje, bi bilo treba zajeti s faktorji K, da bi ustrezno odražali tveganja. Ob upoštevanju, da je vezani zastopnik fizična ali pravna oseba, ki deluje le v imenu določenega investicijskega podjetja ter pod polno in brezpogojno odgovornostjo navedenega investicijskega podjetja, je treba zagotoviti, da so vsi posli vezanega zastopnika vključeni v faktorje K za AUM, ASA, CMH in COH investicijskega podjetja.

(3)

Investicijska storitev „investicijskega svetovanja“ iz točke 5 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) se razlikuje od pomožne storitve „svetovanja podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strategije in sorodnih zadev ter svetovanja in storitev v zvezi z združevanji in nakupi podjetij“ iz točke 3 oddelka B Priloge I k navedeni direktivi. Glede na navedeno in tudi na podlagi opredelitve „investicijskega svetovanja stalnega značaja“ iz točke 21 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033, ki ne zajema zgoraj navedene pomožne storitve, je treba določiti, da bi bilo treba vsa upravljana sredstva v zvezi s to pomožno storitvijo izključiti iz izračuna K-AUM.

(4)

Za zagotovitev doslednega merjenja AUM in ASA pri izračunu K-AUM in K-ASA bi bilo treba finančne instrumente vrednotiti po njihovi pošteni vrednosti v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, da se lahko odraža tržna vrednost finančnih instrumentov, če je na voljo.

(5)

Ker se pri umerjanju koeficienta CMH iz razpredelnice 1 člena 15 Uredbe (EU) 2019/2033 že upošteva tveganje za stranke, povezano z upravljanjem denarnih sredstev, se zneski, vključeni v merjenje CMH, ne bi smeli vključiti v merjenje AUM. Da bi se izognili dvojnemu štetju pri izračunu kapitalskih zahtev, se zneski, ki so že bili upoštevani za merjenje CMH, tudi ne bi smeli vključiti v merjenje ASA.

(6)

V opredelitvi CMH iz točke 28 člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/2033 in uvodni izjavi 24 navedene uredbe so pojasnjeni zneski, ki jih je treba upoštevati za merjenje CMH. Zato je za zagotavljanje zanesljivosti podatkov CMH, zlasti s preprečevanjem prevelikega zanašanja na zunanje poročanje ter osredotočanjem na notranje računovodske evidence in podatke investicijskega podjetja, ki se uporabljajo za notranjo uskladitev, dovolj, da se podrobneje opredelijo preostali operativni vidiki metode za merjenje CMH.

(7)

Metode za merjenje zneskov, ki jih je treba vključiti v COH kot prejem in prenos naročil ter izvrševanje naročil, bi morale vključevati posebna pravila za primer, ko tržne cene niso takoj na voljo, ker niso vključene v naročila. Treba je izraziti razlike med primerom, ko se naročila izvršijo, ter primerom, ko se prejmejo in prenesejo, saj se lahko cene in časovni razpored, po katerem bi bilo treba evidentirati naročila za merjenje COH, v obeh primerih razlikujejo. Poleg tega se je zlasti v primeru prejema in prenosa naročil za ta namen bolje sklicevati na prenesena naročila kot na prejeta, saj slednja morda ne bodo prenesena.

(8)

Ker se investicijska storitev „sprejemanja in posredovanja naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti“ iz točke 1 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU razlikuje od investicijskih poslov „upravljanja večstranskih sistemov trgovanja (MTF)“ ali „upravljanja organiziranih sistemov trgovanja (OTF)“ iz točk 8 in 9 navedene priloge, je treba pojasniti, da se nakupni in prodajni interesi, združeni v MTF in OTF, ki jih upravlja investicijsko podjetje, ne vključijo v izračun K-COH za denarne posle in K-COH za izvedene finančne instrumente.

(9)

Ker kapitalske zahteve za investicijska podjetja v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 temeljijo na faktorjih K, ki zajemajo vse storitve in posle iz Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, je treba določiti pravila za prilagoditev navedenih metod v primerih, ko bi sicer lahko prišlo do dvojnega štetja. To velja zlasti za nekatere pomožne storitve, ki se lahko opravljajo le v povezavi s storitvami in posli iz oddelka A Priloge I k navedeni direktivi. Naročila v zvezi s pomožnimi storitvami iz točke 3 oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU (svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združevanji in nakupi podjetij), ki se nanašajo na svetovanje o poslih med vlagatelji v primeru poslov s podjetniškim financiranjem ali poslov z zasebnim kapitalom, zato ne bi smela biti vključena v merjenje AUM ali COH, saj so v teh faktorjih K že upoštevana.

(10)

Uredba (EU) 2019/2033 v razpredelnici 1 člena 15 določa dva različna koeficienta za merjenje COH, in sicer enega za denarne posle in ločenega za izvedene finančne instrumente. Zagotoviti bi bilo treba dodatna pojasnila o načinu razporejanja poslov med obema razredoma instrumentov in metodi vrednotenja, ki se uporabi v posameznem primeru. Zlasti bi bilo treba izvedene finančne instrumente vključiti v merjenje faktorjev K po hipotetični vrednosti in denarne posle po tržni vrednosti, ker so koeficienti faktorjev K umerjeni na tej podlagi.

(11)

Treba je določiti izračun hipotetičnega zneska izvedenega finančnega instrumenta, ker Uredba (EU) 2019/2033 ne vsebuje pravil za njegov izračun. Glede na to, da člen 29(3) Uredbe (EU) 2019/2033 določa pravila o tem, kako izračunati hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov za namene izračuna TCD, ter da se zagotovi doslednost pri merjenju TCD in DTF, bi se morala navedena pravila za merjenje hipotetičnega zneska izvedenega finančnega instrumenta uporabljati tudi za merjenje DTF.

(12)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ (EBA).

(13)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4). EBA se je pred predložitvijo osnutka tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, posvetoval tudi z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge –