1.

V prvem in enajstem načelu evropskega stebra socialnih pravic (1) je poudarjen pomen zagotavljanja kakovostnega in vključujočega izobraževanja za vse že od malih nog. Učinkovito izvajanje teh načel je odvisno od odločnosti in ukrepanja držav članic. Ukrepi na ravni EU lahko dopolnjujejo nacionalne ukrepe in Komisija je svoj prispevek predstavila v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic (2).

2.

Evropska komisija je 30. septembra 2020 objavila sporočilo o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (3), v katerem je kot ena od njegovih šestih razsežnosti navedeno vključevanje. Svet je 18. februarja 2021 odobril Resolucijo Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (4), v kateri je kot prva strateška prednostna naloga opredeljen cilj izboljšanja kakovosti, pravičnosti, vključenosti in vsesplošnega uspeha pri izobraževanju in usposabljanju.

3.

Cilj evropskega leta mladih 2022 (5) je vključevanje in opolnomočenje mladih pri oblikovanju njihove in evropske prihodnosti, pri čemer jim bo ponujenih več priložnosti za sodelovanje pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje.

4.

V poročilu o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope državljani in državljanke Evropsko unijo in njene države članice pozivajo, naj do leta 2025 oblikuje vključujoč evropski izobraževalni prostor, kjer bodo imeli vsi državljani in državljanke, tudi tisti, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, enak dostop do kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja (6). V sporočilu Komisije iz leta 2020 sta vključevanje in enakost spolov opredeljena kot ključna razsežnost evropskega izobraževalnega prostora, ki naj bi bil uresničen do leta 2025, vključuje pa tudi poziv, da bi učne izide obravnavali ločeno od socialno-ekonomskega statusa. Svet je soglašal, da bi moral biti do leta 2030 delež petnajstletnikov s slabimi dosežki pri branju, matematiki in naravoslovju manjši od 15 %, in se zavezal zmanjšanju deleža učencev, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, na manj kot 9 %.

5.

Čeprav se je delež učencev, ki zgodaj opustijo šolanje, na ravni EU znatno izboljšal, saj se je v obdobju 2010–2021 zmanjšal za 3,9 odstotne točke, mnogi učenci še vedno prezgodaj prekinejo izobraževanje. Delež učencev, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, je leta 2021 v EU v povprečju znašal 9,7 %, kar je tik pod ciljem iz okvira ET 2020 na ravni EU, ki je bil za leto 2020 določen na 10 %. Vseeno več kot 3,2 milijona mladih v EU (18–24 let) zgodaj opusti izobraževanje in usposabljanje. Med državami in znotraj njih še vedno obstajajo znatne razlike, pri čemer se še naprej pojavljajo neenakosti med posameznimi skupinami (manj uspešni so npr. migranti, mladi moški, etnične manjšine, kot so Romi, ter mladi na podeželskih in oddaljenih območjih).

6.

Rezultati Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) organizacije OECD za leto 2018 razkrivajo trend porasta števila učencev s slabimi dosežki pri temeljnih spretnostih v obdobju 2009–2018. Danes še vedno vsak peti petnajstletni Evropejec oziroma Evropejka nima zadostnih bralnih, matematičnih ali naravoslovnih kompetenc. Poleg tega rezultati mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti (ICILS) iz leta 2018 kažejo, da petina mladih v EU nima osnovnih digitalnih spretnosti, hkrati pa razkrivajo tudi velike razlike v uspešnosti glede na socialno-ekonomski status, kar predstavlja nevarnost za poglobitev digitalne vrzeli (7).

7.

Podatki potrjujejo, da je socialno-ekonomsko ozadje najmočnejši napovedovalec učnih izidov. Med tistimi, ki opustijo izobraževanje in usposabljanje brez dosežene višje sekundarne izobrazbe, je v večini držav EU nadpovprečno veliko tistih s prikrajšanim ozadjem. Raziskava PISA 2018 je razkrila, da je delež učencev s podpovprečnimi dosežki pri bralni pismenosti v večini držav EU veliko večji v spodnji četrtini indeksa ekonomskega, socialnega in kulturnega statusa (ESKS) kot v zgornji četrtini; v nekaterih državah EU ta razlika presega 40 odstotnih točk. V strokovni literaturi je potrjeno, da imajo učenci iz socialno-ekonomsko prikrajšanih ozadij pogosto več težav pri razvoju učnih in jezikovnih spretnosti. Pogosteje kažejo vedenjske težave, povezane z učenjem, so manj motivirani za učenje, prej opustijo izobraževanje in usposabljanje, prav tako pa ju opustijo z nižjimi kvalifikacijami in nezadostnimi kompetencami za polno participacijo v družbi.

8.

V zadnjih letih so države članice v svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja vključile veliko šoloobveznih migrantov iz tretjih držav (vključno z begunci (8)), pri čemer imajo nekateri od njih zelo nizko raven osnovnih spretnosti. Dodatni izzivi se pojavljajo v zvezi z osebami, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, med katerimi je velik delež šoloobveznih otrok, ki potrebujejo ciljno usmerjeno učno podporo (vključno z učenjem učnega jezika) in psihosocialno podporo.

9.

Raziskavi PISA iz let 2015 in 2018 sta osvetlili tudi vse ohlapnejši občutek pripadnosti učencev v šoli ter široko razširjeno in vse pogostejše ustrahovanje/kibernetsko nadlegovanje. V raziskavah je poudarjen pomen čustvene, socialne in telesne dobrobiti v šolah za povečanje možnosti otrok in mladih za uspeh v izobraževanju in življenju. Raziskave potrjujejo, da imajo težave v duševnem zdravju ter nasilje in ustrahovanje, rasizem, ksenofobija ter druge oblike nestrpnosti in diskriminacije pogubne posledice za čustveno dobrobit in učne izide otrok in mladih. Poleg tega kažejo, da so prikrajšane skupine bolj izpostavljene ustrahovanju in da imajo učenci iz šol v socialno-ekonomsko prikrajšanih okoljih ohlapnejši občutek pripadnosti kot njihovi premožnejši vrstniki.

10.

Zaradi pandemije COVID-19 je obravnavanje teh izzivov še pomembnejše. Več študij kaže, da se je morda med krizo povečala verjetnost, da bodo učeči se, pri katerih obstaja tveganje prekinitve šolanja, šolanje dejansko opustili ter da ima kriza na splošno škodljive posledice za duševno zdravje in dobrobit učečih se (9).

11.

Svet je leta 2011 sprejel priporočilo o politikah za zmanjševanje osipa (10). Na evropski in nacionalni ravni je bilo za izvajanje priporočila opravljenega veliko dela, zlasti z vzajemnim učenjem in izmenjavami dobrih praks med državami članicami v okviru ET 2020 za evropsko sodelovanje na področju politike izobraževanja in usposabljanja. Na spletu so prek evropske zbirke orodij za šole in zbirke orodij centra Cedefop za poklicno izobraževanje in usposabljanje na voljo najrazličnejši viri, primeri uspešnih ukrepov in referenčna gradiva za obravnavanje zgodnjega opuščanja šolanja. Neodvisna ocena izvajanja priporočila, objavljena leta 2019 (11), jasno kaže, da sta to priporočilo in spremljajoči nabor orodij politike EU spodbudila transformacije v okviru ustanov in politik za izobraževanje in usposabljanje ter pripomogla k zmanjšanju zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja. V njej so poleg tega poudarjena področja, na katerih je potrebno nadaljnje delo.

12.

S programom Erasmus+ je bilo podprtih več transnacionalnih projektov o vključevanju v različnih sektorjih izobraževanja, ki so obravnavali poduspešnost ter zgodnje opuščanje izobraževanja in usposabljanja. V obdobju 2021–2027 je inkluzija ena od glavnih prednostnih nalog programa Erasmus+. Program vključuje tudi posebno prednostno nalogo politike za preprečevanje prikrajšanosti pri učenju, zgodnjega opuščanja šolanja in slabega obvladovanja temeljnih spretnosti, kar deležnikom omogoča financiranje v okviru programa Erasmus+ za izvajanje priporočil glede politik.

13.

V okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI) za obdobje 2014–2020 so bile mobilizirane znatne naložbe za preprečevanje zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja v podporo številnim obsežnim projektom v skladu s priporočilom Sveta iz leta 2011. Evropski socialni sklad plus podpira posameznike in posameznice, regije in države članice, ki se srečujejo s posebnimi izzivi – od okrevanja po pandemiji COVID-19 do izpolnjevanja ciljev EU na področju podnebja, zaposlovanja, socialne vključenosti in izobraževanja. Uporaba skladov ESI in skladov kohezijske politike za obdobje 2021–2027 med drugim temelji na specifičnih priporočilih za države, izdanih v okviru evropskega semestra.

14.

Instrument za tehnično podporo državam članicam omogoča, da na zahtevo prejmejo podporo za prilagojene reforme na različnih področjih, kot so izboljšanje učnih rezultatov pri otrocih, izboljšanje vzgoje in varstva predšolskih otrok, določitev nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za obravnavanje in preprečevanje zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja, razvoj orodij za podporo zaposlovanju in strokovnemu razvoju učiteljev ali priprava in izvajanje reforme učnih načrtov. Več držav članic je Instrument za tehnično podporo in njegov predhodnik, tj. program za podporo strukturnim reformam, uporabilo za podporo reformam v zvezi s preprečevanjem zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja, zlasti kar zadeva otroke z ranljivim ozadjem.

15.

Otroci in mladostniki za doseganje pozitivnih rezultatov v šoli in življenju potrebujejo uravnotežen nabor kognitivnih, družbenih in čustvenih kompetenc. V priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (12) so opredeljene „osebnostna, družbena in učna kompetenca“. Vključuje sposobnost soočati se z negotovostjo in kompleksnostjo, vzdrževati lastno fizično in čustveno dobro počutje, ohranjati fizično in duševno zdravje, razviti sodelujoče in pozitivne odnose, živeti zdravo, v prihodnost usmerjeno življenje ter obvladovati spore v kontekstu vključevanja in podpiranja.

16.

V Sklepih Sveta o pravičnosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju za spodbujanje učnega uspeha za vse (13) so države članice pozvane, naj izvajajo ukrepe izobraževalne politike in po potrebi nadaljujejo reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja ter pri tem upoštevajo celoten spekter izobraževanja in usposabljanja v okviru celovitega institucionalnega pristopa, da bi okrepili enake možnosti in vključenost ter spodbujali učni uspeh na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja.

17.

V Sklepih Sveta o evropskih učiteljih in mentorjih za prihodnost (14) se priznava, da so učitelji, mentorji in vodstveni delavci šol nepogrešljivo gibalo izobraževanja in usposabljanja, hkrati pa se poudarja, da je treba nujno razvijati in posodabljati njihove kompetence. V sporočilu o evropskem izobraževalnem prostoru in resoluciji Sveta se priznava ključna vloga učiteljev in mentorjev.

18.

V priporočilu Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (15) je poudarjeno, da dostop do kakovostnih storitev predšolske vzgoje in varstva za vse otroke pripomore k njihovemu zdravemu razvoju in učnemu uspehu ter pomaga zmanjševati socialne neenakosti in razlike v kompetencah med otroki iz različnih socialno-ekonomskih okolij.

19.

V Priporočilu Sveta z dne 29. novembra 2021 o pristopih kombiniranega učenja za visokokakovostno in vključujoče primarno in sekundarno izobraževanje (16) se spodbujajo pristopi kombiniranega učenja, ki kombinirajo okolja učenja v šolskih prostorih in okolja učenja na daljavo, pa tudi digitalna in nedigitalna učna orodja, da bi se oblikovali odpornejši in bolj vključujoči sistemi izobraževanja in usposabljanja. Take prakse omogočajo diverzificirane in diferencirane pristope in orodja za boljšo podporo vsem učencem, zlasti tistim s posebnimi potrebami ali tistim iz prikrajšanih skupin, in povečanje njihove motivacije za učenje.

20.

V programu znanj in spretnosti za Evropo (17) so opredeljeni ukrepi za okrepitev trajnostne konkurenčnosti, povečanje odpornosti za odzivanje na krize ter pomoč posameznikom in podjetjem pri razvoju ustreznih znanj in spretnosti na podlagi izkušenj, pridobljenih med pandemijo COVID-19. V Priporočilu Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (18) je predlagana prenovljena vizija EU glede PIU, ki ima ključno vlogo pri preprečevanju in odpravljanju zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanju enakih možnosti.

21.

V akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (19) so predstavljeni ukrepi za krepitev digitalnih spretnosti in kompetenc za digitalno preobrazbo, da noben učeči se ne bo zapostavljen in da bodo imeli diplomanti kompetence, ki so potrebne na trgu dela. V njem so predvideni razvoj skupnih smernic za učitelje in druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za spodbujanje digitalne pismenosti in boj proti dezinformacijam, posodobitev evropskega okvira digitalnih kompetenc ter predlog priporočila Sveta za izboljšanje zagotavljanja digitalnih spretnosti v izobraževanju in usposabljanju. Hkrati se spodbuja k prizadevanjem za odpravo razlik med spoloma na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike.

22.

V Priporočilu Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (20) so države članice pozvane, naj pomoči potrebnim otrokom (tj. otrokom, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zlasti Romom) zagotovijo učinkovit in brezplačen dostop do izobraževanja in šolskih dejavnosti. V strategiji EU o otrokovih pravicah (21) se poziva k vzpostavitvi vključujočega in kakovostnega izobraževanja. V novi evropski strategiji za boljši internet za otroke (BIK+) (22) se poziva k oblikovanju digitalnega okolja, v katerem bodo otroci zaščiteni, opolnomočeni in spoštovani, in poudarja, da bi morali imeti otroci v ranljivem položaju enake možnosti za izkoriščanje priložnosti digitalnega desetletja.

23.

V novi generaciji strategij EU za enakost in okvirov politike vključevanja, sprejetih v letih 2020 in 2021 (23), je močan poudarek namenjen spodbujanju pravičnosti in vključevanja ter boju proti diskriminaciji v izobraževanju s ciljno usmerjeno podporo za najbolj prikrajšane in tiste, pri katerih je najbolj prisotno tveganje diskriminacije.

24.

V priporočilu Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (24) se priporočata pomoč mladim pri vračanju v izobraževanje in usposabljanje z diverzifikacijo ponudbe nadaljnjega izobraževanja ter po potrebi zagotavljanje vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja. Poleg tega pobuda ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve – zastavi si cilj, nauči se, obvladaj, dosezi) pomaga prikrajšanim mladim v starosti od 18 do 30 let, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), pri iskanju poti na trg dela v domači državi, in sicer s kombiniranjem podpore za izobraževanje, poklicno usposabljanje ali zaposlitev in delovno prakso v drugi državi članici EU s ciljem izboljšanja njihovih spretnosti, znanja in izkušenj.

25.

Spričo izkušenj, pridobljenih z izvajanjem priporočila Sveta iz leta 2011, novih spoznanj na podlagi raziskav ter posvetovanj z deležniki je nujen širši, bolj vključujoč in sistemski pristop k uspehu v šoli, pri čemer je treba sočasno obravnavati cilj na ravni EU glede temeljnih spretnosti ter cilj glede zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja, obenem pa v celoti vključiti razsežnost dobrobiti. Tak pristop bi moral zagotoviti razvoj kompetenc, potrebnih za uspeh v izobraževanju in življenju, hkrati pa privesti do smiselnih učnih izkušenj, zavzetosti, širše participacije v skupnosti ter prehoda v stabilno odraslost in aktivno državljanstvo.

26.

Cilja zmanjševanja poduspešnosti in zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanja uspeha v šoli morajo sistematično obravnavati države članice v vsej EU. Na sistemski ravni so za zagotavljanje usklajene podpore otrokom, mladim in njihovim družinam potrebni usklajenost ukrepov politike, usklajevanje z drugimi ustreznimi področji politike (kot so mladina, zdravje, kultura, socialne storitve, zaposlovanje, stanovanjska politika, pravosodje, migracije in integracija) ter učinkovito sodelovanje med različnimi akterji na vseh ravneh (nacionalni, regionalni, lokalni in šolski). Hkrati bi bilo treba na ravni šol v skladu z nacionalnimi okoliščinami spodbujati vsešolske pristope, v katere bi bili vključeni vsa področja dejavnosti (poučevanje in učenje, načrtovanje in upravljanje itd.) in vsi ključni akterji (učeči se, vodstveni delavci šol, učiteljsko in drugo osebje, starši in družine ter lokalne in širše skupnosti) (25).

27.

V tem priporočilu Sveta se v celoti spoštujeta načeli subsidiarnosti in sorazmernosti –

1.

do leta 2025 na ustrezni ravni razvijejo ali po potrebi še okrepijo integrirano in celovito strategijo (26) za uspeh v šoli v skladu s strukturo svojih sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bi čim bolj zmanjšali učinke socialno-ekonomskega statusa na rezultate izobraževanja in usposabljanja, spodbujali vključevanje v izobraževanju in usposabljanju ter še zmanjšali zgodnje opuščanje izobraževanja in usposabljanja kot tudi poduspešnost pri osnovnih spretnostih, pri tem pa upoštevali različne ukrepe, predstavljene v okviru politike v Prilogi. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dobrobiti v šoli kot ključnemu elementu uspeha v šoli. Taka strategija bi morala vključevati preventivne, intervencijske in kompenzacijske ukrepe (vključno z ukrepi, ponujenimi v okviru okrepljenega jamstva za mlade (27)), temeljiti na dokazih ter splošne ukrepe kombinirati s ciljno usmerjenimi in/ali individualiziranimi ukrepi za učeče se, ki potrebujejo dodatno pozornost in podporo v vključujočih okoljih (kot so, odvisno od nacionalnih okoliščin, učeči se iz socialno-ekonomsko prikrajšanega, migrantskega, begunskega ali romskega okolja, tisti z vidnimi ali nevidnimi invalidnostmi, tisti s posebnimi izobraževalnimi potrebami ali duševnimi težavami ter tisti, ki živijo na izoliranih, otoških ali oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije EU). Temeljiti bi morala tudi na strukturiranem sodelovanju med akterji, ki predstavljajo različna področja politike, ravni upravljanja ter ravni izobraževanja in usposabljanja, morala bi biti upravičena do ustreznega financiranja, prav tako pa bi jo moral spremljati jasen načrt izvajanja in ocenjevanja;

2.

razvijejo ali po potrebi še okrepijo sisteme za zbiranje in spremljanje podatkov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki omogočajo sistematično zbiranje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov o učečih se in o dejavnikih, ki vplivajo na učne rezultate, zlasti socialno-ekonomsko okolje. Ti sistemi morajo spoštovati varstvo osebnih podatkov in biti skladni z nacionalno zakonodajo. Kolikor je to mogoče, bi morali zagotavljati, da so razčlenjeni podatki in informacije o najrazličnejših vidikih (tudi mnenjih samih učencev) na voljo na različnih ravneh politike ter se uporabljajo (če je to primerno, v anonimizirani obliki) za analizo, preprečevanje in zgodnjo intervencijo ter zasnovo politik, pa tudi za usmerjanje, spremljanje in ocenjevanje zgoraj navedenih strategij;

3.

v okviru integrirane in celovite strategije v skladu ter v skladu z nacionalnimi okoliščinami kombinirajo preventivne, intervencijske in kompenzacijske ukrepe, kot so tisti, predlagani v okviru politike v Prilogi, v podporo:

4.

glede na nacionalne, regionalne in lokalne potrebe optimizirajo uporabo nacionalnih virov in virov EU za naložbe v infrastrukturo, usposabljanje, orodja in vire, da bi povečali vključenost, enakost in dobrobit v izobraževanju, vključno s sredstvi in strokovnim znanjem EU za reforme in naložbe v infrastrukturo, orodja, pedagogiko in oblikovanje zdravih učnih okolij, zlasti programa Erasmus+, mehanizma za okrevanje in odpornost, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za regionalni razvoj, programa Digitalna Evropa, programa Obzorje Evropa, Instrumenta za tehnično podporo, Sklada za azil, migracije in vključevanje itd., ter poskrbijo, da je uporaba sredstev skladna s splošno strategijo;

5.

poročajo o svoji strategiji, sprejetih ukrepih, ustreznih ureditvah spremljanja in ocenjevanja ter proračunu, dodeljenem v okviru obstoječih ureditev poročanja evropskega izobraževalnega prostora (tudi znotraj strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (2021–2030)) in evropskega semestra;

6.

dejavno vključujejo mlade v izvajanje priporočila Sveta, med drugim prek mladinskega dialoga EU, da bi zagotovili, da bodo mnenja, stališča in potrebe mladih, tudi tistih s prikrajšanim ozadjem, slišani in upoštevani;

1.

podpre izvajanje priporočila Sveta in z njim povezanih pobud, kot sta evropsko jamstvo za otroke in okrepljeno jamstvo za mlade, tako da lajša vzajemno učenje in izmenjave med državami članicami ter vsemi ustreznimi deležniki glede učnega uspeha za vse, in sicer z:

2.

podpre razvoj in razširjanje smernic in virov o učnem uspehu za vse učence (tudi o vključevanju migrantov in učenju jezika) v sodelovanju z državami članicami in za njihovo neobvezno uporabo le-teh, med drugim z nadaljnjim razvojem in promocijo evropske zbirke orodij za šole z naslovom „Spodbujanje vključujočega izobraževanja in boj proti osipništvu“, zbirke navdihujočih praks za vključujoče izobraževanje in državljansko vzgojo ter zbirke orodij centra Cedefop za poklicno izobraževanje in usposabljanje za boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja;

3.

podpre priložnosti za profesionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter drugih deležnikov z:

4.

spremlja izvajanje priporočila Sveta v okviru obstoječih ureditev evropskega izobraževalnega prostora (tudi znotraj strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju) in evropskega semestra (vključno z revidiranim pregledom socialnih kazalnikov) ter o tem izvajanju poroča;

5.

spremlja napredek pri uresničevanju ciljev na ravni EU in o njem redno poroča v okviru poročil o evropskem izobraževalnem prostoru, hkrati pa v tesnem sodelovanju s stalno skupino za kazalnike in merila razmisli, kako bi bilo mogoče izboljšati spremljanje na ravni EU, zlasti z oceno obstoječih kazalnikov na ravni EU, pa tudi, če je to ustrezno in potrebno, s predlaganjem novih kazalnikov, zlasti o vključevanju in pravičnosti.