1.

Predsednica Evropske komisije je 15. septembra 2021 v svojem govoru o stanju v Evropski uniji (1) napovedala, da bo Evropska komisija predlagala, da se leto 2022 razglasi za evropsko leto mladih, za „leto, posvečeno hvaležnosti mladim, ki so toliko žrtvovali za druge“. Cilj Evropskega leta mladih je med drugim „podpirati mlade, da bi bolje razumeli, in dejavno spodbujati različne priložnosti, ki so jim na voljo in izhajajo iz javnih politik na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi se podprl njihov osebni, socialni, ekonomski in poklicni razvoj v zelenem, digitalnem in vključujočem svetu, obenem pa skušati odpraviti preostale ovire, ki so temu napoti“ (2).

2.

Kot je poudarjeno v resoluciji Evropskega parlamenta o vplivu COVID-19 na mlade in šport (2020/2864(RSP)) (3), so bile solidarnostne aktivnosti usmerjene na mlade, da bi se odzvali na potrebe njihovih skupnosti glede na pandemijo COVID-19, in sicer od vodenja kampanj za ozaveščanje do dela v prvi bojni vrsti v okviru Evropske solidarnostne enote in drugih pobud za prostovoljstvo.

3.

Mladi s prostovoljskimi dejavnostmi v Evropski solidarnostni enoti in drugih programih konkretno izvajajo preambulo Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki poudarja željo podpisnikov poglobiti solidarnost med narodi Evrope, člen 2 PEU, ki solidarnost omenja kot eno od vrednot, skupnih državam članicam, in člen 3 PEU, ki omenja, da je cilj Unije krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov. Njihove prostovoljske dejavnosti na področju humanitarne pomoči prispevajo k spodbujanju miru v Evropi in v svetu ter spoštovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic.

4.

Izkušnje z evropsko prostovoljsko službo (1996–2018) in Evropsko solidarnostno enoto so sicer uspešne, a kažejo, da je treba dodatno spodbuditi transnacionalno prostovoljstvo, predvsem mladih z manj priložnostmi. Zato je Svet pozval k pregledu Priporočila Sveta z dne 20. novembra 2008 o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: priporočilo Sveta iz leta 2008), da bi se okrepil potencial evropskih programov za mlade pri nagovarjanju mladih in prispevanju h graditvi skupnosti (4). To je še posebej poudarjeno v Prilogi 4 o delovnemu načrtu za strategijo EU za mlade 2019–2027. Poleg tega je Komisija v poročilu o izvajanju strategije EU za mlade z dne 14. oktobra 2021 (5) omenila pregled priporočila Sveta iz leta 2008.

5.

Večina vprašanj, izpostavljenih v priporočilu Sveta iz leta 2008, je še vedno ključnih in so bila ohranjena tudi v tem priporočilu. Posodobitev priporočila Sveta iz leta 2008 je zaradi več razvojnih dogodkov od leta 2008 postala nujna. Eden od pomembnih razvojnih dogodkov je začetek izvajanja Evropske solidarnostne enote leta 2016 in oblikovanje novih nacionalnih programov in aktivnosti prostovoljstva, tudi s transnacionalnimi elementi (6), ki mladim včasih ponujajo zelo podobne priložnosti. V strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 (7) so države članice in Komisija pozvane, naj si v okviru svojih pristojnosti prizadevajo za dopolnjevanje in sinergije med instrumenti financiranja EU ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi programi.

6.

V oceni strategije EU za mlade in priporočila Sveta (8) iz leta 2008 je bilo ugotovljeno, da je bila leta 2015 potreba po vključitvi oseb iz prikrajšanih okolij bolj pereče vprašanje kot leta 2008. Druge potrebe, ki so bile opredeljene v priporočilu iz leta 2008, ne pa tudi obravnavane, so vključevale zagotavljanje kakovosti projektov prostovoljstva, priložnosti za krepitev zmogljivosti za organizacije in boljše spremljanje izvajanja Priporočila. Strokovna skupina je podala nadaljnja politična priporočila (9), ki so zajemala tudi izmenjavo znanja in mreženje, dostop do prostovoljstva, upravne ovire, ozaveščenost, priznavanje, digitalno prostovoljstvo in okoljski okvir, ki so bili podlaga za predlagano priporočilo.

7.

Od leta 2008 so bile posledice kriz, na primer tistih, ki so ustvarile motnje za transnacionalno fizično mobilnost prostovoljcev, velike. Pandemija COVID-19 je pokazala, kako pomembno je ves čas zagotavljati varnost, zaščito ter telesno in duševno zdravje vseh udeležencev, kar vključuje sprejetje določb za upravljanje potencialnega vpliva nepredvidenih okoliščin. Poleg tega se je pojem „transnacionalnega prostovoljstva“ v praksi dolgo nanašal izključno na aktivnosti, ki vključujejo fizično mobilnost prostovoljcev. Vendar pa so se zaradi tehnološkega napredka in pandemije COVID-19 pojavili novi trendi v prostovoljstvu. Digitalno prostovoljstvo se je izkazalo kot možnost za dopolnitev fizične mobilnosti ali neobvezne oblike prostovoljstva za mlade, ki ne morejo fizično potovati. Prav tako se je jasno pokazal pomen medgeneracijske razsežnosti prostovoljstva pri obravnavi demografskih izzivov naše družbe.Skrb za okolje in podnebne spremembe so na vrhu politične agende EU, kar se mora odražati v aktivnostih, ki vključujejo transnacionalno mobilnost.

8.

V sporočilu Evropske komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (10) je poudarjeno, kako pomembni so vključujoča narava, kakovost in priznavanje čezmejnih izkušenj v okviru Evropske solidarnostne enote. Zagotovila o kakovosti razpoložljivih priložnosti in zagotavljanju ustrezne podpore udeležencem v vsaki fazi njihove prostovoljske izkušnje so osnovni pogoj za to, da prostovoljske aktivnosti koristijo tako skupnostim kot tudi mladim prostovoljcem.

9.

Svet je v svoji resoluciji o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) v prednostnem področju 1 strateškega okvira potrdil, da je „spodbujanje, vrednotenje in priznavanje neformalnega učenja, vključno s prostovoljstvom, ter krepitev vključujoče narave, kakovosti in priznavanja čezmejnih solidarnostnih aktivnosti“ konkretna naloga za ukrepanje.

10.

Ena od prvih težav, s katero se srečajo mladi, ki jih zanima transnacionalna prostovoljska izkušnja, je povezana z dostopom do uporabniku prijaznih informacij o njihovem statusu in pravicah prostovoljcev na namenskem nacionalnem spletišču, da bi lahko transnacionalno prostovoljsko aktivnost začeli v celoti seznanjeni s tem, kakšen je njen učinek na njihove pravice in upravičenosti na področju socialne varnosti v državi članici, ki prostovoljce sprejema, in tudi v državi članici njihovega običajnega prebivališča (11). V skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav morajo Komisija in države članice državljanom EU že zdaj zagotavljati uporabniku prijazne spletne informacije o pravicah, obveznostih in pravilih, ki jih določata pravo Unije in nacionalno pravo, na področju prostovoljstva v drugi državi članici (12).

11.

Veliko težav, povezanih s transnacionalno mobilnostjo, ni mogoče rešiti na nacionalni ravni, saj aktivnosti vključujejo tako države članice, ki pošiljajo prostovoljce, kot tiste, ki jih sprejemajo. Upravni in pravni okviri za prostovoljstvo se lahko med državami članicami razlikujejo. Mladim prijazne in celovite informacije o nacionalnih pravnih in upravnih predpisih, ki urejajo prostovoljstvo, predvsem informacije o socialnem zavarovanju tako v državah članicah, ki pošiljajo prostovoljce, kot tistih, ki jih sprejemajo, so zelo pomembne za mlade, ki se želijo vključiti v transnacionalno prostovoljsko aktivnost.

12.

V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (13) je priznana vloga prostovoljstva pri integraciji in vključevanju oseb z manj priložnostmi. Za mnoge od njih so lahko prostovoljske aktivnosti najdostopnejša možnost za čezmejno mobilnost, predvsem v obliki kratkoročnega prostovoljstva ali prostovoljstva v skupinah.

13.

Državljani tretjih držav se lahko pri čezmejnem prostovoljstvu srečujejo z upravnimi in praktičnimi ovirami, če morajo za opravljanje prostovoljskega dela v drugi državi članici zaprositi za vizum za kratko- ali dolgoročno bivanje ali za dovoljenje za prebivanje. Direktiva (EU) 2016/801 ureja pogoje za pridobitev vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje pri vstopu v državo članico EU za namene prostovoljnega dela. Vendar ne vsebuje določb o mobilnosti prostovoljcev iz tretjih držav znotraj EU.

14.

Prostovoljska izkušnja prostovoljcem zagotavlja učne izide, ki povečajo njihovo zaposljivost. Obstajajo nacionalni in EU okviri (tj. Youthpass (14) in Europass (15)), ki podpirajo opredelitev, evidentiranje in potrjevanje učnih izidov iz prostovoljskih aktivnosti. Svet je v svojem priporočilu z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (16) delodajalce, mlade in organizacije civilne družbe pozval, naj spodbujajo in lajšajo opredeljevanje in dokumentiranje učnih izidov, pridobljenih pri delu ali prostovoljskih aktivnostih. V oceni (17) priporočila Sveta iz leta 2012 so bila opredeljena področja, kjer je potrebno nadaljnje ukrepanje, da bi se dosegli cilji iz priporočila Sveta iz leta 2012 ter bi se ljudem omogočil dostop do več in boljših možnosti za potrjevanje, kar jim bo omogočilo dostop do nadaljnjega učenja ter dobro izkoriščanje znanj in spretnosti v evropski družbi in na trgu dela. Sklep o Europassu z dne 18. aprila 2018 med ciljne skupine uvršča tudi prostovoljce.

15.

Zaradi novega razvoja od leta 2008, dokazov o ovirah za transnacionalno prostovoljstvo in političnih priporočil strokovne skupine v zvezi s spodbujanjem mobilnosti mladih prostovoljcev je potrebno novo priporočilo Sveta o prostovoljstvu, da se olajša in izboljša kakovost transnacionalnega prostovoljstva mladih ter spodbujajo vzajemno učenje, mreženje in sinergije med programi in aktivnostmi prostovoljstva v državah članicah in Evropsko solidarnostno enoto.

16.

To priporočilo v celoti spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti –

17.

Za namene tega priporočila se uporablja enaka opredelitev pojma „prostovoljstvo“ kot v Uredbi (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Evropska solidarnostna enota, namreč da je to solidarnostna aktivnost, ki se opravlja v obdobju do 12 mesecev in se opravlja kot neplačana (18) prostovoljska aktivnost, ki prispeva k doseganju skupne koristi. Kadar transnacionalni programi, ki obstajajo v državah članicah, predvidevajo solidarnostne aktivnosti, ki presegajo 12 mesecev, sicer pa ustrezajo opredelitvi prostovoljstva, se te aktivnosti za namene tega priporočila obravnavajo kot prostovoljstvo in se zato vključijo v njegovo področje uporabe.

18.

Prostovoljstvo mladih v skladu s tem priporočilom zajema prostovoljstvo državljanov EU ali državljanov tretjih držav po vsej EU, ki prebivajo v eni državi članici in se preselijo v drugo državo članico, da bi opravljali prostovoljsko delo v okviru Evropske solidarnostne enote ali katerega koli nacionalnega programa oziroma katere koli aktivnosti čezmejnega prostovoljstva v državah članicah. Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice in Komisija v odziv na to priporočilo, bi morali, kolikor je mogoče, upoštevati tudi prostovoljske aktivnosti med državami članicami in tretjimi državami. Prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialna ali obstoječa plačana delovna mesta ali šteti kot nadomestilo zanje. Pojmi „mladina“, „mladinski“, „mladi“ in „mlad“ zajemajo starost med 18 in 30 let.

19.

Mladi z manj priložnostmi pomeni mlade, ki se srečujejo z ovirami, ki jim iz gospodarskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov, zaradi njihovega migrantskega ozadja ali razlogov, kot so invalidnost ali učne težave, ali iz katerih koli drugih razlogov, vključno z razlogi, ki lahko povzročijo diskriminacijo iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, preprečujejo dejanski dostop do priložnosti (19);

20.

razmislijo o ukrepih, ki prispevajo k ustreznim in jasnim zakonodajnim in izvedbenim okvirom za zdravje, varnost in zaščito udeležencev transnacionalnih prostovoljskih aktivnosti ali jih ohranjajo, in sicer z:

21.

zagotovijo dostopne informacije in ozaveščanje o pravicah prostovoljcev, kot je določeno v posebnem, zgoraj navedenem okviru, predvsem:

22.

izboljšajo kakovost priložnosti za prostovoljstvo, tako da organizatorje prostovoljskih aktivnosti podpirajo pri njihovih prizadevanjih za krepitev zmogljivosti. To je mogoče doseči predvsem s:

23.

zagotovijo, da je dostop do transnacionalnih prostovoljskih aktivnosti realna priložnost za vse mlade, tudi tiste z manj priložnostmi, med drugim s:

24.

povečajo ozaveščenost o koristih prostovoljskih aktivnosti z aktivnostmi obveščanja, usmerjanja in ozaveščanja, tudi z vključevanjem nacionalnih deležnikov na področju izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, socialnih storitev in mladine. Posebej so pozorne na enakovredno doseganje mladih z manj priložnostmi. To vključuje spodbujanje naslednjega:

25.

podpirajo in spodbujajo aktivnosti za krepitev skupnosti, povezane s prostovoljstvom. To vključuje:

26.

raziščejo nove trende ter alternativne razsežnosti in oblike prostovoljstva, vključno s:

27.

ustvarijo sinergije, dopolnjevanje in neprekinjenost med programi in aktivnostmi prostovoljstva na evropski ravni ter tistimi v državah članicah na različnih ravneh. To na primer vključuje:

28.

podpirajo prostovoljske aktivnosti, ki smiselno prispevajo k reševanju s podnebjem in okoljem povezanih izzivov, in sicer s:

29.

informacije o napredku pri izvajanju tega priporočila vključijo v redne posodobitve v okviru strategije EU za mlade, predvsem kot del Youth Wiki;

30.

olajša izmenjavo praks med državami članicami o tem, kako odpraviti ovire, ki lahko mladim preprečujejo sodelovanje v prostovoljstvu, na primer z aktivnostmi vzajemnega učenja, strokovnimi skupinami Komisije ali platformo strategije EU za mlade.

31.

podpira države članice pri izvajanju tega priporočila s sodelovalnimi mehanizmi in orodji strategije EU za mlade in evropske agende za mladinsko delo, ter programov EU za mlade, predvsem Evropske solidarnostne enote;

32.

olajša vzajemno učenje ter izmenjave med državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki na različnih ravneh z aktivnostmi, kot so vrstniško učenje in vrstniško svetovanje, strokovne skupine, mreženje in druge strukture sodelovanja, vključno s poudarkom na sinergijah ter dopolnjevanju med programi EU in programi ali aktivnostmi na nacionalni ravni, tudi nacionalnimi programi državljanske službe, če obstajajo. V ta namen naj uporabi obstoječe platforme, kot sta Youth Wiki in evropski mladinski portal, kjer si lahko države članice in nevladne organizacije (NVO) na različnih ravneh izmenjujejo vire in znanje;

33.

razišče nove trende in oblike prostovoljstva, ki spoštujejo osnovna načela enakih možnosti in nediskriminacije, dostopnosti, vključenosti in visoke kakovosti aktivnosti, in sicer z zbiranjem dokazov, razvojem najboljših praks ter pripravo smernic in priročnikov, predvsem v zvezi z digitalnim ali kombiniranim in medgeneracijskim prostovoljstvom;

34.

promovira evropske priložnosti za prostovoljstvo mladih in razširja informacije o njih, predvsem za osebe z manj priložnostmi, prek evropskega mladinskega portala, ki vsebuje orodje za registracijo za solidarnostne aktivnosti v okviru Evropske solidarnostne enote. V sodelovanju z državami članicami na evropski mladinski portal vključi povezave do ustreznih nacionalnih spletišč (28);

35.

nadalje razvija, spodbuja in zagotavlja podporo za uporabo obstoječih orodij EU, ki podpirajo potrjevanje izidov neformalnega in priložnostnega učenja, predvsem platform Youthpass in Europass, vključno z evropskimi digitalnimi potrdili za učenje;

36.

podpira raziskovanje in zbiranje podatkov o dolgoročnem vplivu prostovoljskih in solidarnostnih aktivnosti za posameznike in organizacije ter družbo, vključno z izkušnjami in uvidi, pridobljenimi med pandemijo COVID-19, v zvezi s sektorjem prostovoljstva in njegovo pripravljenostjo na podobne krize, in sicer s študijami, anketami, statističnimi podatki, raziskavami in analizo podatkov;

37.

uporabi spletno platformo Youth Wiki za zbiranje informacij o napredku držav članic pri izvajanju tega priporočila;

38.

poroča o uporabi tega priporočila Sveta v okviru prizadevanj za izvajanje strategije EU za mlade in strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše.