(1)

Sporazum o pridružitvi med Unijo in Ukrajino (2), ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je začel veljati 1. septembra 2017.

(2)

Spomladi 2014 se je Ukrajina zavzela za ambiciozen program reform, katerega cilj je stabilizirati njeno gospodarstvo in izboljšati življenje njenih državljanov. Boj proti korupciji ter ustavne, volilne in pravosodne reforme so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami programa. Izvajanje teh reform je bilo podprto z zaporednimi programi makrofinančne pomoči, na podlagi katerih je Ukrajina prejela pomoč v obliki posojil v skupni višini 6,6 milijarde EUR. Z nujno makrofinančno pomočjo, ki je bila dana na voljo v zvezi z vse večjimi napetostmi na meji z Rusijo na podlagi Sklepa (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je bilo zagotovljenih 1,2 milijarde EUR posojil Ukrajini, izplačanih v dveh obrokih, vsak po 600 milijonov EUR, v marcu in maju leta 2022. Izredna makrofinančna pomoč Unije v višini do 1 milijarde EUR na podlagi Sklepa (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je zagotovila hitro in nujno podporo ukrajinskemu proračunu ter je bila v celoti izplačana v dveh tranšah 1. in 2. avgusta 2022. Ta pomoč je predstavljala prvo fazo načrtovane celotne izredne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini v višini do 9 milijard EUR, ki ga je Komisija napovedala v svojem sporočilu z dne 18. maja 2022 z naslovom „Pomoč Ukrajini in njena obnova“ ter ga je potrdil Evropski svet na zasedanju 23. in 24. junija 2022. Ta sklep predstavlja drugo fazo pri izvajanju te predvidene izjemne makrofinančne pomoči Unije. Določa podlago za zagotovitev dodatnega zneska v višini do 5 milijard EUR makrofinančne pomoči Ukrajini v obliki posojil pod zelo ugodnimi pogoji. Temu sklepu bi moralo hitro slediti sprejetje nadaljnjega sklepa o izvajanju tretje faze načrtovane celotne makrofinančne pomoči Unije za dodatni znesek v višini do 3 milijard EUR, ko bo določeno, v kateri obliki bo ta pomoč zagotovljena.

(3)

Neizzvana in neupravičena vojne agresije Rusije proti Ukrajini od 24. februarja 2022 je Ukrajini povzročila izgubo dostopa do trgov, javnofinančni prihodki pa so drastično upadli, medtem ko so se javnofinančni odhodki za obvladovanje humanitarnih razmer in ohranjanje kontinuitete državnih storitev izrazito povečali. V teh zelo negotovih in nestabilnih razmerah najboljše ocene Mednarodnega denarnega sklada (MDS) o potrebah Ukrajine po financiranju kažejo na izredno vrzel v financiranju v višini približno 39 milijard USD v letu 2022, od katere bi bilo mogoče približno polovico pokriti, če bi bila doslej obljubljena mednarodna podpora v celoti izplačana. Hitra zagotovitev izredne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini na podlagi tega sklepa se v sedanjih izrednih okoliščinah šteje za ustrezen kratkoročni odziv na znatna tveganja za makrofinančno stabilnost Ukrajine. S tem dodatnim zneskom v višini do 5 milijard EUR izredne makrofinančne pomoči Unije iz tega sklepa se podpira makrofinančno stabilizacijo Ukrajine, krepi neposredno odpornost države in ohranjuje njeno zmogljivost za okrevanje, s čimer se prispeva k vzdržnosti javnega dolga Ukrajine in njeni dolgoročni zmožnosti, da poplača svoje finančne obveznosti.

(4)

Izredna makrofinančna pomoč Unije na podlagi tega sklepa bo znatno prispevala k izpolnitvi potreb Ukrajine po financiranju, kot jih ocenjujejo MDS in druge mednarodne finančne institucije, ob upoštevanju zmožnosti Ukrajine, da se financira z lastnimi sredstvi. Pri določanju zneska izredne makrofinančne pomoči Unije se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki so že uvedeni v Ukrajini, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije. Treba je prepoznati zavezanost ukrajinskih organov k tesnemu sodelovanju z MDS pri oblikovanju in izvajanju kratkoročnih nujnih ukrepov ter njihovo namero, da bodo sodelovali z MDS pri ustreznem gospodarskem programu, ko bodo razmere to dopuščale. Tak program je bil uradno zaprošen avgusta 2022. Izredna makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena ohranjanju makrofinančne stabilnosti in odpornosti v vojnih razmerah. Komisija bi morala zagotoviti, da je izredna makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z glavnimi načeli in cilji ukrepov na različnih področjih zunanjega delovanja in drugih ustreznih politik Unije.

(5)

Izredna makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevali in zagotavljali doslednost zunanje politike Unije.

(6)

Predpogoj za dodelitev izredne makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Sedanja vojna in zlasti trenutno vojno stanje ne bi smeli posegati v ta načela kljub koncentraciji moči v izvršilni veji oblasti.

(7)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z izredno makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, povezanim s to pomočjo. Poleg tega bi bilo treba v sporazumu o posojilu sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče revizije, Evropsko javno tožilstvo pa svoje pristojnosti, v skladu s členoma 129 in 220 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(8)

Izredna makrofinančna pomoč Unije bi morala biti povezana s strogimi zahtevami glede poročanja in pogoji politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Te stroge zahteve glede poročanja bi morale v okviru sedanjih vojnih razmer zagotoviti, da so sredstva porabljena na učinkovit, pregleden in odgovoren način. Cilj pogojev politike je okrepiti neposredno odpornost Ukrajine in dolgoročnejšo vzdržnost njenega dolga ter s tem zmanjšati tveganja, povezana z odplačevanjem njenih neporavnanih in prihodnjih finančnih obveznosti.

(9)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(10)

Skupna zapadlost posojil na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201 v povprečju ne bi smela presegati 25 let.

(11)

Ker za posojili na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201 veljajo enaka tveganja za proračun Unije in njuna skupna zapadlost v povprečju ne bi smela presegati 25 let, bi bilo treba skupni znesek v višini 6 milijard EUR makrofinančne pomoči Unije Ukrajini na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201 kriti s skupno metodologijo za obvladovanje finančnih in proračunskih posledic. Zlasti bi bilo treba določiti enako raven proračunskega kritja kot ustrezno zaščito pred morebitnim nevračilom dela ali vseh posojil s strani Ukrajine ob predvidenem času. Rezervacije, ki so na voljo iz proračuna Unije za dva sklopa posojil izredne makrofinančne pomoči Unije, bi bilo treba upravljati kot celovit sklop rezervacij. Tako upravljanje bo povečalo odpornost in prožnost proračuna Unije pri odzivanju na kakršne koli primere neplačila. Sklep (EU) 2022/1201 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Izredna makrofinančna pomoč na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201 pomeni finančno obveznost Unije v okviru skupnega obsega jamstva za zunanje delovanje na podlagi Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Za skupni znesek izredne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini v obliki posojil v višini do 6 milijard EUR bi bilo treba uporabiti 9 % vplačanih rezervacij, ki so na voljo za makrofinančno pomoč v obliki posojil v okviru jamstva za zunanje delovanje. Znesek rezervacij bi bilo treba financirati iz finančnih sredstev, načrtovanih za makrofinančno pomoč na podlagi Uredbe (EU) 2021/947, pri čemer bi skupni znesek znašal 540 milijonov EUR. Za ta znesek bi bilo treba prevzeti obveznosti in ga vplačati v skupni sklad za rezervacije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, kot je določen v Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (8).

(13)

V skladu s členom 210(3) finančne uredbe se pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev ali finančne pomoči, ki bremeni proračun Unije, štejejo kot vzdržne, če je njihov napovedani večletni razvoj združljiv z omejitvami, določenimi z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2093, in zgornjimi mejami letnih odobritev plačil, določenimi v členu 3(1) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (9). Da bi Uniji omogočili, da na finančno varen način zagotovi doslej največjo znatno podporo Ukrajini prek izredne makrofinančne pomoči Unije, hkrati pa ohrani visoko bonitetno oceno in s tem svojo sposobnost zagotavljanja učinkovitega financiranja v okviru tako notranjih kot zunanjih politik, je bistvenega pomena, da se proračun Unije ustrezno zaščiti pred nastankom navedenih pogojnih obveznosti in da se zagotovi njihova finančna vzdržnost v smislu člena 210(3) finančne uredbe.

(14)

V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba skupni sklad za rezervacije okrepiti s sredstvi, sorazmernimi s tveganji, ki izhajajo iz pogojnih obveznosti, povezanih s to doslej največjo izredno makrofinančno pomočjo Unije eni sami upravičenki. Brez takšne okrepitve proračun Unije ne bi mogel na finančno varen način zagotoviti doslej največje pomoči, ki jo Ukrajina potrebuje zaradi vojne. Za zaščito proračuna Unije bi morala biti izredna makrofinančna pomoč Unije Ukrajini v obliki posojil v višini do 6 milijard EUR upravičena do 70-odstotnega kritja prek vplačanih rezervacij (na ravni 9 %), ki so lahko dopolnjena z jamstvi držav članic za zagotovitev proračunskega kritja izgub v višini do nadaljnjih 61 % vrednosti posojil.

(15)

Sredstva na podlagi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 so pod velikim pritiskom zaradi splošnih prednostnih nalog Unije glede porabe. Zato je primerno poiskati alternativno rešitev za dodatna sredstva, ki ne vpliva na redne odhodke, predvidene v finančnem načrtovanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(16)

Glede na ugotovitve so prostovoljni prispevki držav članic v obliki jamstev ustrezno orodje za zagotavljanje zaščite poleg začetnega vplačila rezervacij. Jamstva držav članic bi bilo treba zagotoviti prostovoljno in bi morala biti ustrezen varovalni mehanizem, ki bi podprl proračun Unije, po tem ko so ali bodo počrpane rezervacije iz skupnega sklada v zvezi s finančnimi obveznostmi na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201. Prispevki v okviru teh jamstev bi morali biti vključeni v znesek odobrenih finančnih obveznosti z odstopanjem od člena 211(1), prvi pododstavek, finančne uredbe. Ti zneski bi se morali upoštevati pri izračunu rezervacij, ki izhajajo iz stopnje rezervacij iz člena 211(1) finančne uredbe, z odstopanjem od člena 211(4), drugi pododstavek, finančne uredbe.

(17)

Jamstva, ki jih zagotovijo države članice, bi morala kriti izredno makrofinančno pomoč v obliki posojil na podlagi tega sklepa in Sklepa (EU) 2022/1201 (v nadaljnjem besedilu: kriti makrofinančni pomoči). Ta jamstva bi morala biti nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo. Ta jamstva bi morala zagotoviti zmožnost Unije, da odplača sredstva, izposojena na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij. Unovčiti bi jih bilo treba le, če so izpolnjeni strogi pogoji v zvezi z ustreznostjo razpoložljivih rezervacij in če Unija od Ukrajine ne prejme plačila izredne makrofinančne pomoči v obliki posojil, odobrenih na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, pravočasno za izpolnitev finančnih obveznosti Unije iz obveznic ali če bi bilo treba spremeniti časovni razpored plačil posojil, odobrenih na podlagi kritih makrofinančnih pomoči. Jamstva, ki jih zagotovijo države članice, bi bilo treba unovčiti v znesku, ki ustreza znesku, ki izhaja iz izgub pri finančni pomoči Ukrajini na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, in dopolniti skupni sklad za rezervacije do potrebne ravni plačanih rezervacij. Unovčitve jamstev držav članic bi se morale izvesti šele, ko je znesek prvotnih rezervacij, oblikovanih za izredno makrofinančno pomoč na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, počrpan ali bo počrpan. Zneske, izterjane na podlagi sporazumov o posojilih v zvezi z izredno makrofinančno pomočjo Ukrajini na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, bi bilo treba z odstopanjem od člena 211(4), točka (c), finančne uredbe povrniti državam članicam, ki so poravnale unovčitve jamstva.

(18)

Če bi bile finančne obveznosti Unije, ki izhajajo iz obveznic za izredno makrofinančno pomoč Ukrajini na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, začasno poravnane iz rezervacij iz skupnega sklada za rezervacije za kritje drugih finančnih obveznosti Unije, bi se lahko unovčitev jamstev, ki jih zagotovijo države članice, uporabila za dopolnitev rezervacij, oblikovanih za navedene finančne obveznosti.

(19)

Glede na izjemno naravo makrofinančne pomoči, podprte z jamstvi, je primerno, da se rezervacije za finančne obveznosti, ki izhajajo iz makrofinančne pomoči na podlagi kritih makrofinančnih pomoči in za vsa izplačila posojil, za katera je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10), po 15. juliju 2022, upravljajo ločeno od drugih finančnih obveznosti v okviru jamstva za zunanje delovanje in Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. Zato je primerno, da se uporabijo rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije izključno za finančne obveznosti, ki izhajajo iz izredne makrofinančne pomoči na podlagi kritih makrofinančnih pomoči, namesto uporabe splošnega pravila, določenega v iz členu 31(6) Uredbe (EU) 2021/947. Poleg tega je primerno, da se rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije, za posojila, za katera je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, izplačana po 15. juliju 2022, uporabijo samo za finančne obveznosti iz teh posojil in da se za oblikovanje rezervacij namesto uporabe splošnega pravila, določenega v členu 31(8) Uredbe (EU) 2021/947, uporabijo pravila finančne uredbe. To bi bilo treba dopolniti z izključitvijo rezervacij, oblikovanih v zvezi z izredno makrofinančno pomočjo na podlagi tega sklepa, iz uporabe dejanske stopnje rezervacij z odstopanjem od člena 213 finančne uredbe.

(20)

Relativni delež, ki ga prispeva posamezna država članica (razdelitveni ključ) glede na skupni zajamčeni znesek, bi moral ustrezati sorazmernim deležem držav članic glede na skupni bruto nacionalni dohodek Unije. Unovčitve jamstev bi morale biti sorazmerne ob uporabi tega razdelitvenega ključa.

(21)

Pomembno je, da države članice čim prej dokončajo svoje nacionalne postopke za začetek veljavnosti jamstev. Glede na nujnost razmer čas, potreben za dokončanje teh postopkov, ne bi smel odložiti izplačila nujno potrebne izredne makrofinančne pomoči Ukrajini na podlagi tega sklepa. Makrofinančna pomoč v obliki posojil na podlagi tega sklepa bo urejena čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa, sprejetju memoranduma o soglasju in podpisu sporazuma o posojilu.

(22)

Glede na težak položaj, ki ga je povzročila vojna agresija Rusije, in da bi Ukrajino podprli na poti dolgoročne stabilnosti, je primerno odstopati od člena 220(5), točka (e), finančne uredbe in Uniji omogočiti, da krije stroške obrestne mere v zvezi s posojili na podlagi tega sklepa in ne zaračuna upravnih stroškov, ki bi jih drugače krila Ukrajina. Subvencijo obrestne mere bi bilo treba odobriti kot instrument, ki se šteje za ustreznega za zagotovitev učinkovitosti podpore v smislu člena 220(1) finančne uredbe, in bi jo bilo treba kriti iz proračuna Unije vsaj v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027. V obdobju 2021–2027 bi se subvencija obrestne mere morala kriti iz finančnih sredstev iz člena 6(2), točka (a), prva alinea, Uredbe (EU) 2021/947.

(23)

Ukrajini bi bilo treba omogočiti, da lahko vsako leto do konca marca zaprosi za subvencijo obrestne mere in oprostitev upravnih stroškov. Za zagotavljanje prožnosti pri odplačilu glavnice bi bilo treba z odstopanjem od člena 220(2) finančne uredbe omogočiti tudi obnovitev povezanih posojil, sklenjenih v imenu Unije.

(24)

Glede na nujne potrebe Ukrajine po financiranju se je Komisija julija 2022 dogovorila o spremembi namena in izplačilu dodatnih 1,59 milijarde EUR posojil Evropske investicijske banke Ukrajini, za katera je zagotovljeno jamstvo v okviru mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: zunanji mandat EIB). Ker pa so to posojila ukrajinskim državnim subjektom in subjektom v državni lasti, predstavljajo enako stopnjo tveganja za proračun Unije kot makrofinančna pomoč v obliki posojil. Zato bi se moral v okviru proračuna Unije za te izpostavljenosti uporabiti enak previdnostni pristop kot za makrofinančno pomoč v obliki posojil na podlagi kritih makrofinančnih pomoči. V tem sklepu se zato uporablja 70-odstotna stopnja rezervacij za 1,59 milijarde posojil v okviru zunanjega mandata EIB s spremenjenim namenom in za vsa nadaljnja izplačila posojil v okviru zunanjega mandata EIB Ukrajini. Ta stopnja rezervacij bi se morala uporabljati namesto stopnje rezervacij, določene v členu 31(8), tretji stavek, Uredbe (EU) 2021/947. 70-odstotna stopnja rezervacij za izplačila posojil v okviru zunanjega mandata EIB v višini 1,59 milijarde EUR Ukrajini se bo financirala iz proračuna Unije.

(25)

Redne preglede oblikovanja rezervacij za zadevni makrofinančni pomoči v obliki posojil in posojila v okviru zunanjega mandata EIB bi bilo treba izvajati vsakih šest mesecev, začeti pa bi se morali sredi 30. junija 2023 ali prej, če je ustrezno. Ta pregled bi moral zlasti oceniti, ali so se razmere v Ukrajini spremenile tako, da bi bilo upravičeno zvišanje ali znižanje stopnje rezervacij. Komisija lahko stopnjo rezervacij ponovno oceni ad hoc, zlasti če to upravičuje pomemben zadevni dogodek. Da se zagotovi, da stopnja rezervacij ostane ustrezna glede na finančna tveganja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z zvišanjem ali znižanjem stopnje rezervacij, kot je ustrezno. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(26)

Ker cilja tega sklepa, in sicer zagotavljanja izredne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini za podpiranje zlasti njene gospodarske odpornosti in stabilnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(27)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(28)

Glede na razmere v Ukrajini bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –