(1)

Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila.

(2)

Družbi Eneco B.V. (v nadaljnjem besedilu: Eneco) in N.V. Nuon Energy (v nadaljnjem besedilu: Nuon) sta 30. januarja 2017 Komisiji predložili zahtevek v skladu s členom 35(1) Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek). Zahtevek izpolnjuje formalne zahteve iz člena 1(1) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1804 (2) in Priloge I k navedenemu izvedbenemu sklepu.

(3)

Delnice v družbi Nuon so v celoti v lasti družbe Vattenfall AB, ki ne kotira na borzi in je v lasti švedske države. Zato se družba Nuon šteje za naročnika v smislu člena 4(2) Direktive 2014/25/EU. Po spremembi lastništva marca 2020 (družba, ki je bila prej v lasti lokalnih oblasti na Nizozemskem, je bila prodana skupnemu podjetju, sestavljenemu iz družb Mitsubishi Corporation in Chubu Electric Power), se družba Eneco ne šteje več za naročnika.

(4)

Zahtevek se nanaša na dejavnosti maloprodaje električne energije malim odjemalcem (gospodinjstva ter mali industrijski in komercialni uporabniki, priključeni na nizkonapetostno omrežje z največjo priključno zmogljivostjo 3 X 80A) in maloprodajo plina malim odjemalcem (gospodinjstva in mala podjetja, priključena na plinsko omrežje z največjo priključno zmogljivostjo 40 m3).

(5)

V skladu s Prilogo IV, točka 1(a), k Direktivi 2014/25/EU mora Komisija, ker prostega dostopa do trga ni mogoče predpostavljati na podlagi člena 34(3), prvi pododstavek, navedene direktive, izvedbeni sklep o zahtevku sprejeti v 90 delovnih dneh. Ker zahtevku ni bilo priloženo obrazloženo in utemeljeno stališče, ki ga je sprejel neodvisen nacionalni organ v smislu člena 35(2) Direktive 2014/25/EU, je Komisija o zahtevku obvestila nizozemske organe in dne 24. marca 2017 zahtevala dodatne informacije. Nizozemski organi so odgovor na to zahtevo po informacijah poslali po elektronski pošti 19. junija 2017. Odgovor se je štel za nepopolnega, zato je Komisija 27. julija 2017 zaprosila za dodatna pojasnila, ki so jih nizozemski organi poslali 25. septembra 2017.

(6)

Ker razpoložljive informacije še vedno niso zadostovale, da bi Komisija lahko oblikovala svoje stališče o izpostavljenosti dejavnosti konkurenci, so bili nizozemskim organom 21. decembra 2017 in 2. marca 2018 poslani dodatne zahteve po informacijah. Nizozemski organi so odgovor poslali 11. oktobra 2021.

(7)

Družba Nuon je 24. januarja 2022 predložila bistveno spremenjen zahtevek. Komisija in prijavitelj sta se strinjala, da bi morala Komisija izvedbeni sklep sprejeti do 15. julija 2022.

(8)

Direktiva 2014/25/EU se uporablja za oddajo javnih naročil za opravljanje dejavnosti, povezanih z maloprodajo električne energije in plina (iz člena 9(1), točka (a) navedene direktive), razen če so te dejavnosti izvzete v skladu s členom 34 navedene direktive.

(9)

Člen 34 Direktive 2014/25/EU določa, da se navedena direktiva ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje ene od dejavnosti, za katere velja navedena direktiva, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja.

(10)

Dostop do trga se šteje za neomejenega, če je država članica prenesla in uporablja ustrezne pravne akte Unije o odprtju danega sektorja ali njegovega dela za konkurenco. Navedeni pravni akti so navedeni v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU. Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki razveljavlja Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), se uporablja za sektor električne energije, Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) pa se uporablja za sektor plina.

(11)

Nizozemska je direktivi (EU) 2019/944 in 2009/73/ES v nacionalno zakonodajo prenesla z nizozemskim zakonom o električni energiji (6) (Elektriciteitswet) in nizozemskim zakonom o plinu (7) (Gaswet). Na podlagi tega in v skladu s členom 34(3), prvi pododstavek, Direktive 2014/25/EU se dostop do trga na celotnem ozemlju Nizozemske ne šteje za omejenega.

(12)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalcev, od katerih ni noben odločilen sam po sebi. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta sklep, je tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu eno od meril, ki ga je treba upoštevati. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi dodatna merila, kot so število udeležencev na trgu, likvidnost veleprodajnih trgov, menjave dobaviteljev odjemalcev i ali obstoj regulacije cen.

(13)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil Unije o konkurenci in določb na drugih področjih prava Unije. Čeprav morajo biti merila in metodologija, ki se uporabljajo pri oceni neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU, skladni z določbami o konkurenci iz Pogodbe, ni nujno, da so enaka tistim, ki se uporabljajo pri oceni v skladu s členom 101 ali 102 Pogodbe ali Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (8), kot je potrdilo Splošno sodišče (9).

(14)

Cilj tega sklepa je ugotoviti, ali so dejavnosti, na katere se nanaša zahtevek, na trgih do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU, izpostavljene stopnji konkurence, ki tudi ob odsotnosti discipline javnega naročanja, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju, določenimi v Direktivi 2014/25/EU, zagotavlja pregledno in nediskriminatorno izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša.

(15)

V tem okviru je pomembno upoštevati, da na zadevnih trgih pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse udeležence na trgu. V tem primeru je samo družba Nuon naročnik v smislu člena 4 Direktive 2014/25/EU in zato zanj veljajo pravila o javnem naročanju.

(16)

Na podlagi precedenčne zadeve Komisije (10) se lahko v elektroenergetskem sektorju električne energije razlikujejo naslednji upoštevni proizvodni trgi: (i) proizvodnja in veleprodaja električne energije; (ii) prenos; (iii) distribucija in (iv) maloprodaja končnim odjemalcem (11). V sektorju plina je mogoče razlikovati med naslednjimi proizvodnimi trgi: (i) nabavni trg (iskanje surove nafte in zemeljskega plina); (ii) (nabavni in prodajni) veleprodajni trgi; (iii) maloprodajni trg, ki ga je mogoče opredeliti kot prodajo, trženje in distribucijo plina končnim odjemalcem (12).

(17)

V sektorju električne energije in plina na Nizozemskem je osem regionalnih distribucijskih podjetij ali operaterjev distribucijskih sistemov: Cogas Infra & Beheer, Enduris, Enexis, Liander, Endinet, RENDO Netbeheer, Stedin Netbeheer in Westland Infra Netbeheer. Območja, na katerih operaterji distribucijskih sistemov prenašajo električno energijo, se lahko razlikujejo od območij, na katerih prenašajo plin. Od liberalizacije energetskih trgov je bilo neodvisno delovanje operaterjev distribucijskih omrežij zagotovljeno z vrsto pravil v skladu s sektorsko zakonodajo Unije. Nizozemski zakonodajalec je pooblastil popolno ločevanje lastništva na ravni operaterja distribucijskega omrežja. Nizozemski organi so potrdili (13), da so trenutno vsi operaterji distribucijskih sistemov pravno ločeni od proizvajalcev in dobaviteljev.

(18)

Komisija v zvezi z oskrbo končnih odjemalcev z električno energijo razlikuje med oskrbo malih odjemalcev (gospodinjstev in malih podjetij), ki so priključeni na nizkonapetostna distribucijska omrežja, in oskrbo velikih industrijskih odjemalcev, ki so običajno priključeni na visoko- in srednjenapetostno omrežje (veliki industrijski in komercialni odjemalci) (14). To razlikovanje je povezano z različnimi zahtevami in profili na strani povpraševanja ter različnimi storitvami in tehnologijami na strani dobave (15).

(19)

V preteklih sklepih je tudi nizozemski organ za potrošnike in trge (Autoriteit Consument & Markt – ACM) razlikoval med oskrbo malih odjemalcev (16) in oskrbo velikih odjemalcev (17). Ugotovil je, da razlike v prodajnih in tržnih pogojih, cenah in pogojih oskrbe, različni vzorci zamenjave, razlike na strani povpraševanja in ločene licence, potrebne za vsako vrsto odjemalcev, upravičujejo tako razlikovanje.

(20)

Ta zahtevek zadeva male odjemalce, tj. gospodinjstva ter majhne industrijske in komercialne uporabnike, ki so priključeni na nizkonapetostno omrežje z največjo priključno zmogljivostjo 3 X 80A.

(21)

Komisija je v svojih prejšnjih sklepih razlikovala med naslednjimi trgi: dobava zemeljskega plina: (i) plinskim elektrarnam (18); (ii) velikim industrijskim odjemalcem (19) in (iii) malim odjemalcem (20) Zadnja kategorija, ki temelji na analizi vsakega primera posebej, bi se lahko nadalje razdelilila na dobavo zemeljskega plina: (i) gospodinjstvom in (ii) komercialnim odjemalcem (21).

(22)

Organ ACM je v svojih preteklih odločitvah razlikoval med dobavo zemeljskega plina malim odjemalcem ter dobavo velikim odjemalcem in elektrarnam (22). Menil je, da so se konkurenčni pogoji na obeh trgih razlikovali glede profila nakupa, cen in zamenjave. Tako kot v primeru maloprodaje električne energije je bilo za vsako vrsto odjemalcev potrebno posebno dovoljenje.

(23)

Organ ACM je navedel tudi, da bi se lahko trg za dobavo zemeljskega plina nadalje razdelil na podlagi kakovosti plina (23), in sicer na plin z nizko kalorično vrednostjo (nizkokalorično gorivo), ki ga običajno uporabljajo majhni odjemalci, in plin z visoko kalorično vrednostjo (visokokalorično gorivo), ki ga uporabljajo veliki in mali odjemalci.

(24)

Ta zahtevek zadeva male odjemalce, tj. gospodinjstva in mala podjetja z največjo priključno zmogljivostjo 40 m3.

(25)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih v uvodnih izjavah 15 do 23, Komisija za namene ocene, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije meni, da so upoštevni proizvodni trgi trgi za maloprodajo električne energije malim odjemalcem in maloprodajo plina malim odjemalcem.

(26)

Komisija je pred tem ugotovila (24), da so bili trgi za maloprodajo električne energije na Nizozemskem po obsegu nacionalni.

(27)

Z geografskega vidika je ACM v svoji pretekli praksi (25) obravnaval upoštevne proizvodne trge v sektorju maloprodaje električne energije kot nacionalne po obsegu.

(28)

Glede na informacije, ki so jih predložili nizozemski organi (26), je na Nizozemskem približno 55 dejavnih dobaviteljev električne energije, ki so dejavni na nacionalni ravni.

(29)

Za oceno, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije Komisija meni, da je upoštevni geografski trg za maloprodajo električne energije malim odjemalcem po obsegu nacionalen.

(30)

Komisija je na splošno trge za maloprodajno dobavo plina, vključno z morebitnimi nadaljnjimi pododdelki, opredelila kot trge, ki so po obsegu nacionalni, če so popolnoma liberalizirani (27).

(31)

Z geografskega vidika je organ ACM v svoji pretekli praksi (28) opredelil upoštevne proizvodne trge v sektorju maloprodaje plina kot trge, ki so po obsegu nacionalni.

(32)

Glede na informacije, prejete od nizozemskih organov (29), je na Nizozemskem 55 dejavnih dobaviteljev plina, vsi pa so dejavni na nacionalni ravni.

(33)

Za oceno, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije Komisija meni, da je upoštevni geografski trg za maloprodajo plina malim odjemalcem po obsegu nacionalen.

(34)

Komisija je že sprejela več sklepov (30) o izvzetju maloprodaje električne energije in plina v več državah članicah iz uporabe pravil o javnih naročilih. Komisija bo svojo oceno oprla zlasti na naslednja merila: število tržnih udeležencev, združeni tržni delež največjih podjetij, menjave dobaviteljev končnih odjemalcev, likvidnost veleprodajnih trgov in regulacija cen.

(35)

Po navedbah nizozemskih organov (31) je na maloprodajnem trgu električne energije in plina na nacionalni ravni dejavnih 55 dobaviteljev.

(36)

V skladu s tem zahtevkom (32) so skupni stroški vstopa na trg za maloprodajo električne energije in plina nizki in ne predstavljajo ovire za vstop na trg.

(37)

V prejšnjih sklepih (33) je Komisija menila, da je v zvezi s trgom za maloprodajo pomemben skupni tržni delež največjih treh podjetij. Pomembna bi lahko bila tudi druga merila koncentracije. Posebna značilnost je bila, da so pravila o javnem naročanju veljala samo za enega udeleženca na trgu.

(38)

Za družbo Nuon veljajo pravila o javnem naročanju, medtem ko za njena največja konkurenta, družbi Essent in Eneco, ta pravila ne veljajo. Po podatkih nizozemskih organov (34) so tržni deleži glavnih dobaviteljev v obdobju 2017–2020 ostali dokaj stabilni: tržni delež družbe Nuon se je zmanjšal s 27 % na 25 %, tržni delež družbe Eneco s 25 % na 22 %, tržni delež družbe Essent pa s 27 % na 26 %.

(39)

Na splošno se je konsolidirani tržni delež treh največjih trgovcev na drobno na nizozemskem trgu za maloprodajo električne energije zmanjšal z 79 % v letu 2017 na 73 % v letu 2020.

(40)

Po podatkih nizozemskih organov (35) so tržni deleži glavnih dobaviteljev v obdobju 2017–2020 ostali dokaj stabilni: tržni delež družbe Nuon se je zmanjšal s 27 % na 25 %, tržni delež družbe Eneco s 25 % na 22 %, tržni delež družbe Essent pa je ostal nespremenjen in je znašal 27 %.

(41)

Na splošno se je konsolidirani tržni delež treh največjih trgovcev na drobno na nizozemskem trgu za maloprodajo plina zmanjšal z 79 % v letu 2017 na 74 % v letu 2020.

(42)

Število odjemalcev, ki zamenjajo dobavitelja (zunanja menjava) ali tarifo ali pogodbo znotraj istega dobavitelja (notranja menjava), se šteje za pomemben kazalnik učinkovitosti konkurence. V prejšnjih sklepih (36) je Komisija analizirala predvsem zunanjo menjavo.

(43)

Večina malih odjemalcev na Nizozemskem je oskrbovana na podlagi pogodb za kombinirano gorivo, kar pomeni, da prejemajo plin in električno energijo od enega dobavitelja.

(44)

Stopnja zunanjih menjav za maloprodajo električne energije in plina na Nizozemskem je bila vse višja, in sicer se je s 17 % v letu 2017 povečala na 21 % v letu 2020 (37).

(45)

Glede na razpoložljive javne informacije (38) so v letu 2020 stopnje notranjih menjav za male odjemalce znašale 8 % za električno energijo in plin.

(46)

Navedene stopnje menjav kažejo, da so mali odjemalci pripravljeni zamenjati dobavitelja in da obstajajo veljavne alternative za zadovoljitev njihovih potreb v zvezi z oskrbo z električno energijo in plinom.

(47)

Z električno energijo in plinom se lahko trguje na različnih vrstah veleprodajnih trgov: na borzah električne energije ali večstranskih platformah za trgovanje in/ali v obliki dvostranskega trgovanja na prostem trgu (OTC). Borze električne energije so platforme, ki jih udeleženci na trgu uporabljajo za pogajanja o nakupu in prodaji električne energije. S plinom se trguje tudi v vozliščih za trgovanje s tekočim plinom. Ti dogovori zagotavljajo odprt trg, organizirajo konkurenco in določajo pregledno referenčno ceno za udeležence na trgu.

(48)

Veleprodajni trg je trg, ki je po vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad maloprodajnim trgom. Medtem ko nekateri trgovci na drobno pripadajo vertikalno integriranim skupinam, številni trgovci na drobno z električno energijo nimajo lastnih proizvodnih sredstev. Ti trgovci na drobno pridobivajo električno energijo na veleprodajnem trgu, da bi jo preprodajali na maloprodajnem trgu v konkurenci z vertikalno integriranimi trgovci na drobno. Likvidni in dobro delujoči konkurenčni veleprodajni trgi, na katerih lahko trgovci na drobno brez proizvodnih sredstev zlahka pridobivajo električno energijo po konkurenčnih cenah, so zato ključni pogoj za konkurenčne maloprodajne trge, na katerih vertikalno in nevertikalno povezani trgovci na drobno konkurirajo pod enakimi pogoji. Vozlišča za trgovanje z utekočinjenim plinom na več načinov podpirajo delovanje trga in zagotavljajo, da si lahko novi udeleženci zagotovijo dostop do plina na veleprodajni ravni.

(49)

Organ ACM je v svojem poročilu o likvidnosti (39) ugotovil, da se je likvidnost nizozemskega veleprodajnega trga električne energije (npr. višji obsegi trgovanja, nižja nestanovitnost cen in manjši cenovni razpon med ponudbo in povpraševanjem) v obdobju 2009–2013 povečala. Višji obsegi in izboljšana likvidnost pripomoreta k boljšemu delovanju veleprodajnih trgov in udeležencem na trgu omogočata sprejemanje učinkovitih odločitev pri nakupu ali prodaji električne energije. Leta 2020 je bil nizozemski veleprodajni trg električne energije približno trikrat večji od nacionalne porabe v primerjavi z 1,5-krat v letu 2015 (40).

(50)

Komisija meni, da je likvidnost nizozemskega veleprodajnega trga z električno energijo dosegla raven, ki je zadostna, da ne ovira maloprodaje električne energije gospodinjskim odjemalcem, ki je neposredno izpostavljena konkurenci.

(51)

Raven konkurence na nizozemskem veleprodajnem trgu s plinom je prikazana zlasti z delovanjem vozlišča Title Transfer Facility (TTF), tj. nizozemskim veleprodajnim plinskim vozliščem. Zadnje letno poročilo ACER o delovanju veleprodajnega trga s plinom (41) (v nadaljnjem besedilu: poročilo agencije ACER) kaže, da ima vozlišče TTF visoko likvidnost in da se je likvidnost v zadnjih letih povečala (42). Poročilo prikazuje tudi učinkovit in pregleden postopek določanja cen pri vozlišču TTF, kar vodi do nizkih razponov med ponudbo in povpraševanjem (43).

(52)

V poročilu agencije ACER je nizozemski veleprodajni trg plina naveden kot dober primer (44): „TTF na Nizozemskem in NBP v Združenem kraljestvu sta še vedno najbolj likvidni in konkurenčni trgovalni vozlišči, ki predstavljata večino terminskega trgovanja s plinom v EU.“

(53)

Komisija glede na zgoraj navedene značilnosti meni, da likvidnost nizozemskega veleprodajnega trga s plinom zadostuje za vstop novih dobaviteljev na trg in ne pomeni ovire za maloprodajo plina malim odjemalcem, ki je neposredno izpostavljena konkurenci.

(54)

Cena oskrbe končnih odjemalcev z električno energijo in plinom je sestavljena iz 1) davka na energijo, 2) omrežnine, 3) najemnine za števec, 4) DDV in 5) stroškov dobave (45). Medtem ko so prvi štirje elementi regulirani, stroški dobave niso.

(55)

Družba Nuon je vertikalno integrirana v elektroenergetski sektor in je dejavna na nizozemskem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije (16,8-odstotni tržni delež) ter na nizozemskem trgu za maloprodajo električne energije in plina.

(56)

Med gospodarskimi subjekti, za katere ne veljajo pravila o javnih naročilih, sta družbi Eneco in Essent prav tako vertikalno integrirani, saj imata 4,6-odstotni in 13-odstotni tržni delež v smislu inštalirane moči na trgu proizvodnje in veleprodaje (46).

(57)

Kljub vertikalni integraciji v elektroenergetskem sektorju tržni položaj družbe Nuon na ravni proizvodnje in veleprodaje ne ovira, da bi bila maloprodaja električne energije malim odjemalcem neposredno izpostavljena konkurenci. Podobno glede na veleprodajne trge z utekočinjenim plinom ni večjih ovir, da bi bila maloprodaja plina malim gospodinjskim odjemalcem neposredno izpostavljena konkurenci.

(58)

Kar zadeva maloprodajo električne energije malim odjemalcem na Nizozemskem, se lahko položaj povzame, kot sledi: tržni delež treh največjih udeležencev na trgu se zmanjšuje; stopnja menjave je visoka in narašča; ni nadzora nad cenami za končne uporabnike, delovanje veleprodajnega trga pa ne ovira konkurence na maloprodajnem trgu za male odjemalce.

(59)

Kar zadeva maloprodajo plina malim odjemalcem na Nizozemskem, se lahko položaj povzame, kot sledi: tržni delež treh največjih udeležencev na trgu se zmanjšuje; stopnja menjave je visoka; ni nadzora nad cenami za končne uporabnike, likvidnost na veleprodajnem trgu pa je visoka.

(60)

Glede na dejavnike iz uvodnih izjav 34 do 57 bi bilo treba šteti, da je pogoj glede neposredne izpostavljenosti konkurenci iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU izpolnjen v zvezi z maloprodajo električne energije in plina malim odjemalcem na Nizozemskem.

(61)

Ta sklep temelji na pravnem in dejanskem stanju v obdobju od januarja 2017 do oktobra 2021, kot je razvidno iz informacij, ki so jih predložili družba Nuon in nizozemski organi. Lahko se pregleda, če zaradi pomembnih sprememb pravnega ali dejanskega stanja pogoji za uporabo člena 34 (1) Direktive 2014/25/EU niso več izpolnjeni.

(62)

Ker se za nekatere storitve v zvezi z maloprodajo električne energije in plina še naprej uporablja Direktiva 2014/25/EU, je treba opozoriti, da bi bilo treba pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki zajemajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 6 navedene direktive. To pomeni, da bi bilo treba, kadar naročnik izvaja „mešana“ javna naročila, to je javna naročila, ki se uporabljajo za podporo izvajanju dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2014/25/EU, in tistih, ki niso izvzete, upoštevati dejavnosti, za katere je pogodba pretežno namenjena. V primeru takega mešanega javnega naročila, kadar je namenjeno predvsem podpori dejavnostim, ki niso izvzete, se uporabljajo določbe Direktive 2014/25/EU. Kadar je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je javno naročilo pretežno namenjeno, se to odda v skladu s pravili iz člena 6(3) Direktive 2014/25/EU.

(63)

Opozoriti je treba, da člen 16 Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (47) o podeljevanju koncesijskih pogodb določa izjemo od uporabe navedene direktive za koncesije, ki jih podelijo naročniki, če se v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU ugotovi, da je v državi članici, v kateri se bodo izvajale te koncesije, zadevna dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU. Ker je bilo sklenjeno, da so dejavnosti maloprodaje električne energije in plina izpostavljene konkurenci, koncesijske pogodbe, katerih namen je omogočiti izvajanje navedene dejavnosti na Nizozemskem, ne bodo izključene s področja uporabe Direktive 2014/23/EU –