(1)

Pogajalski proces je odprt, vključujoč in pregleden ter temelji na sodelovanju v dobri veri.

(2)

Pogajalski proces omogoča smiselno sodelovanje vseh zadevnih deležnikov, vključno s predstavniki civilne družbe, zasebnim sektorjem, akademskimi krogi in nevladnimi organizacijami.

(3)

Prispevki, prejeti od vseh članic Združenih narodov, se obravnavajo enako, da se zagotovi vključujoč proces.

(4)

Pogajalski proces temelji na učinkovitem in realističnem delovnem programu.

(5)

Konvencija zagotavlja visoko raven varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, hkrati pa je učinkovit instrument za organe kazenskega pregona in pravosodne organe v globalnem boju proti kibernetski kriminaliteti, s ciljem spodbujati in krepiti ukrepe za učinkovitejše in uspešnejše preprečevanje kibernetske kriminalitete in boj proti njej, spodbujati in olajšati mednarodno sodelovanje, zagotavljati visoko raven varstva pravic žrtev ter podpirati krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč v boju proti kibernetski kriminaliteti.

(6)

V celoti se upošteva obstoječi okvir dobro preizkušenih mednarodnih in regionalnih instrumentov in prizadevanj, kot se odraža v resolucijah Generalne skupščine Združenih narodov 74/247 in 75/282. V skladu s tem je Konvencija združljiva z obstoječimi mednarodnimi instrumenti, zlasti s Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000 in njenimi protokoli, Konvencijo Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003, Budimpeško konvencijo Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti iz leta 2001 in njenimi protokoli, pa tudi z drugimi ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi instrumenti, zlasti v zvezi z varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Konvencija nikakor ne vpliva na njihovo uporabo ali nadaljnji pristop katere koli države k tem obstoječim instrumentom in prav tako je, kolikor je mogoče, preprečeno nepotrebno podvajanje.

(7)

Delo in rezultati odprte medvladne strokovne skupine za izvedbo celovite študije o kibernetski kriminaliteti, kot je bila dogovorjena z Resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov 75/282, se v celoti upoštevajo.

(8)

Z določbami Konvencije je doseženo največje možno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Države članice EU bi morale biti sposobne spoštovati mednarodno pravo in pravo EU, vključno s temeljnimi pravicami, svoboščinami in splošnimi načeli prava EU, kot so zapisani v Pogodbah Evropske unije in Listini o temeljnih pravicah. Določbe Konvencije bi morale biti združljive tudi z mednarodnimi trgovinskimi obveznostmi EU in njenih držav članic.

(9)

Konvencija določa opredelitve kaznivih dejanj, ki se lahko storijo le z uporabo računalniških sistemov.

(10)

Pod pogojem, da so zagotovljeni zadostni pogoji in zaščitni ukrepi ter ustrezno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bi lahko Konvencija kot izjema od načela iz odstavka 9 določila opredelitve kaznivih dejanj, ki se lahko storijo brez uporabe računalniških sistemov, vendar jih je mogoče v določenih okoliščinah omogočiti z uporabo računalniških sistemov, a le v primerih, ko se zaradi vpletenosti informacijskih sistemov bistveno spremenijo značilnosti ali učinek kaznivih dejanj.

(11)

Kazniva dejanja so jasno in ozko opredeljena na tehnološko nevtralen način. Opredelitve so skladne z opredelitvami iz drugih ustreznih mednarodnih ali regionalnih konvencij, zlasti na področju kibernetske kriminalitete, ter z mednarodnimi standardi človekovih pravic in temeljnimi svoboščinami.

(12)

Konvencija določa pravila o pomoči pri takih kaznivih dejanjih in napeljevanju k njim, ter po potrebi o poskusu takih kaznivih dejanj, o odgovornosti fizičnih in pravnih oseb za taka kazniva dejanja, o določitvi pristojnosti za taka kazniva dejanja ter o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcijah in ukrepih v zvezi s takimi kaznivimi dejanji, ki so združljivi z drugimi ustreznimi mednarodnimi ali regionalnimi konvencijami, zlasti na področju organiziranega kriminala ali kibernetske kriminalitete, in z mednarodnimi standardi človekovih pravic.

(13)

Konvencija določa postopkovne kazenske ukrepe, ki organom omogočajo učinkovito preiskovanje kibernetske kriminalitete, ki bi lahko pod pogojem, da so zagotovljeni zadostni zaščitni ukrepi, vključevali ukrepe za hrambo ali pridobitev elektronskih dokazov o kakršnem koli kaznivem dejanju v okviru kazenske preiskave ali postopka in, kadar poleg tega obstajata dokazana potreba in dodana vrednost, ukrepe za zamrznitev in zaplembo premoženjske koristi, pridobljene s takimi kaznivimi dejanji, ob ustreznem upoštevanju načel sorazmernosti, zakonitosti in nujnosti ter varstva pravic v zvezi s spoštovanjem zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

(14)

Ti postopkovni kazenski ukrepi niso v nasprotju z drugimi ustreznimi mednarodnimi ali regionalnimi konvencijami, zlasti na področju organiziranega kriminala ali kibernetske kriminalitete, ter so združljivi s takimi konvencijami in mednarodnimi standardi človekovih pravic in temeljnimi svoboščinami.

(15)

Postopkovni ukrepi za zavarovanje ali pridobitev elektronskih dokazov vsebujejo jasno in ozko opredelitev vrste zajetih podatkov. Postopkovni ukrepi za sodelovanje s subjekti zasebnega sektorja zagotavljajo, da je breme za take subjekte sorazmerno in da subjekti zasebnega sektorja v celoti spoštujejo zakone za zaščito človekovih pravic svojih uporabnikov. Konvencija zagotavlja pravno jasnost za ponudnike spletnih storitev (npr. ponudnike internetnih storitev) pri njihovih stikih z organi kazenskega pregona držav pogodbenic Konvencije. Postopkovni ukrepi za odstranjevanje nezakonitih spletnih vsebin se nanašajo le na nezakonite vsebine, ki so dovolj specifične in ozko opredeljene v Konvenciji.

(16)

Konvencija določa ukrepe sodelovanja, ki organom različnih držav pogodbenic instrumenta omogočajo učinkovito sodelovanje z medsebojno pravno pomočjo, vključno z vzpostavitvijo kontaktnih točk, za namene kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji, opredeljenimi v instrumentu. Prav tako bi lahko določala take ukrepe sodelovanja z namenom ohranjanja ali pridobivanja elektronskih dokazov o kakršnem koli kaznivem dejanju v okviru kazenske preiskave ali postopka, pod pogojem, da za te ukrepe veljajo zadostni pogoji in zaščitni ukrepi v skladu z nacionalno zakonodajo držav, s čimer bo zagotovljeno ustrezno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(17)

Ti ukrepi sodelovanja so združljivi z drugimi ustreznimi mednarodnimi ali regionalnimi konvencijami, zlasti na področju organiziranega kriminala ali kibernetske kriminalitete, in niso v nasprotju s takimi konvencijami, mednarodnimi standardi človekovih pravic in temeljnimi svoboščinami.

(18)

Za ukrepe sodelovanja veljajo pogoji, določeni z zakonodajo zaprošene pogodbenice, in določajo obsežne razloge za zavrnitev, ki zagotavljajo varstvo temeljnih pravic, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov, tudi v okviru prenosov osebnih podatkov, in obstojem dvojne kaznivosti.

(19)

Konvencija določa stroge pogoje in močne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da lahko države članice EU spoštujejo in varujejo temeljne pravice, svoboščine in splošna načela prava EU, kot so zapisani v Pogodbah Evropske unije in Listini o temeljnih pravicah, vključno zlasti z načeli sorazmernosti, zakonitosti in nujnosti v zvezi s kaznivimi dejanji in kaznimi, procesnimi jamstvi in pravicami, pravico do učinkovitega sodnega varstva, domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in pravico do obrambe oseb, ki so v kazenskem postopku, pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat, pa tudi pravico do zasebnosti, pravico do varstva osebnih podatkov in elektronskih komunikacijskih podatkov pri obdelavi takih podatkov, vključno s prenosom organom v državah zunaj Evropske unije, ter pravico do svobode izražanja in obveščanja. Konvencija zlasti zagotavlja, da lahko države članice EU izpolnijo zahteve za mednarodne prenose osebnih podatkov v smislu Direktive (EU) 2016/680, Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive 2002/58/ES. Pogoji in zaščitni ukrepi zagotavljajo tudi varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic. To velja za celotno Konvencijo, vključno s postopkovnimi ukrepi in ukrepi sodelovanja, tudi tistimi, ki lahko znatno posegajo v pravice posameznikov.

(20)

Konvencija zagotavlja podlago za prostovoljne ukrepe za krepitev zmogljivosti za podporo državam pri izvajanju učinkovitih preiskav in postopkov v zvezi s kibernetsko kriminaliteto ter pri pridobivanju elektronskih dokazov za preiskave in postopke v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji, vključno s tehnično pomočjo in usposabljanjem. Urad Združenih narodov za droge in kriminal ima jasno opredeljeno vlogo pri izvajanju takih ukrepov.

(21)

Konvencija zagotavlja, da žrtve kibernetske kriminalitete prejmejo ustrezno pomoč, podporo, zaščito in dostop do odškodnine.

(22)

Konvencija zagotavlja podlago za praktične ukrepe za preprečevanje kibernetske kriminalitete, ki so jasno opredeljeni in strogo omejeni ter ločeni od ukrepov kazenskega postopka, ki bi lahko posegali v pravice in svoboščine posameznikov ali pravnih oseb.

(23)

Konvencija ohranja obstoječe svetovne in regionalne instrumente ter stalno mednarodno sodelovanje v svetovnem boju proti kibernetski kriminaliteti. Države članice Evropske unije lahko v medsebojnih odnosih zlasti še naprej uporabljajo pravila Evropske unije.

(24)

Konvencija določa ustrezen mehanizem za zagotovitev njenega izvajanja in končne določbe, vključno z reševanjem sporov, podpisom, ratifikacijo, sprejetjem, odobritvijo in pristopom, začetkom veljavnosti, spremembo, začasno prekinitvijo, odpovedjo in depozitarjem ter jeziki, ki so, kadar je to mogoče in primerno, oblikovane v skladu z določbami drugih ustreznih mednarodnih ali regionalnih konvencij, zlasti na področju organiziranega kriminala ali kibernetske kriminalitete.

(25)

Konvencija Evropski uniji omogoča, da postane njena pogodbenica.

(26)

Komisija bi si morala prizadevati za zagotovitev skladnosti Konvencije z ustrezno zakonodajo in politikami Unije ter z zavezami Unije v okviru drugih ustreznih večstranskih sporazumov.

(27)

Komisija bi se morala v imenu Unije pogajati o zadevah, ki so v njeni pristojnosti, v skladu s Pogodbama in v zvezi s katerimi je Unija sprejela predpise.

(28)

Pogajanja, vključno z vsakim krogom pogajanj, morajo biti pripravljena dovolj zgodaj. Komisija zato Svet obvesti o predvidenem časovnem načrtu in o vprašanjih, o katerih se je treba pogajati, in čim prej predloži zadevne informacije.

(29)

V skladu z načelom lojalnega sodelovanja bi morale Komisija in države članice med pogajalskim procesom tesno sodelovati, tudi z rednimi stiki s strokovnjaki in predstavniki držav članic na Dunaju in v New Yorku.

(30)

Pred pogajalskimi srečanji se sestane Delovna skupina za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, da se opredelijo ključna vprašanja, oblikujejo mnenja in zagotovijo smernice, vključno z izjavami oziroma pridržki.

(31)

Komisija Delovni skupini za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah poroča o izidu pogajanj po vsakem pogajalskem srečanju, tudi pisno.

(32)

Komisija obvesti Svet in se posvetuje z Delovno skupino za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah o vseh pomembnih vprašanjih, ki bi se lahko pojavila med pogajanji.