(1)

Unija za dosego pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter za spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest, pa tudi za izpolnjevanje dolgoročnih zavez glede razogljičenja, potrebuje sodobno, multimodalno in visokozmogljivo infrastrukturo v svojem prometnem, energetskem in digitalnem sektorju, ki bo prispevala k povezovanju in integraciji Unije in vseh njenih otokov in regij, vključno z njenimi odročnimi, najbolj oddaljenimi, obrobnimi, gorskimi in redko poseljenimi regijami. Te povezave bi morale prispevati k izboljšanju prostega pretoka oseb, blaga, kapitala in storitev. Vseevropska omrežja bi morala olajšati čezmejne povezave, spodbujati večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevati k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

(2)

Namen Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) je pospešiti naložbe na področju vseevropskih omrežij ter zagotavljanje finančnega vzvoda pri financiranju tako iz javnega kot zasebnega sektorja, ob povečevanju pravne varnosti in spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti. IPE bi moral omogočati, da se v celoti vprežejo sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem, s čimer se bi učinkovitost ukrepanja Unije izboljšala, stroški implementacije pa bi se omejili na najmanjšo možno mero.

(3)

IPE bi moral prispevati tudi k ukrepanju Unije proti podnebnim spremembam ter podpirati okoljsko in družbeno trajnostne projekte, kjer je to primerno, vključno z ukrepi za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Zlasti bi bilo treba okrepiti prispevek IPE k doseganju namenov in ciljev Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (4) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), pa tudi podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 ter dolgoročnega cilja razogljičenja.

(4)

IPE bi moral jamčiti visoko raven preglednosti ter zagotavljati javno posvetovanje v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

(5)

Glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb skladno z zavezami Unije v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj je namen te uredbe prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi vsaj 30 % proračunskih odhodkov Unije podpiralo podnebne cilje. Poleg tega bi morala ta uredba prispevati k ambiciji, da bi leta 2024 namenili 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 za cilje na področju biotske raznovrstnosti, v letih 2026 in 2027 pa bi namenili 10 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 za cilje na področju biotske, pri tem pa je treba upoštevati obstoječe prekrivanje podnebnih ciljev in ciljev na področju biotske raznovrstnosti. IPE bi moral s svojimi ukrepi 60 % svojih skupnih finančnih sredstev prispevati k podnebnim ciljem, med drugim na podlagi naslednjih koeficientov: (i) 100 % za odhodke, ki se nanašajo na železniško infrastrukturo, polnilno infrastrukturo, alternativna in trajnostna goriva, čisti mestni promet, prenos električne energije, shranjevanje električne energije, pametna omrežja, prevoz CO2 in energijo iz obnovljivih virov; (ii) 40 % za celinske plovne poti, multimodalni prevoz in plinsko infrastrukturo, če omogočajo povečanje uporabe obnovljivega vodika ali biometana. Kadar je potrebno, bi morali biti uporabljeni podrobni koeficienti spremljanja odhodkov za podnebne ukrepe usklajeni s tistimi iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ustrezni ukrepi bodo določeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Da se prepreči možnost, da bi infrastrukturo prizadeli potencialni dolgoročni učinki podnebnih sprememb, in da se zagotovi, da bodo stroški emisij toplogrednih plinov iz projekta vključeni v ekonomsko oceno projekta, bi bilo treba pri projektih, ki jih podpira program, upoštevati prilagajanje na podnebne spremembe v skladu z usmeritvami, ki bi jih morala pripraviti Komisija, po potrebi skladno z usmeritvami, pripravljenimi za druge programe Unije.

(6)

Glede na člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami. Med celotnim procesom ocenjevanja, pripravljanja, izvajanja in spremljanja programa bi bilo treba upoštevati in spodbujati enakost spolov ter enake pravice in priložnosti za vse, pa tudi vključevanje teh ciljev.

(7)

Zaradi izpolnjevanja obveznosti poročanja glede črpanja sredstev Unije za podporo ukrepom, sprejetim za izpolnjevanje ciljev Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi bilo treba slediti odhodkom, povezanim z zmanjševanjem emisij ali onesnaževal zraka v skladu z navedeno direktivo.

(8)

Pomemben cilj IPE je zagotavljanje okrepljenih sinergij in dopolnjevanja med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem. V ta namen bi moral IPE predvidevati sprejetje programov dela, ki bi lahko obravnavali posamezna področja posredovanja, na primer glede povezane in avtomatizirane mobilnosti ali trajnostnih alternativnih goriv. Omogočanje digitalne komunikacije bi lahko bilo sestavni del projekta v skupnem interesu na področju energije in prometa. Poleg tega bi moral IPE v vsakem sektorju omogočati, da se kot upravičene upoštevajo nekatere sinergične elemente, povezane z drugim sektorjem, kadar tak pristop prinaša večjo socialno-ekonomsko korist naložbe. Sinergije med sektorji bi bilo treba spodbujati z merili za dodelitev za izbor ukrepov ter z večjim sofinanciranjem.

(9)

Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa smernice za vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) (v nadaljnjem besedilu: smernice TEN-T), ki opredeljujejo infrastrukturo TEN-T, določajo zahteve, ki jim mora zadostiti, in predvidevajo ukrepe za vzpostavljanje TEN-T. Zlasti smernice TEN-T predvidevajo dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030 tako z vzpostavitvijo nove infrastrukture in obsežnejšo nadgradnjo in sanacijo obstoječe infrastrukture, potrebne da se zagotovi kontinuiteta omrežja.

(10)

Da bi bila povezljivost zagotovljena po celotni Uniji, bi morali ukrepi, ki prispevajo k razvoju projektov v skupnem interesu v prometnem sektorju, ki so financirani iz IPE, temeljiti na dopolnjevanju vseh načinov prevoza za zagotovitev učinkovitih, medsebojno povezanih in multimodalnih omrežij. To bi moralo vključevati ceste v tistih državah članicah, v katerih je za dokončanje njihovega jedrnega cestnega omrežja TEN-T še vedno znatna potreba po naložbah.

(11)

V skladu s členom 193(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) se lahko dodelijo nepovratna sredstva za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti mogoče za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 za stroške, ki so nastali v zvezi z ukrepi, ki so podprti v okviru te uredbe in so se šteli za upravičene od 1. januarja 2021, tudi če so nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(12)

Za doseganje ciljev, določenih v smernicah TEN-T, je treba prednostno podpreti potekajoče projekte TEN-T ter čezmejne in manjkajoče povezave ter v ustreznih primerih zagotoviti, da bodo podprti ukrepi skladni z načrti dela za koridorje, pripravljenimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013, in s celotnim razvojem omrežja z vidika smotrnosti in interoperabilnosti.

(13)

Zlasti za popolno uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) na jedrnem omrežju do leta 2030, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013, bo treba povečati podporo na ravni Unije in zagotoviti spodbude za udeležbo zasebnih investitorjev.

(14)

Poleg tega je povezava letališč z jedrnim omrežjem TEN-T pomemben predpogoj za uspešno dokončanje jedrnega omrežja TEN-T in za zagotovitev dejansko učinkovite intermodalnosti. Zato bi bilo treba prednost nameniti vzpostavljanju takšnih povezav, kjer jih še ni.

(15)

Za izvajanje čezmejnih ukrepov je pri načrtovanju in izvajanju potrebna visoka stopnja integracije. Ne da bi dali prednost kateremu koli od naslednjih primerov, bi tako integracijo lahko izkazali z ustanovitvijo ene same projektne družbe, s strukturo skupnega upravljanja, skupnim podjetjem, dvostranskim pravnim okvirom, okvirom na podlagi izvedbenega akta v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ali drugo obliko sodelovanja. Vzpostavljanje integriranih upravljavskih struktur, vključno s skupnimi podjetji, bi bilo treba spodbujati, tudi z višjo stopnjo sofinanciranja.

(16)

Racionalizacijski ukrepi za pospešitev realizacije TEN-T, ki se trenutno pripravljajo, bi morali pripomoči k učinkovitejšemu izvajanju projektov v skupnem interesu na področju prometa.

(17)

Uskladitev koridorjev jedrnega omrežja in njihovih predhodno določenih odsekov bi bilo treba prilagoditi, da bodo ustrezali naraščajočim prometnim tokovom in razvoju TEN-T. Takšne prilagoditve koridorjev jedrnega omrežja ne bi smele vplivati na dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030, z njimi bi se morala izboljšati pokritost ozemlja držav članic s koridorji in morale bi biti sorazmerne, da se ohrani doslednost in učinkovitost razvoja in usklajevanja koridorjev. Zato se dolžina koridorjev jedrnega omrežja ne bi smela povečati za več kot 15 %. Pri usklajevanju koridorjev jedrnega omrežja bi bilo treba v ustreznem trenutku upoštevati rezultate pregleda vzpostavljanja jedrnega omrežja, kot določa Uredba (EU) št. 1315/2013. Pri tem pregledu bi bilo treba upoštevati regionalne čezmejne železniške povezave v omrežju TEN-T, ki so bile opuščene ali odstranjene, ter druge spremembe pri celovitem omrežju in učinek izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

(18)

Spodbujati je treba javne in zasebne naložbe v vse načine prevoza za spodbujanje pametne, interoperabilne, trajnostne, multimodalne, vključujoče, dostopne, varne in zanesljive mobilnosti po celotni Uniji. Komisija je v svojem sporočilu z dne 31. maja 2017 z naslovom „Evropa v gibanju – Agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse“ predstavila širok sveženj pobud za varnejši promet, za spodbujanje pametnega zaračunavanja cestnih pristojbin, za zmanjšanje emisij CO2, onesnaževanja zraka in zastojev, za spodbujanje povezane in avtonomne mobilnosti ter za zagotavljanje ustreznih pogojev in počitka za delavce. Te pobude bi morala spremljati finančna podpora Unije, v ustreznih primerih v okviru IPE.

(19)

V smernicah TEN-T je glede novih tehnologij in inovacij določeno, da TEN-T omogoča razogljičenje vseh načinov prevoza s spodbujanjem energetske učinkovitosti in z uporabo alternativnih goriv, hkrati pa spoštuje načelo tehnološke nevtralnosti. Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) vzpostavlja skupni okvir ukrepov za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v Uniji za vse načine prevoza, da bi čim bolj zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv in ublažili vpliv prometa na okolje in podnebje. Navedena direktiva od držav članic zahteva tudi, da zagotovijo, da bodo do 31. decembra 2025 na voljo javno dostopna polnilna ali oskrbovalna mesta. Kot je Komisija zapisala v sporočilu z dne 8. novembra 2017 z naslovom „Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti – Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce“, je potreben celovit sklop ukrepov za spodbujanje mobilnosti z nizkimi emisijami, vključno s finančno podporo, kadar tržni pogoji ne zagotavljajo zadostne spodbude.

(20)

Komisija je v okviru svojega sporočila z dne 17. maja 2018 z naslovom „Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista“ poudarila, da bodo z avtomatiziranimi vozili in naprednimi sistemi povezljivosti vozila varnejša, lažja za skupno uporabo in dostopnejša za vse državljane, vključno s tistimi, ki so danes morda izključeni iz storitev mobilnosti, kot so starejši in osebe z zmanjšano mobilnostjo. Komisija je v zvezi s tem predlagala tudi „strateški akcijski načrt EU za varnost v cestnem prometu“ in spremembo Direktive 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(21)

Da bi izboljšali stanje, kar zadeva dokončanje prometnih projektov v manj razvitih delih omrežja, bi bilo treba dodelitve iz Kohezijskega sklada, ki ga ureja Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (11), prerazporediti v IPE za financiranje prometnih projektov v državah članicah, ki so upravičeni do financiranja iz Kohezijskega sklada. V začetni fazi bi bilo treba za 70 % prerazporejenih sredstev ob izbiri projektov, upravičenih do financiranja, upoštevati nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada. Preostalih 30 % prerazporejenih sredstev bi bilo treba na konkurenčni osnovi dodeliti največjemu možnemu številu projektov v državah članicah, ki so upravičeni do financiranja iz Kohezijskega sklada, pri čemer imajo prednost čezmejne in manjkajoče povezave. Države članice bi morale biti obravnavane enako, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati neugodnosti, ki izhajajo iz trajnih geografskih ranljivosti. Komisija bi morala podpirati države članice, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, pri prizadevanju pripraviti ustrezno linijo upravičenih projektov, zlasti s krepitvijo institucionalne zmogljivosti zadevnih javnih uprav.

(22)

Evropski svet se je v sklepih z dne 21. julija 2020 dogovoril, da bo v širšem okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 znesek v višini 1 384 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018) iz IPE porabljen za dokončanje manjkajočih večjih čezmejnih železniških povezav med kohezijskimi državami, da bi se podprlo delovanje notranjega trga, ter da se morajo za ta znesek uporabljati pravila o sofinanciranju za prerazporeditev iz Kohezijskega sklada v IPE.

(23)

Na podlagi skupnega sporočila z dne 10. novembra 2017 z naslovom „Izboljšanje vojaške mobilnosti v Evropski uniji“ je bilo v skupnem sporočilu z dne 28. marca 2018 o akcijskem načrtu o vojaški mobilnosti izpostavljeno, da politika prometne infrastrukture ponuja odlično priložnost za povečanje sinergij med obrambnimi potrebami in TEN-T ter s krovnim ciljem izboljšati vojaško mobilnost po vsej Uniji, ob upoštevanju geografske uravnoteženosti in potencialnih koristi za civilno zaščito. Svet je leta 2018 v skladu z akcijskim načrtom za vojaško mobilnost preučil in potrdil vojaške zahteve glede prometne infrastrukture, službe Komisije pa so leta 2019 določile dele TEN-T, ki so primerni za dvojno rabo, vključno s potrebnimi posodobitvami obstoječe infrastrukture. Financiranje Unije za projekte z dvojno rabo bi bilo treba izvajati v okviru IPE na podlagi programov dela, ob upoštevanju veljavnih zahtev, določenih v okviru akcijskega načrta za vojaško mobilnost, ter morebitnega nadaljnjega okvirnega seznama prednostnih projektov, ki jih določijo države članice v skladu z navedenim načrtom.

(24)

V smernicah TEN-T je priznano, da celovito omrežje zagotavlja dostopnost in povezljivost vseh otokov in regij v Uniji, vključno z odročnimi in najbolj oddaljenimi regijami. Poleg tega je Komisija v svojem sporočilu z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ izpostavila posebne prometne, energetske in digitalne potrebe najbolj oddaljenih regij in potrebo po zagotovitvi zadostnega financiranja Unije za zadostitev tem potrebam, tudi v okviru IPE, z uporabo največ 70-odstotne stopnje sofinanciranja.

(25)

Glede na znatne naložbene potrebe, ki jim je treba zadostiti za napredek v smeri dokončanja jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 (ocenjene na 350 milijard EUR v obdobju 2021–2027), celovitega omrežja TEN-T do leta 2050 ter naložb v razogljičenje, digitalizacijo in urbana območja (ocenjene na 700 milijard EUR v obdobju 2021–2027), je prav, da se kar najučinkoviteje izkoristijo razni programi in instrumenti Unije za financiranje, s čimer se doseže največja možna dodana vrednost naložb, ki jih podpira Unija. To bi dosegli z racionaliziranim naložbenim procesom, ki bi pripomogel k prepoznavnosti prometne komponente in usklajenosti med ustreznimi programi Unije, zlasti IPE, Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskim skladom in programom InvestEU. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba upoštevati zlasti omogočitvene pogoje, kot so podrobno navedeni v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2021/1060.

(26)

Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12) opredeljuje prednostne naloge na področju vseevropske energetske infrastrukture, ki jih je treba izvesti, da bi izpolnili cilje energetske in podnebne politike Unije, opredeljuje projekte v skupnem interesu, ki so potrebni za izpolnitev teh prednostnih nalog, in določa ukrepe v zvezi z izdajanjem dovoljenj, vključevanjem javnosti ter regulacijo za hitrejše in/ali lažje izvajanje teh projektov, vključno z merili za upravičenost takšnih projektov do finančne podpore s strani Unije. Opredeljevanje projektov v skupnem interesu v skladu z navedeno uredbo bo še naprej sledilo načelu „energetska učinkovitost na prvem mestu“, pri čemer bodo projekti ocenjeni glede na scenarije povpraševanja po energiji, ki so v celoti skladni z energetskimi in podnebnimi cilji Unije.

(27)

V Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (13) je poudarjeno, da je treba vzpostaviti okvir, ki bo omogočil okrepljeno uporabo sredstev Unije, hkrati pa je izrecno omenjeno zagotavljanje ukrepov za podporo čezmejnemu sodelovanju na področju energije iz obnovljivih virov.

(28)

Medtem ko je prednostna naloga pri doseganju razvoja na področju energije iz obnovljivih virov še naprej dokončanje omrežne infrastrukture, pa vključitev čezmejnega sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov ter razvoj pametnega in učinkovitega energetskega sistema, ki vključuje tudi rešitve za shranjevanje in prilagajanje odjema, ki pomagajo vzdrževati ravnotežje v omrežju, odražata pristop, sprejet v okviru svežnja Čista energija za vse Evropejce, ki predvideva skupno odgovornost za doseganje ambicioznega cilja za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030 in spremenjen okvir politike z ambicioznimi dolgoročnimi cilji na področju razogljičenja, pri čemer je treba zagotoviti pravičen in ustrezen prehod.

(29)

Inovativne infrastrukturne tehnologije, ki omogočajo prehod na nizkoemisijske energetske sisteme in sisteme mobilnosti ter izboljšujejo zanesljivost oskrbe, pri čemer si prizadevajo za večjo energetsko neodvisnost Unije, so ključne z vidika načrta Unije za razogljičenje. Zlasti je Komisija v svojem sporočilu z dne 23. novembra 2017 z naslovom „Krepitev energetskih omrežij v Evropi“ poudarila, da bo vloga električne energije, glede na to, da bo energija iz obnovljivih virov do leta 2030 predstavljala polovico njene proizvodnje, vse bolj spodbujati razogljičenje sektorjev, v katerih so doslej prevladovala fosilna goriva, kot so promet, industrija ter ogrevanje in hlajenje, ter da se mora v skladu s tem politika na področju vseevropske energetske infrastrukture osredotočiti na naložbe v elektroenergetske medsebojne povezave, shranjevanje električne energije, projekte pametnih omrežij in plinsko infrastrukturo. Da bi podprli cilje Unije na področju razogljičenja, integracijo notranjega trga in zanesljivost oskrbe, bi bilo treba ustrezno upoštevati tehnologije in projekte, ki prispevajo k prehodu na nizkoemisijsko gospodarstvo, in jim dati prednost. Komisija si bo prizadevala za povečanje števila projektov čezmejnih pametnih omrežij in inovativnega shranjevanja ter prevoza CO2, ki se bodo podpirali v okviru IPE.

(30)

Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov naj bi omogočili stroškovno učinkovito uvajanje energije iz obnovljivih virov v Uniji in uresničitev zavezujočega cilja Unije, da do leta 2030 doseže najmanj 32 % energije iz obnovljivih virov, kot je navedeno v členu 3 Direktive (EU) 2018/2001, in naj bi prispevali k strateškemu privzemanju inovativnih tehnologij na področju energije iz obnovljivih virov. Nazorni primeri upravičenih tehnologij vključujejo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov iz kopenske in morske energije vetra, sončne energije, trajnostne biomase, oceanske energije, geotermalne energije ali kombinacije navedenega, njihov priključek na omrežje in dodatne elemente, kot so objekti za shranjevanje ali pretvorbo. Upravičeni ukrepi niso omejeni na sektor električne energije ter lahko zajemajo druge nosilce energije in morebitno sektorsko povezovanje, na primer z ogrevanjem in hlajenjem, pretvarjanjem iz elektrike v plin, shranjevanjem in prevozom. Ta seznam ni zaključen, tako da se ohranja prožnost glede na tehnološki napredek in razvoj. Takšni projekti ne vključujejo nujno fizične povezave med sodelujočimi državami članicami. Ti projekti so lahko locirani na ozemlju samo ene od vključenih držav članic, pod pogojem, da se uporabljajo splošna merila iz dela IV Priloge k tej uredbi.

(31)

Da bi podprli čezmejno sodelovanje na področju energije iz obnovljivih virov in tržno uvajanje projektov, bi morala Komisija spodbujati razvoj čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov. Če v energetskem sektorju tržno uvajanje čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov ne bi bilo zadostno, bi bilo treba neporabljeni proračun, predviden za čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov, uporabiti za doseganje ciljev vseevropskih energetskih omrežij za ukrepe v zvezi s projekti v skupnem interesu iz Uredbe (EU) št. 347/2013 in šele potem razmišljati o morebitni uporabi mehanizma Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(32)

Potrebno je podpreti projekte pametnih omrežij, ki povezujejo proizvodnjo, distribucijo ali porabo električne energije, z uporabo upravljanja sistema v realnem času in vplivanjem na čezmejno pretakanje energije. Podpora v okviru IPE za tovrstne projekte bi morala ustrezati tudi osrednji vlogi pametnih omrežij pri energetskem prehodu in pomagati pri zapolnjevanju vrzeli v financiranju, ki zdaj ovirajo naložbe v obsežnejše uvajanje tehnologije pametnih omrežij.

(33)

V okviru podpore Unije bi bilo treba posebno pozornost nameniti čezmejnim medsebojnim povezavam na energetskem področju, vključno s tistimi, ki so potrebne za doseganje cilja 10-odstotne elektroenergetske medsebojne povezanosti do leta 2020 in cilja 15-odstotne elektroenergetske medsebojne povezanosti do leta 2030, ki sta določena v Uredbi (EU) 2018/1999. Vzpostavitev povezovalnih daljnovodov za električno energijo je ključna za povezovanje trgov in odpravo energetske izoliranosti, da bi bilo v sistem pripuščene več energije iz obnovljivih virov ter da bi s tem dosegli koristi njihovega drugačnega portfelja povpraševanja po obnovljivih virih in njihove dobave, pa tudi koristi omrežij vetrnic na morju in pametnih omrežij, in da bi se vse države vključile v likvidni in konkurenčni energetski trg.

(34)

Dokončanje enotnega digitalnega trga je odvisno od osnovne infrastrukture za digitalno povezljivost. Digitalizacija industrije Unije in modernizacija sektorjev, kot so prometni, energetski, zdravstveni sektor in sektor javne uprave, sta odvisni od univerzalnega dostopa do zanesljivih, cenovno dostopnih, visokozmogljivih in zelo visokozmogljivih omrežij. Digitalna povezljivost je postala eden odločilnih dejavnikov premoščanja gospodarskih, družbenih in ozemeljskih razkorakov s podpiranjem modernizacije lokalnih gospodarstev in diverzifikacije gospodarskih dejavnosti. Obseg posredovanja IPE na področju infrastrukture za digitalno povezljivost bi bilo treba prilagoditi glede na njen vse večji pomen za gospodarstvo in za družbo nasploh. Zato je treba določiti projekte v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, ki so potrebni za izpolnitev ciljev digitalnega enotnega trga Unije, in razveljaviti Uredbo (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(35)

Komisija v svojem sporočilu z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ (v nadaljnjem besedilu: Strategija za gigabitno družbo) določa strateške cilje za leto 2025 za optimiziranje naložb v infrastrukturo za digitalno povezljivost. Cilj Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (16) je med drugim ustvariti regulativno okolje, ki spodbuja zasebne naložbe v omrežja za digitalno povezljivost. Kljub temu je jasno, da bo na več območjih v Uniji vzpostavljanje omrežij ostalo komercialno nedonosno zaradi raznih dejavnikov, kot so odročnost in ozemeljske ali geografske posebnosti in majhna gostota prebivalstva, ter zaradi raznih socialno-ekonomskih dejavnikov, in torej urgentno zahteva posebno pozornost. IPE bi bilo zato treba prilagoditi, da bi prispeval k doseganju strateških ciljev, ki so opredeljeni v Strategiji za gigabitno družbo, pri katerih gre prav tako za prispevek k uravnoteženemu razvoju podeželja in mest, ter dopolnjeval podporo, ki jo za vzpostavljanje zelo visokozmogljivih omrežij zagotavljajo drugi programi, zlasti ESRR, Kohezijski sklad in program InvestEU.

(36)

Medtem ko so vsa omrežja za digitalno povezljivost, ki so povezana z internetom, sama po sebi vseevropska, kar je predvsem zaradi delovanja aplikacij in storitev, ki jih te omogočajo, bi bilo treba ob upoštevanju nedelovanja trga in ugotovljenih ovir pri vzpostavljanju podporo iz IPE prednostno nameniti ukrepom, od katerih se pričakuje največji vpliv na enotni digitalni trg, med drugim prek njihove uskladitve s cilji Strategije za gigabitno družbo, ter na digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe.

(37)

Šole, univerze, knjižnice, lokalne, regionalne ali nacionalne uprave, glavni izvajalci javnih storitev, bolnišnice in zdravstveni domovi, prometna vozlišča in digitalno intenzivna podjetja so subjekti in kraji, ki lahko vplivajo na pomembne socialno-ekonomske premike na območjih, na katerih se nahajajo, tudi na podeželju in redko poseljenih območjih. Ti spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja morajo imeti najsodobnejšo gigabitno povezljivost, da gospodinjstvom, podjetjem in lokalnim skupnostim v Uniji zagotovijo dostop do najboljših storitev in aplikacij. V okviru IPE bi bilo treba podpirati dostop teh spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja do zelo visokozmogljivih omrežij, vključno s sistemi 5G in drugo najsodobnejšo povezljivostjo, ki omogočajo gigabitno povezljivost, da bi bilo mogoče doseči njihovo največje možno pozitivno učinkovanje na obče gospodarstvo in družbo na njihovih območjih, vključno z ustvarjanjem večjega uporabniškega povpraševanja po povezljivosti in storitvah.

(38)

Nepovezana ozemlja po vsej Uniji predstavljajo ozka grla in neizrabljen potencial za enotni digitalni trg. Pri večini podeželskih in odročnih območij ima visokokakovostna internetna povezljivost lahko ključno vlogo pri preprečevanju digitalnega razkoraka, izoliranosti in odseljevanja, in sicer z zmanjšanjem stroškov dobave blaga in zagotavljanja storitev, ter kot delna izravnava za odročnost. Visokokakovostna internetna povezljivost je potrebna za nove gospodarske priložnosti, kot je precizno kmetovanje ali razvoj biogospodarstva na podeželskih območjih. IPE bi moral prispevati k zagotavljanju zelo visokozmogljive fiksne ali brezžične povezljivosti vsem gospodinjstvom v Uniji, tako na podeželju kot v mestih, s poudarkom na vzpostavljanju v zvezi s tistimi primeri, ki izkazujejo določeno mero nedelovanja trga, kar se lahko rešuje z nizkointenzivnimi nepovratnimi sredstvi. Pri sinergijah ukrepov s podporo IPE, bi bilo treba doseči najvišjo možno raven, pri tem pa ustrezno upoštevati stopnjo gostote spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na vsakokratnem območju ter raven financiranja, potrebno za zagotovitev pokritosti. Poleg tega bi moral biti IPE usmerjen v doseganje celovite pokritosti gospodinjstev in ozemelj, saj je negospodarno kasneje odpravljati vrzeli na območju, ki je bilo že pokrito.

(39)

Poleg tega bi moral IPE na podlagi uspeha pobude WiFi4EU še naprej podpirati zagotavljanje brezplačne, varne, visokokakovostne, lokalne brezžične povezljivosti v središčih lokalnega javnega življenja, vključno s subjekti z javnim poslanstvom, kot so javni organi in ponudniki javnih storitev, ter na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti, da bi se digitalna vizija Unije spodbujala v lokalnih skupnostih.

(40)

Digitalna infrastruktura je pomembna odskočna deska za inovacije. Da bi IPE imel kar največji učinek, bi moral biti osredotočen na financiranje digitalne infrastrukture. Posamezne digitalne storitve in aplikacije, kot so tiste, ki vključujejo razne tehnologije distribuirane knjige transakcij ali uporabljajo umetno inteligenco, bi zato morale biti zunaj področja uporabe IPE in bi jih bilo treba namesto tega po potrebi obravnavati v okviru drugih instrumentov, kakršen je program Digitalna Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Pomembno je tudi doseči kar največje sinergije med različnimi programi.

(41)

Za donosnost predvidenih digitalnih storitev nove generacije, kot so storitve „interneta stvari” in digitalne aplikacije, ki naj bi prinesle znatne koristi raznim sektorjem in družbi kot celoti, bo potrebna neprekinjena čezmejna pokritost s sistemi 5G, zlasti da se uporabnikom in napravam omogoči, da ostanejo povezani tudi na poti. Vendar pa scenariji delitve stroškov za vzpostavitev 5G v teh sektorjih še vedno niso jasni, zaznana tveganja, povezana s komercialno vzpostavitvijo na nekaterih ključnih področjih, pa so zelo visoka. Cestni koridorji in železniške povezave naj bi bili ključni v prvi fazi novih aplikacij na področju povezane mobilnosti ter bi torej pomenili nepogrešljive čezmejne projekte za financiranje v okviru IPE.

(42)

Vzpostavitev hrbteničnih elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, ki povezujejo evropska ozemlja s tretjimi državami na drugih celinah ali ki povezujejo evropske otoke, najbolj oddaljene regije ali čezmorske države in ozemlja, vključno prek ozemeljskih voda Unije in izključne ekonomske cone držav članic, je potrebna za zagotovitev nujne redundance za tako nepogrešljivo infrastrukturo, za povečanje zmogljivosti in odpornosti digitalnih omrežij Unije ter za prispevek k ozemeljski koheziji. Toda ti projekti brez javne podpore komercialno pogosto niso donosni. Poleg tega bi morala biti na voljo podpora, ki bi evropske vire visokozmogljivega računalništva dopolnjevala z ustreznimi povezavami s terabitno zmogljivostjo.

(43)

Z ukrepi, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, bi bilo treba za specifični projekt treba namestiti najbolj razpoložljivo in najustreznejšo tehnologijo, ki ponuja najboljše ravnotežje med najsodobnejšimi tehnologijami v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnosti prenosa, odpornosti omrežja in stroškovne učinkovitosti. Namestitvi takšne tehnologije bi morali dati prednost že v programih dela ob upoštevanju meril iz te uredbe. Za dosego največjih možnih socialno-ekonomskih in okoljskih koristi lahko vzpostavljanje zelo visokozmogljivih omrežij vključuje tudi pasivno infrastrukturo. Pri prednostnem razvrščanju ukrepov bi bilo treba upoštevati morebitne pozitivne učinke prelivanja v smislu povezljivosti, na primer, uveden projekt lahko izboljša gospodarsko upravičenost za prihodnje uvajanje, ki bo povzročilo nadaljnjo pokritost ozemelj in prebivalstva na območjih, ki so bila dotlej nepokrita.

(44)

Unija je razvila svojo satelitsko tehnologijo za določanje položaja, navigacijo in določanje časa (PNT) (programa Galileo in EGNOS) ter svoj program za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus). Programa Galileo in EGNOS ter program Copernicus ponujajo napredne storitve, ki omogočajo pomembne gospodarske koristi za javne in zasebne uporabnike. Zato bi morala biti vsaka prometna, energetska ali digitalna infrastruktura, ki se financira iz IPE in uporablja storitve PNT ali opazovanja Zemlje, tehnično združljiva s temi programi.

(45)

Pozitivni rezultati prvega razpisa za zbiranje predlogov za mešano financiranje, ki je bil objavljen leta 2017 v okviru sedanjega programa, so potrdili ustreznost in dodano vrednost uporabe nepovratnih sredstev Unije za mešano financiranje s sredstvi Evropske investicijske banke ali nacionalnih spodbujevalnih bank ali drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in investitorjev iz zasebnega sektorja, vključno prek javno-zasebnih partnerstev. Mešano financiranje bi moralo privabljati zasebne naložbe in zagotavljati finančni vzvod pri skupnem prispevku javnega sektorja v skladu s cilji programa InvestEU. IPE bi zato moral še naprej podpirati ukrepe, ki se lahko financirajo s kombiniranjem nepovratnih sredstev Unije in drugih virov financiranja.

(46)

V prometnem sektorju zneski, ki se uporabijo za operacije mešanega financiranja, ne bi smeli preseči 10 % zneska iz razdelka 1(2) večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Moralo bi biti mogoče uporabiti operacije mešanega financiranja na primer za ukrepe v zvezi s pametno, interoperabilno, trajnostno, vključujočo, dostopno, varno in zanesljivo mobilnostjo.

(47)

Cilji politike IPE se tudi uresničujejo prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru političnih sklopov programa InvestEU. Ukrepe v okviru IPE bi bilo treba uporabiti za spodbujanje naložb z obravnavo nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe, in sicer sorazmerno, ne da bi podvajali ali izrivali zasebno financiranje, zlasti kadar ukrepi niso komercialno izvedljivi, ampak imajo jasno dodano vrednost Unije.

(48)

Za prednost integriranega razvoja inovacijskega cikla, je treba zagotoviti dopolnjevanje med inovativnimi rešitvami, razvitimi v kontekstu okvirnih programov Unije za raziskave in inovacije, in inovativnimi rešitvami, uvedenimi s podporo iz IPE. V ta namen se s sinergijami s programom Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (18), zagotovi, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju v Uniji opredelijo in določijo med strateškim načrtovanjem Obzorja Evropa. Poleg tega se s sinergijami z Obzorjem Evropa doseže, da IPE podpira obsežno širjenje in uvajanje inovativnih tehnologij in rešitev na področju prometne, energetske in digitalne infrastrukture, zlasti tistih, ki so rezultat Obzorja Evropa. Poleg tega se s sinergijami z Obzorjem Evropa zagotavlja, da bo izmenjava informacij in podatkov med Obzorjem Evropa in IPE potekala čim lažje, na primer s poudarkom na tehnologijah iz Obzorja Evropa z visoko stopnjo pripravljenosti za trg, ki bi se lahko nadalje uvajale prek IPE.

(49)

Trajanje IPE bi moralo biti skladno s trajanjem večletnega finančnega okvira. Ta uredba bi morala določati finančna sredstva za celotno obdobje 2021–2027, ki pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (19) za Evropski parlament in Svet med letnim proračunskim postopkom.

(50)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir, v katerem se opredeljujejo nacionalne reformne prednostne naloge in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem ali financiranjem Unije ali obojim. Namen teh strategij bi morala biti tudi skladna uporaba financiranja Unije in čim večja dodana vrednost finančne podpore, ki priteka zlasti iz ESRR, Kohezijskega sklada, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe, programa InvestEU in IPE, kjer je to ustrezno. Finančno podporo bi bilo treba uporabljati tudi na način, ki je skladen z energetskimi in podnebnimi načrti Unije in nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, kadar je to ustrezno.

(51)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi ter določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil in posrednega izvrševanja, obenem pa urejajo nadzorovanje odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(52)

Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane glede na to, ali je z njimi mogoče uresničiti specifične cilje ukrepov in doseči rezultate, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri takšni izbiri bi bil potreben preudarek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(53)

Pravnim subjektom s sedežem v Uniji bi moralo biti kolikor je to mogoče omogočeno vzajemno sodelovanje v enakovrednih programih tretjih držav, ki sodelujejo v IPE.

(54)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (20) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko izvajajo svoje pristojnosti.

(55)

Pravila o dodeljevanju nepovratnih sredstev določa finančna uredba. Da bi upoštevali specifičnost ukrepov s podporo IPE in zagotovili doslednost izvajanja v sektorjih, ki jih IPE zajema, so potrebne dodatne navedbe o merilih za upravičenost in dodelitev. Pri izbiri dejavnosti in njihovem financiranju bi bilo treba uporabljati le pogoje iz te uredbe in finančne uredbe. Brez poseganja v finančno uredbo bi moralo biti za programe dela dopuščeno, da določajo poenostavljene postopke.

(56)

V skladu s finančno uredbo se merila za izbor in dodelitev določijo v programih dela. V prometnem sektorju bi bilo treba kakovost in pomembnost projekta tudi oceniti ob upoštevanju pričakovanega vpliva projekta na evropsko povezljivost, njegove skladnosti z zahtevami glede dostopnosti in njegove strategije, kar zadeva prihodnje potrebe glede vzdrževanja.

(57)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (22), (Euratom, ES) št. 2185/96 (23) in (EU) 2017/1939 (24) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 in OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (25). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(58)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2013/755/EU (26) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji IPE ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.

(59)

Unija bi si morala prizadevati za koherentnost in sinergije s programi Unije za zunanje politike, vključno s predpristopno pomočjo po zavezah, sprejetih v okviru sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“.

(60)

Ko pri ukrepih, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu ali čezmejnim projektom na področju energije iz obnovljivih virov sodelujejo tretje države ali subjekti, ustanovljeni v tretjih državah, bi morala biti finančna podpora na voljo samo, če je nujna za doseganje ciljev teh projektov. Kar zadeva čezmejne projekte s področja energije iz obnovljivih virov, bi bilo treba pri sodelovanju med eno ali več državami članicami in tretjo državo (vključno v okviru Energetske skupnosti) spoštovati pogoje iz Direktive (EU) 2018/2001 glede nujnosti fizične povezave z Unijo.

(61)

Komisija v svojem sporočilu z dne 3. oktobra 2017 z naslovom „Uspešno izvajanje javnega naročanja v Evropi in za njo“ opozarja, da je Unija najbolj odprt trg na svetu za javno naročanje, vendar pa družbe Unije v drugih državah nimajo vedno enakega dostopa. Upravičenci IPE bi morali zato v celoti izkoristiti možnosti za strateško javno naročanje, ki jih ponuja Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (27).

(62)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (28) bi bilo treba IPE oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, kot je spremljanje v zvezi s podnebnimi ukrepi, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov IPE. Komisija bi morala opraviti ocene uspešnosti in učinkovitosti financiranja ter njegovega učinka na splošne cilje IPE in ga po potrebi prilagoditi ter o tem poročati Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(63)

Izvajati bi bilo treba ukrepe preglednega, odgovornega in ustreznega spremljanja in poročanja, tudi z vključitvijo merljivih kazalnikov, za ocenjevanje in poročanje o napredku IPE pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz te uredbe. S temi ukrepi bi bilo treba doseči tudi, da bodo dosežki IPE deležni priznanja. Ta sistem poročanja o smotrnosti bi moral zagotavljati, da bodo podatki za spremljanje izvajanja IPE in njegovih rezultatov primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav, ki so se pojavile, ter da se bodo ti podatki in rezultati zbirali uspešno, učinkovito in pravočasno. Prejemnikom finančnih sredstev Unije je treba naložiti sorazmerne zahteve glede poročanja, da se za IPE zberejo ustrezni podatki.

(64)

IPE bi se moral izvajati na podlagi programov dela. Komisija bi morala do 15. oktobra 2021 sprejeti prve večletne programe dela, ki bi morali vključevati časovni razpored razpisov za zbiranje predlogov za prva tri leta IPE, njihove teme in okvirni proračun, pa tudi prihodnji okvir, ki zajema celotno programsko obdobje.

(65)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede določanja posebnih pravil o sofinanciranju med deli za čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov; kjer je to potrebno, z določitvijo infrastrukturnih zahtev za nekatere kategorije ukrepov za infrastrukturo z dvojno rabo in postopkov ocenjevanja v zvezi z ukrepi, povezanimi z ukrepi za infrastrukturo z dvojno rabo; sprejemanja programov dela in dodeljevanja finančne podpore Unije. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

(66)

Da bi po potrebi prilagodili kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje IPE, okvirne odstotke proračunskih sredstev, dodeljenih posameznemu specifičnemu cilju v prometnem sektorju, in določitev koridorjev jedrnega prometnega omrežja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami delov I, II in III Priloge k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(67)

Ker ciljev te uredbe, in sicer izgradnje, razvoja, posodobitve in dokončanja vseevropskih omrežij v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju ter spodbujanja čezmejnega sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(68)

Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (30) ter Uredbo (EU) št. 283/2014 bi bilo zato treba razveljaviti. Vseeno pa bi bilo treba ohraniti učinke člena 29 Uredbe (EU) št. 1316/2013, ki spreminja Prilogo k Uredbi (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (31) glede seznama tovornih koridorjev.

(69)

Za zagotovitev kontinuitete pri nudenju podpore na zadevnih področjih politike in omogočili izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati in se uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –