(1)

Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR na podlagi navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zlasti tudi tistih, ki so posledica upadanja števila prebivalstva, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto poseljenosti, otoki ter čezmejne in gorske regije.

(2)

Kohezijski sklad je bil ustanovljen, da bi prispeval k splošnemu cilju krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije, in sicer z zagotavljanjem finančnih prispevkov na področju okolja in vseevropskih omrežij na področju prometne infrastrukture (TEN-T), kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(3)

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa skupna pravila, ki se uporabljajo za ESRR, Evropski socialni sklad plus (ESS+), Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod, Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), Sklad za notranjo varnost (SNV) in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (IUMV), ki delujejo na podlagi skupnega okvira.

(4)

Za poenostavitev pravil, ki so se uporabljala za ESRR in Kohezijski sklad med programskim obdobjem 2014–2020, bi bilo treba v eni uredbi določiti pravila, ki se uporabljajo za oba sklada.

(5)

Pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba spoštovati horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kot so določena v členu 5 PEU, ter upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, kot tudi načela evropskega stebra socialnih pravic, ki so jih leta 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, ter zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in v skladu s pravom Unije, s katerim se harmonizirajo zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. V tem okviru bi bilo treba ESRR in Kohezijski sklad v sinergiji z ESS+ izvajati na način, ki spodbuja prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, prizadevati pa bi si bilo treba za uresničitev njunih ciljev, da bi prispevala k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, izkoreninjenju revščine in spodbujanju socialne vključenosti. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti, spodbujanje enakosti moških in žensk in vključevanje vidika spola ter se bojevati proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Noben izmed skladov ne bi smel podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali izključevanja, pri financiranju infrastrukture pa bi oba morala zagotavljati dostopnost za invalide.

(6)

Cilje ESRR in Kohezijskega sklada bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, in za doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: cilji ZN za trajnostni razvoj), bosta sklada prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi 30 % proračunskih izdatkov Unije podpiralo podnebne cilje. V ta namen bodo operacije v okviru ESRR predvidoma prispevale 30 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje. Poleg tega bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k ambiciji, da bi za cilje na področju biotske raznovrstnosti v letu 2024 namenili 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira, v letih 2026 in 2027 pa 10 %, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti.

Sklada bi morala podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde in prednostne naloge Unije ter ne škodujejo bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (6), zagotavljajo pa prehod na nizkoogljično gospodarstvo na poti k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. ESRR in Kohezijski sklad bi morala upoštevati vsebino celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, sprejetih v okviru upravljanja energetske unije in podnebnih ukrepov, kot so bili vzpostavljeni z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(7)

Za zaščito celovitosti notranjega trga, bodo operacije ESRR in Kohezijskega sklada v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kot so določena v členih 107 in 108 PDEU.

(8)

Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja vključenost regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov, civilne družbe, ekonomskih in socialnih partnerjev ter po potrebi raziskovalnih organizacij in univerz. Z izvajanjem obeh skladov bi bilo treba zagotoviti usklajevanje in dopolnjevanje z ESS+, Skladom za pravični prehod, ESPRA in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP).

(9)

Treba je uvesti določbe o podpori ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

(10)

Za opredelitev vrst dejavnosti, ki jih lahko podpirata ESRR in Kohezijski sklad, bi bilo treba določiti specifične cilje politike za zagotavljanje podpore iz obeh skladov, da se zagotovi, da prispevata k enemu ali več skupnim ciljem politike iz člena 5(1) Uredbe 2021/1060.

(11)

Ker so mala in srednje velika podjetja (MSP) hrbtenica evropskega gospodarstva, bi moral ESRR še naprej podpirati razvoj MSP s krepitvijo njihove trajnostne rasti in konkurenčnosti. Poleg tega bi moral ESRR ob upoštevanju morebitnih težkih posledic pandemije COVID-19 ali kakršnih koli drugih morebitnih kriznih razmer, ki bi v prihodnosti lahko vplivale na podjetja in zaposlovanje, podpreti okrevanje po kriznih razmerah s podpiranjem ustvarjanja delovnih mest v MSP, tudi s produktivnimi naložbami.

(12)

V okviru prehoda na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k razvoju celovitega visokohitrostnega omrežja za digitalne infrastrukture ter k spodbujanju čiste in trajnostne multimodalne mobilnosti, s poudarkom na javnem prevozu, skupni mobilnosti, hoji in kolesarjenju.

(13)

Da ne bi spustili iz rok priložnosti, ki jih prinaša digitalna doba, bi moral ESRR prispevati k razvoju vključujoče digitalne družbe, v kateri bi državljani, raziskovalne organizacije, podjetja in javne uprave v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija. Da bi bila e-uprava na nacionalni, regionalni in lokalni ravni učinkovita, je treba razviti orodja ter ponovno razmisliti o organizaciji in postopkih za učinkovitejše, lažje, hitrejše in cenejše zagotavljanje javnih storitev. Zlasti bi bilo treba digitalne in telekomunikacijske tehnologije uporabljati za krepitev tradicionalnih omrežij in storitev v korist lokalnih skupnosti z razvojem projektov, kot sta pametna mesta in pametne vasi.

(14)

Podpora iz ESRR v okviru cilja politike 1 bi morala temeljiti na izgradnji zmogljivosti za strategije pametne specializacije, ki določajo prednostne naloge na nacionalni ali regionalni ravni, ali obeh, za povečanje njihove konkurenčne prednosti z razvojem in usklajevanjem prednosti raziskav in inovacij s poslovnimi potrebami in potrebnimi znanji in spretnostmi prek procesa podjetniškega odkrivanja. Ta proces bi moral podjetniškim akterjem, vključno z industrijo, izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami, javnimi upravami in civilno družbo, omogočiti, da na podlagi razpoznavnih struktur in baze znanja v regiji opredelijo, katera področja so najbolj obetavna za trajnostni gospodarski razvoj. Ker je proces upravljanja pametne specializacije bistven za kakovost strategije, bi moral ESRR zagotavljati podporo razvoju in povečanju zmogljivosti, potrebnih za učinkovit proces podjetniškega odkrivanja ter pripravo ali posodabljanje strategij pametne specializacije.

(15)

Za spodbujanje doseganja podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 in ob ustreznem upoštevanju družbenih in gospodarskih posledic, ki jih to prinaša, bi morala ESRR in Kohezijski sklad prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in boju proti energetski revščini. V tej zvezi bi bile še posebej pomembne naložbe v energetsko učinkovitost, vključno s sistemi varčevanja z energijo, v trajnostno energijo iz obnovljivih virov v skladu s trajnostnimi merili iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8), v pametne energetske sisteme, kot tudi naložbe, namenjene preprečevanju nesreč, spodbujanju biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, vključno z ohranjanjem, vrednotenjem in poudarjanjem zavarovanih naravnih območij, ter drugimi ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot sta ohranjanje in obnavljanje naravnih območij z visokim potencialom za absorpcijo in skladiščenje ogljika, vključno s ponovno vzpostavitvijo močvirnatih območij, zajemanjem deponijskega plina ali zmanjševanjem emisij v industrijskih procesih ali proizvodih. Poleg tega bi bilo treba podpreti naložbe, katerih cilj je zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja, kot so onesnaževanje zraka, vode in tal, ter zmanjšanje hrupa in svetlobnega onesnaževanja.

(16)

Pri pripravi programov, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, je treba upoštevati celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, ki opisujejo politike in ukrepe ter obravnavajo energetsko revščino in emisije toplogrednih plinov. Za prispevanje k doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje energetske revščine, določenih v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, bi moral ESRR podpirati zlasti izboljšave energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov in stavb, v skladu s spremenjeno Direktivo (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta (9), da se prispeva k doseganju razogljičenega stavbnega fonda do leta 2050 ter tako zmanjša poraba energije in ustvarijo prihranki za gospodinjstva, ki jih je prizadela energetska revščina.

(17)

Za izboljšanje prometne povezljivosti bi morala ESRR in Kohezijski sklad spodbujati razvoj vseevropskega prometnega omrežja, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013, in sicer z naložbami v infrastrukturo za železniški promet, promet po celinskih plovnih poteh, cestni promet, pomorski promet in multimodalni prevoz, vključno z ukrepi za zmanjšanje hrupa. ESRR in Kohezijski sklad bi morala podpirati tudi nacionalno, regionalno in lokalno, čezmejno in mestno mobilnost. Pri tem bi morala oba sklada nameniti pozornost izboljšanju varnosti, predvsem obstoječih mostov in predorov.

(18)

V vedno bolj povezanem svetu ter ob upoštevanju demografske in migracijske dinamike je jasno, da je za migracijsko politiko Unije potreben skupen pristop, ki temelji na sinergijah in dopolnjevanju različnih instrumentov financiranja. Zato bi bilo treba pri pripravi in izvajanju programov ESRR pozornost nameniti demografskim izzivom. Da se zagotovi skladna, močna in dosledna podpora prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami pri upravljanju migracij, bi moral ESRR na najbolj ustrezni teritorialni ravni zagotavljati podporo za lajšanje dolgoročnega vključevanja državljanov tretjih držav, tudi migrantov, v korist socialnega in gospodarskega razvoja, in sicer s sprejetjem pristopa, usmerjenega v zaščito njihovega dostojanstva in pravic.

(19)

Za spodbujanje socialnih inovacij in vključujočega dostopa do visokokakovostnih delovnih mest bi moral ESRR podpirati subjekte socialnega gospodarstva, kot so zadruge, družbe za vzajemno zavarovanje, neprofitna združenja in socialna podjetja.

(20)

Za spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini, predvsem med marginaliziranimi skupnostmi, je treba izboljšati dostop, tudi prek infrastrukture, do socialnih, izobraževalnih, kulturnih in rekreacijskih storitev, vključno s športom, ob upoštevanju posebnih potreb invalidov, otrok in starejših.

(21)

ESRR in Kohezijski sklad bi morala spodbujati socialno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih skupnosti, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti nacionalnemu strateškemu okviru politike za vključevanje Romov, kot je določen v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2021/1060 in ki določa ukrepe vključevanja, gospodinjstvom z nizkimi dohodki, vključno z gospodinjstvi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, ter prikrajšanim skupinam, vključno z osebami s posebnimi potrebami. Zlasti bi morala imeti ESRR in Kohezijski sklad v skladu z načelom 19 evropskega stebra socialnih pravic možnost podpirati zagotavljanje socialnih stanovanj. ESRR in Kohezijski sklad bi morala ob upoštevanju izzivov, s katerimi se pri dostopu do osnovnih storitev soočajo marginalizirane romske skupnosti, prispevati k izboljšanju njihovih življenjskih razmer in razvojnih možnosti.

(22)

Da bi okrepili pripravljenost za izobraževanje in usposabljanje na daljavo ter prek spleta na socialno vključujoč način, bi moral ESRR v okviru svoje naloge izboljšanja enakega dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, zlasti prispevati h krepitvi odpornosti za učenje na daljavo in prek spleta. Prizadevanja za zagotovitev kontinuitete izobraževanja in usposabljanja med pandemijo COVID-19 so razkrila precejšnje pomanjkljivosti pri dostopu učencev iz prikrajšanih okolij in oddaljenih regij do potrebne opreme informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in povezljivosti. V zvezi s tem bi moral ESRR podpirati dajanje na voljo potrebne opreme IKT in povezljivosti, s čimer bi se krepila odpornost sistemov izobraževanja in usposabljanja na daljavo in učenja prek spleta.

(23)

Za okrepitev zmogljivosti sistemov javnega zdravstva za preprečevanje izrednih zdravstvenih razmer, hitro odzivanje nanje in okrevanje po njih, bi moral ESRR prispevati tudi k odpornosti zdravstvenih sistemov. Ker je pandemija COVID-19, ki je povsem brez primere, pokazala, kako pomembna je takojšnja razpoložljivost zalog ključne opreme za zagotavljanje učinkovitega odziva na izredne razmere, bi bilo treba področje uporabe podpore iz ESRR razširiti, da bi omogočalo nakup opreme, ki je potrebna za krepitev odpornosti na nesreče in odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, ter spodbujati prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti. Pri nakupu opreme za okrepitev odpornosti zdravstvenih sistemov bi morala biti ta skladna z nacionalno zdravstveno strategijo in je ne bi smela presegati, hkrati pa bi morala zagotoviti dopolnjevanje s Programom EU za zdravje, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ter zmogljivostmi rescEU v okviru Mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljenega s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(24)

ESRR bi moral podpirati in spodbujati prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, in sicer prek podpornih ustanov, ki bi preprečevale segregacijo od skupnosti, olajševale vključevanje ljudi v družbo in si prizadevale za zagotovitev pogojev za samostojno življenje.

(25)

Namenski specifični cilj bi bilo treba predvideti za podpiranje regionalnega gospodarstva, ki je močno odvisno od sektorjev turizma in kulture. To bi omogočilo izkoriščanje celotnega potenciala kulture in trajnostnega turizma za gospodarsko okrevanje, socialno vključevanje in socialne inovacije brez poseganja v možnosti zagotavljanja podpore iz ESRR za navedene sektorje v okviru drugih specifičnih ciljev.

(26)

Naložbe v podporo ustvarjalnemu in kulturnemu sektorju, kulturnim storitvam in območjem kulturne dediščine bi se lahko financirale v okviru katerega koli cilja politike, pod pogojem, da prispevajo k specifičnim ciljem in da spadajo na področje uporabe podpore iz ESRR.

(27)

Za trajnostni turizem je potrebno ravnovesje med gospodarsko, socialno, kulturno in okoljsko trajnostjo. Pristop k podpiranju trajnostnega turizma bi moral biti v skladu s sporočilom Komisije z dne 19. oktobra 2007 z naslovom „Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem“. Pri tem bi moral biti usmerjen v dobro počutje turistov, spoštovati naravno in kulturno okolje ter z integriranim in celostnim političnim pristopom zagotavljati socialno-ekonomski razvoj in konkurenčnost destinacij in podjetij.

(28)

Da bi podprli prizadevanja držav članic in regij pri soočanju z novimi izzivi in zagotovili visoko raven varnosti njihovih državljanov ter preprečevali marginalizacijo in radikalizacijo, pri tem pa se oprli na sinergije in dopolnjevanja z drugimi politikami Unije, bi morale naložbe v okviru ESRR prispevati k varnosti na področjih, kjer je treba zagotoviti varne javne prostore in kritično infrastrukturo, kot sta promet in energija, s čimer bi prispevale k vzpostavljanju bolj vključujočih in varnejših družb.

(29)

ESRR bi moral v okviru cilja politike 5 zagotoviti celostno podporo gospodarskemu, socialnemu in okoljskemu razvoju politike na podlagi medsektorskih teritorialnih strategij z uporabo orodij celostnega teritorialnega razvoja, za zagotovitev skladnega razvoja mestnih in nemestnih območij. Poleg tega bi bilo treba pri razvoju mestnih območij posebno pozornost nameniti podpori funkcionalnih mestnih območij, saj so ta zelo pomembna za spodbujanje sodelovanja med lokalnimi organi in partnerji prek upravnih meja ter krepitev povezav med mestnimi in ruralnimi območji.

(30)

ESRR bi moral celostno podpirati trajnostni turizem, predvsem s krepitvijo sodelovanja znotraj funkcionalnih območij. Da bi povečali učinek trajnostnega turizma na gospodarstvo, bi morali podjetja in javni organi s sistematičnim sodelovanjem učinkoviteje zagotavljati kakovostne storitve na območjih z velikim turističnim potencialom, pri tem pa ustrezno poskrbeti za vzpostavitev stabilnega pravnega in upravnega okolja, ki bo ugodno vplivalo na trajnostno rast na teh območjih. Pri podprtih ukrepih na področju trajnostnega turizma bi se lahko upoštevale najboljše prakse na tem področju, kot je pristop „turističnega okrožja“.

(31)

Zaradi splošnega cilja Kohezijskega sklada iz PDEU je treba določiti in omejiti cilje politike, ki jih bo Kohezijski sklad podpiral.

(32)

Za izboljšanje splošne upravne zmogljivosti institucij in upravljanja v državah članicah, ki izvajajo programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba omogočiti podporne ukrepe za organe, pristojne za programe, ter sektorske ali teritorialne akterje, odgovorne za opravljanje dejavnosti, ki zadevajo izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada v okviru vseh specifičnih ciljev, zastavljenih ob upoštevanju horizontalnih načel iz Uredbe (EU) 2021/1060, vključno s cilji ZN za trajnostni razvoj.

(33)

Za spodbujanje in krepitev ukrepov sodelovanja v programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, je treba okrepiti ukrepe sodelovanja s partnerji tudi na lokalni in regionalni ravni v posamezni državi članici ali med različnimi državami članicami v zvezi s podporo, ki se zagotavlja na podlagi vseh specifičnih ciljev. Tako okrepljeno sodelovanje dopolnjuje sodelovanje v okviru Interreg in bi predvsem moralo podpreti sodelovanje med strukturiranimi partnerstvi za izvajanje regionalnih strategij, kot so opredeljene v sporočilu Komisije z dne 18. julija 2017 z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“. Partnerji bi zato lahko bili iz katere koli regije v Uniji, vendar bi lahko vključevali tudi čezmejne regije in regije, ki so zajete v evropskem združenju za teritorialno sodelovanje v okviru Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (12), v makroregionalni strategiji ali strategiji za morske bazene ali kombinaciji obeh.

(34)

ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju, in s tem krepiti odpornost regije. Podpora ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala usmeriti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2021/1060. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR usmeriti na cilj politike „bolj konkurenčna in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe in regionalne povezljivosti IKT“ ter cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika, s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti“. Viri, namenjeni trajnostni mobilnosti v mestih in naložbam v širokopasovne povezave, bi se lahko delno upoštevali pri izračunu skladnosti z zahtevami glede tematske koncentracije. Države članice bi morale v svojih sporazumih o partnerstvu določiti, ali bodo izpolnjevale zahteve glede tematske koncentracije na ravni kategorije regije ali na nacionalni ravni za celotno programsko obdobje. Tematska koncentracija na nacionalni ravni bi morala biti dosežena s tremi skupinami držav članic, oblikovanimi glede na njihov bruto nacionalni dohodek, in bi morala omogočiti prožnost na ravni posameznih programov. Ker bi lahko podpora iz Kohezijskega sklada prispevala tudi k tematski koncentraciji, bi bilo treba določiti pogoje za tak prispevek. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih in severnih redko poseljenih regij.

(35)

Za koncentriranje podpore na ključne prednostne naloge Unije je primerno tudi, da bi se zahteve glede tematske koncentracije morale spoštovati v celotnem programskem obdobju, vključno v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi.

(36)

Da bi ESRR lahko zagotovil podporo v okviru Interreg v smislu naložb v infrastrukturo in povezanih naložb v zvezi s tem ter dejavnosti usposabljanja in vključevanja, je treba zagotoviti, da bi ESRR moral imeti možnost zagotoviti podporo tudi za dejavnosti v okviru specifičnih ciljev ESS+, opredeljenih v skladu z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(37)

Da bi čim učinkoviteje usmerili porabo omejenih virov, bi morala biti podpora ESRR, dana za produktivne naložbe v okviru ustreznega specifičnega cilja, omejena na mikro, mala in srednje velika podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (14), razen za specifične naložbe iz te uredbe.

(38)

V okviru podpore iz ESRR za produktivne naložbe je primerno pojasniti, da bi bilo treba produktivne naložbe razumeti kot naložbe v osnovna sredstva ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev ter s tem prispevati k bruto investicijam in zaposlovanju. Prav tako bi bilo treba določiti, da lahko ESRR in Kohezijski sklad pod določenimi pogoji podpirata naložbe v podjetja, ki niso MSP. Poleg tega bi morala ESRR in Kohezijski sklad na podlagi izkušenj iz prejšnjih programskih obdobij podpirati tudi naložbe v podjetja, ki niso MSP, zlasti tudi v gospodarske javne službe, ko zadevajo naložbe v infrastrukturo, ki zagotavlja dostop javnosti do storitev na področju energije, okolja in biotske raznovrstnosti, prometa in digitalne povezljivosti.

(39)

V tej uredbi bi bilo treba določiti različne vrste dejavnosti, katerih stroške bi moralo biti mogoče podpreti z naložbami iz ESRR in Kohezijskega sklada v okviru njunih zadevnih ciljev, kot so določeni v PDEU, vključno z množičnim financiranjem. Kohezijski sklad bi moral biti zmožen podpreti naložbe v TEN-T in okolje, vključno z naložbami, ki so povezane s trajnostnim razvojem in energijo ter prinašajo okoljske koristi. V tem okviru bi Kohezijski sklad moral imeti možnost podpirati tudi kombinirano energetsko in protipotresno utrjevanje. Kar zadeva ESRR, bi bilo treba pri oblikovanju seznama dejavnosti upoštevati posebne nacionalne in regionalne razvojne potrebe ter endogeni potencial, seznam pa bi bilo treba poenostaviti. ESRR bi moral imeti možnost podpirati naložbe v infrastrukturo, vključno s poslovno infrastrukturo za MSP na področju raziskav in inovacij, stanovanja za marginalizirane skupnosti in prikrajšane skupine, gospodinjstva z nizkimi dohodki in migrante, naložbe v kulturo in dediščino, trajnostni turizem in storitve za podjetja, naložbe v zvezi z dostopom do storitev s posebnim poudarkom na zapostavljenih, marginaliziranih in segregiranih skupnostih, produktivne naložbe v MSP, opremo, programsko opremo in neopredmetena sredstva, ter ukrepe v zvezi z informiranjem, komuniciranjem, študijami, mreženjem, sodelovanjem in izmenjavo izkušenj med partnerji ter za dejavnosti, ki vključujejo grozde. V podporo izvajanju programa bi oba sklada morala biti zmožna podpirati tudi dejavnosti tehnične pomoči. Končno, da bi zagotovili podporo širšemu naboru ukrepov za programe Interreg, bi bilo treba področje uporabe razširiti tako, da bi vključevalo tudi souporabo širokega nabora zmogljivosti in človeških virov ter stroškov, povezanih z ukrepi, ki spadajo v področje uporabe ESS+.

(40)

Projekti vseevropskih prometnih omrežij v okviru Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) se še naprej financirajo iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, vzpostavljenega z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: Uredba IPE za obdobje 2021-2027).

(41)

Hkrati je pomembno, da se pojasnijo tiste dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe ESRR in Kohezijskega sklada, vključno z naložbami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), da se prepreči podvajanje razpoložljivih virov financiranja, ki že obstajajo kot del navedene direktive, in naložb v podjetja v težavah, kot so opredeljena v Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 (17), razen če je to odobreno v okviru pomoči de minimis ali začasnih pravil za državno pomoč, vzpostavljenih za obravnavanje izjemnih okoliščin. ESRR in Kohezijski sklad prav tako ne bi smela podpirati nekaterih naložb v letališča, objekte za odlaganje odpadkov in obdelavo ostankov odpadkov ali fosilnih goriv. Zato bi ESRR moral imeti možnost podpirati ciljno usmerjene blažilne, varstvene in varnostne ukrepe na regionalnih letališčih, pod pogojem, da je glavni cilj naložb jasno opredeljen v smislu okoljskih, varstvenih ali varnostnih standardov Unije in je v skladu s pravili o državni pomoči.

Pri naložbah, ki povečujejo zmogljivost objektov za obdelavo ostankov odpadkov, je treba ostanke odpadkov razumeti predvsem kot komunalne odpadke, ki se ne zbirajo ločeno, in ostanke pri obdelavi odpadkov. Z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja, kot so opredeljeni v Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18), v skladu s cilji, določenimi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, bi lahko podprli posodobitev omrežij za daljinsko ogrevanje. Da bi spodbudili uporabo energije iz obnovljivih virov, bi se lahko zagotovila podpora za kotle za daljinsko ogrevanje, ki se oskrbujejo s kombinacijo plina in energije iz obnovljivih virov. V takih primerih bi morala podpora iz skladov sorazmerno ustrezati deležu energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za takšne kotle. Poleg tega bi bilo treba izrecno določiti, da čezmorske države in ozemlja iz Priloge II k PDEU niso upravičeni do podpore iz ESRR ali Kohezijskega sklada.

(42)

Države članice bi morale Komisiji redno pošiljati informacije o napredku, doseženem z uporabo skupnih kazalnikov učinkov in rezultatov iz Priloge I. Skupni kazalniki učinkov in rezultatov se lahko, kjer je to relevantno, dopolnijo s kazalniki učinkov in rezultatov za posamezne programe. Informacije, ki jih predložijo države članice, bi morale biti podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti osnovni niz kazalnikov iz Priloge II.

(43)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (19) bi bilo treba ESRR in Kohezijski sklad oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov skladov.

(44)

V ustreznih pravilih v okviru Pakta za stabilnost in rast, kot je pojasnjeno v kodeksu ravnanja, bi morale države članice imeti možnost ustrezno utemeljeno zahtevati dodatno prožnost za javne ali enakovredne strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, aktiviranih v okviru ESRR in Kohezijskega sklada. Komisija bi morala tako zahtevo oceniti v skladu s Paktom za stabilnost in rast ter kodeksom ravnanja.

(45)

ESRR bi moral obravnavati težave prikrajšanih območij, zlasti podeželskih območij in območij, ki so zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, vključno z upadanjem števila prebivalcev, močno in trajno prizadeta, kar zadeva dostop do osnovnih storitev, vključno z digitalnimi storitvami, s povečanjem privlačnosti teh območij za naložbe, tudi prek poslovnih naložb in povezljivosti na velike trge. Pri tem bi morala biti pozornost ESRR usmerjena na posebne razvojne izzive, s katerimi se srečujejo nekatere otoške, obmejne ali gorske regije. ESRR bi moral posebno pozornost nameniti tudi specifičnim težavam območij na ravni NUTS 3 in ravni lokalnih upravnih enot iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (20), ki so redko poseljena, v skladu z merili iz točke 161 Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020, in sicer območij z gostoto manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer, oziroma območij, na katerih se je v obdobju 2007–2017 število prebivalcev na letni ravni v povprečju zmanjšalo za najmanj 1 %. Da bi se spoprijele s temi demografskimi izzivi, bi morale države članice razmisliti o tem, da za takšna območja pripravijo posebne prostovoljne akcijske načrte na lokalni ravni.

(46)

Da bi čim bolj povečali prispevek k učinkovitejšemu obravnavanju gospodarskih, demografskih, okoljskih in socialnih izzivov, zlasti na območjih z neugodnimi naravnimi in demografskimi razmerami, kot je določeno v členu 174 PDEU, bi morali ukrepi na področju teritorialnega razvoja temeljiti na celostnih teritorialnih strategijah, tudi na mestnih in podeželskih območjih, ter upoštevati povezave med mesti in podeželjem. Zato bi bilo treba podporo ESRR zagotoviti v oblikah iz člena 28 Uredbe 2021/1060 in pri tem zagotoviti ustrezno udeležbo lokalnih, regionalnih in mestnih organov, ekonomskih in socialnih partnerjev ter predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij. Teritorialne strategije bi morale imeti možnost, da izkoristijo pristop financiranja iz več skladov in celoviti pristop, ki vključuje ESRR, ESS+, ESPR in EKSRP.

(47)

Za izboljšanje odpornosti skupnosti na podeželskih območjih ter njihovih gospodarskih, socialnih in okoljskih razmer bi bilo treba podporo iz ESRR uporabiti za razvoj projektov, kot so pametne vasi, kot je navedeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2018 o obravnavanju posebnih potreb podeželskih, gorskih in oddaljenih območij, zlasti z razvojem novih priložnosti, kot so decentralizirane storitve in energetske rešitve, digitalne tehnologije in inovacije.

(48)

V okviru trajnostnega razvoja mest se zdi nujno podpreti celostni teritorialni razvoj za učinkovitejše spopadanje z gospodarskimi, okoljskimi, podnebnimi, demografskimi in socialnimi izzivi, s katerimi se srečujejo mestna območja, vključno s funkcionalnimi urbanimi območji, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju povezav med mestnimi in ruralnimi območji. Podpora, namenjena mestnim območjem, bi lahko bila v obliki ločenega programa ali ločene prednostne naloge in bi morala imeti možnost, da izkoristi pristop financiranja iz več skladov. Načela za izbiro mestnih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in okvirni zneski za te ukrepe bi morali biti določeni v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, pri čemer se za ta namen na nacionalni ravni dodeli najmanj 8 % sredstev iz ESRR. Prav tako bi bilo treba določiti, da bi bilo treba ta delež upoštevati v celotnem programskem obdobju v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom.

(49)

Za opredelitev ali zagotavljanje rešitev, ki obravnavajo vprašanja, povezana s trajnostnim razvojem mest na ravni Unije, bi bilo pobudo Inovativni ukrepi v mestih na področju trajnostnega razvoja mest treba nadomestiti z evropsko pobudo za mesta, ki bi se izvajala v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Navedena pobuda bi morala zajemati vsa mestna območja, vključno s funkcionalnimi mestnimi območji, in podpirati agendo Evropske unije za mesta. Za spodbujanje sodelovanja lokalnih organov v tematskih partnerstvih v okviru agende za mesta bi moral ESRR zagotavljati podporo za organizacijske stroške, povezane s takim sodelovanjem. Pobuda bi lahko vključevala medvladno sodelovanje v zvezi z mestno politiko, zlasti sodelovanje pri krepitvi zmogljivosti na lokalni ravni za doseganje ciljev ZN za trajnostni razvoj. Države članice, regionalne in lokalne oblasti bi morale biti dejavno vključene v upravljanje in izvajanje evropske pobude za mesta. Ukrepi, dogovorjeni v okviru takšnega modela upravljanja, bi lahko vključevali izmenjavo predstavnikov na regionalni in lokalni ravni. Ukrepi, sprejeti v okviru evropske pobude za mesta, bi morali spodbujati povezave med mesti in podeželjem na funkcionalnih mestnih območjih. V zvezi s tem je predvsem pomembno sodelovanje z Evropsko mrežo za razvoj podeželja.

(50)

Na celotnem ozemlju Unije bi bilo treba z novimi medregionalnimi naložbami v inovacije, ki naj bi jih upravljala Komisija, spodbujati komercializacijo in razširitev medregionalnih inovacijskih projektov. S podpiranjem inovacijskih projektov na področjih pametne specializacije, vključno s pilotnimi projekti in ukrepi za krepitev zmogljivosti, bodo ti koristili predvsem manj razvitim regijam, saj bodo spodbujali njihove inovacijske ekosisteme in njihovo zmogljivost za vključevanje v večje vrednostne verige Unije. Prispevati bi morali tudi k izvajanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2017 z naslovom „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“, zlasti v podporo tematskim platformam za pametno specializacijo na kritičnih področjih.

(51)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam, in sicer s sprejetjem ukrepov v skladu s členom 349 PDEU, ki zagotavljajo dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev iz člena 349 PDEU, in sicer oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja ter ekonomske odvisnosti od maloštevilnih izdelkov, katerih stalnost in kombinacija resno omejujeta razvoj teh regij. Ta dodeljena sredstva bi morala biti sposobna pokriti naložbe, operativne stroške in obveznosti javne službe, katerih cilj je izravnava dodatnih stroškov, ki jih povzročijo take omejitve. Pomoč za tekoče poslovanje bi morala biti sposobna pokriti izdatke za storitve tovornega prometa in zagonsko pomoč za prevozne storitve ter izdatke za operacije, povezane z omejitvami pri skladiščenju, čezmernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu. Ta dodeljena sredstva ne bi smela biti predmet zahtev glede tematske koncentracije. Za zaščito celovitosti notranjega trga in ker je tako pri vseh dejavnostih, ki jih sofinancirata ESRR in Kohezijski sklad, bi morala biti vsaka podpora ESRR za financiranje pomoči za tekoče poslovanje in naložb v najbolj oddaljenih regijah skladna s pravili o državni pomoči iz členov 107 in 108 PDEU.

(52)

Da bi omogočili hiter odziv na izjemne in neobičajne okoliščine, omenjene v Paktu za stabilnost in rast, ki bi se lahko pojavila v programskem obdobju, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje začasnih ukrepov za olajšanje uporabe podpore iz ESRR kot odziv na takšne okoliščine. Komisija bi morala sprejeti ukrepe, ki so najprimernejši glede na izjemne ali neobičajne okoliščine, s katerimi se sooča država članica, pri tem pa ohraniti cilje sklada. Poleg tega bi bilo treba izvedbene sklepe v zvezi z začasnim ukrepom za uporabo ESRR kot odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine sprejeti brez postopkov v odborih, saj področje uporabe določa Pakt za stabilnost in rast in je omejeno na ukrep iz te uredbe. Komisija bi morala tudi spremljati izvajanje in oceniti ustreznost ukrepov.

(53)

Za spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za prilagoditve, kjer je to upravičeno, Priloge II, ki določa seznam kazalnikov, ki se uporabljajo kot podlaga za zagotavljanje informacij o smotrnosti programov Evropskemu parlamentu in Svetu. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(54)

Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega razlik med razvojnimi stopnjami posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(55)

Za sprejetje te uredbe po začetku programskega obdobja in ob upoštevanju potrebe po usklajenem in poenotenem izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada ter da bi se omogočilo njeno takojšnje izvajanje, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

POGLAVJE I

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Člen 8

POGLAVJE II

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 12

Člen 13

Člen 14

POGLAVJE III

Člen 15

Člen 16

Člen 17

Člen 18

PRILOGA I

PRILOGA II