(1)

Člen 56(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 določa zahtevo za avtorizacijo za dajanje v promet in uporabo snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, navedenih v Prilogi XIV k navedeni uredbi. Spoštovanje te zahteve v nekaterih primerih pomeni znatno upravno breme za podjetja. Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti“ (2) z dne 18. junija 2014 napovedala, da namerava v nekaterih posebnih primerih postopek avtorizacije poenostaviti. Poenostavitev vlog za nadaljnjo uporabo snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, pri proizvodnji obstoječih nadomestnih delov je bila opredeljena kot eden od ukrepov v sporočilu Komisije z naslovom „Splošno poročilo Komisije o izvajanju uredbe REACH in pregledu nekaterih elementov“ (3) z dne 5. marca 2018.

(2)

V sporočilu Komisije z naslovom „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ (4) z dne 2. decembra 2015 je opisano, da podaljšanje življenjske dobe izdelkov s popravilom pomaga preprečevati nastajanje odpadkov. V svojih sklepih o navedenem akcijskem načrtu (5) z dne 20. junija 2016 je Svet pozval Komisijo, naj preuči, katere pobude bi bilo mogoče sprejeti na ravni Unije v interesu podaljšanja življenjske dobe izdelkov, zlasti s spodbujanjem razpoložljivosti nadomestnih delov.

(3)

Da bi se izognili prezgodnji zastarelosti izdelkov ali kompleksnih izdelkov (6), ki se ne izdelujejo več po datumu poteka iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006, morajo biti nadomestni deli ter snovi in zmesi, ki so potrebni za popravilo takih izdelkov ali kompleksnih izdelkov, še naprej dostopni na trgu in se uporabljati. Če je bila snov iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 uporabljena za proizvodnjo takih izdelkov ali kompleksnih izdelkov in če po datumu poteka nadomestnega dela ni mogoče izdelati ali popraviti brez uporabe navedene snovi, bi bilo treba pojasniti zahteve glede vsebine vloge za avtorizacijo in poročila o pregledu avtorizacije za take primere uporabe, da se take vloge za avtorizacijo poenostavijo.

(4)

Kar zadeva analizo alternativ iz člena 62(4)(e) Uredbe (ES) št. 1907/2006, bi morala utemeljitev, ki dokazuje, da se izdelek ali kompleksni izdelek po datumu poteka proizvodnje ne izdeluje več, da brez nadomestnega dela ne more delovati tako, kot je bilo predvideno, in da takega nadomestnega dela ni mogoče izdelati brez zadevne snovi ali da izdelka ali kompleksnega izdelka ni mogoče popraviti drugače kot z uporabo zadevne snovi, zadoščati za sklep o pomanjkanju ustreznih alternativ. Ker se bo uporaba zadevne snovi pri proizvodnji takšnih nadomestnih delov ali popravil takšnih izdelkov ali kompleksnih izdelkov postopoma zmanjševala, saj je predvidena uporaba za izdelek, ki se ne izdeluje več, medtem ko bodo stroški nadomestitve za raziskave in razvoj, preizkušanje, razvrstitev in industrializacijo morebitnih alternativ za takšne primere uporabe verjetno visoki glede na pričakovani trend zmanjševanja, se taka določba šteje za upravičeno.

(5)

Podobno bi bilo treba utemeljitev, ki dokazuje, da se izdelek ali kompleksni izdelek po datumu poteka proizvodnje ne izdeluje več, da brez nadomestnega dela ne more delovati tako, kot je bilo predvideno, in da takega nadometnega dela ni mogoče izdelati brez zadevne snovi ali da izdelka ali kompleksnega izdelka ni mogoče popraviti drugače kot z uporabo zadevne snovi, šteti za zadostno, da se dokažejo socialno-ekonomske koristi uporabe snovi v socialno-ekonomski analizi iz točke (a) člena 62(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006. Nerazpoložljivost nadomestnih delov ali nezmožnost popravila izdelkov ali kompleksnih izdelkov, ki se ne izdelujejo več, brez navedene snovi bi povzročila prezgodnjo zastarelost teh izdelkov ali kompleksnih izdelkov pred koncem njihove življenjske dobe in s tem njihovo prezgodnjo odstranitev, kar bi lahko povzročilo visoke stroške za uporabnike, potrošnike ali družbo. Poleg tega se pričakuje zmanjšanje števila primerov uporabe in količin snovi, ki se uporabljajo za take nadomestne dele, kar bo povzročilo zmanjšanje vpliva na zdravje ljudi in okolje, povezanega z izpostavljenostjo ali emisijami uporabljene snovi. Zato je primerno, da vložnik predloži vsebino socialno-ekonomske analize iz točke (a) člena 62(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006 v jedrnati obliki. To ne posega v preučitev tveganja, ki ga uporaba snovi predstavlja za zdravje ljudi ali okolje, in v potrebo, da vložnik dokaže, da socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tem tveganjem.

(6)

Pojasnitev vsebine vlog za avtorizacijo uporabe snovi pri proizvodnji nadomestnih delov za popravilo ali pri popravilu izdelkov in kompleksnih izdelkov, ki se ne izdelujejo več, bi morala zmanjšati delovno obremenitev Evropske agencije za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) pri ocenjevanju vlog za avtorizacijo v teh posebnih primerih. Pristojbine, zaračunane za takšne vloge, bi morale biti sorazmerne s pričakovano delovno obremenitvijo Agencije v takšnih primerih in bi se zato morale znižati v primerjavi s pristojbino, zaračunano za vloge za druge primere uporabe. Iz istih razlogov bi bilo treba takse, ki se uporabljajo za pregled avtorizacij, izdanih za navedene primere uporabe, znižati za enak delež.

(7)

Uredbo Komisije (ES) št. 340/2008 (7) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –