(1)

Pri izvajanju skladov Unije bi bilo treba spoštovati horizontalna načela iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter iz členov 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Na podlagi členov 8 in 10 PDEU si Unija prizadeva za odpravo neenakosti ter za spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, pa tudi za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Komisija in države članice bi si morale prizadevati za vključitev vidika spola pri izvajanju skladov. Cilje skladov Unije bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter ciljev Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“.

(2)

Evropski parlament, Svet in Komisija so v odgovor na družbene izzive v Evropi 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: steber). Ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela se mora Unija pripraviti na sedanje in prihodnje izzive globalizacije in digitalizacije, s tem da si prizadeva za bolj vključujočo rast ter z izboljšanjem zaposlitvene in socialne politike. Steber tvori 20 ključnih načel, ki so razvrščena v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Steber predstavlja za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG), vzpostavljen s to uredbo, splošni vodilni okvir, ki Uniji omogoča, da v primeru velikih prestrukturiranj v praksi uresničuje ustrezna načela.

(3)

Svet je 20. junija 2017 potrdil odziv Unije na agendo Združenih narodov (ZN) za trajnostni razvoj do leta 2030. Svet je poudaril pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v treh razsežnostih: ekonomski, socialni in okoljski. Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v okvir politike Unije, Unija pa mora biti pri politikah, ki jih uporablja za obravnavo svetovnih izzivov, ambiciozna. Svet je sporočilo Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ označil za prvi korak pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja ZN v politike Unije in pri uporabi trajnostnega razvoja kot bistvenega vodilnega načela vseh politik Unije, vključno prek njenih finančnih instrumentov.

(4)

Komisija je februarja 2018 sprejela sporočilo z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“. V sporočilu poudarja, da proračun Unije podpira edinstveno socialno tržno gospodarstvo v Evropi. Nujno treba izboljšati zaposlitvene možnosti in obravnavati izzive glede spretnosti, zlasti tiste, povezane z digitalizacijo, avtomatizacijo in prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo, ob polnem upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum). Proračunska prožnost bo temeljno načelo večletnega finančnega okvira 2021 do 2027 (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir 2021–2027), vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (4). Še naprej se bodo uporabljali mehanizmi prožnosti, ki bodo omogočali bolj pravočasno odzivanje Unije in zagotavljali, da se bodo proračunska sredstva uporabljala tam, kjer bodo najbolj potrebna.

(5)

Komisija v „Beli knjigi o prihodnosti Evrope“ z dne 1. marca 2017 izraža skrb zaradi izolacionističnih gibanj in rastočih dvomov glede koristi, ki jih prinaša odprta trgovina, in glede socialnega tržnega gospodarstva Unije na splošno.

(6)

Komisija v delu „Razmislek o izkoriščanju globalizacije“ z dne 10. maja 2017 kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb opredeli kot glavno gonilo povečanega povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjšanega števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Ob priznavanju, da ima večja odprtost trgovine sicer svoje prednosti, pa Komisija meni, da so potrebna ustrezna sredstva za obravnavo s tem povezanih negativnih stranskih učinkov. Trenutne koristi globalizacije so že sedaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar znatno učinkuje na tiste, ki občutijo negativne posledice, zato obstaja nevarnost, da bodo tehnološke in okoljske spremembe te učinke še potencirale. V skladu z načeloma solidarnosti in trajnostnosti bo zato treba zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene, ter v ta namen gospodarsko rast in tehnološki napredek uskladiti z ustrezno socialno zaščito in dejavno podporo za dostop do priložnosti za zaposlitev in samozaposlitev.

(7)

Komisija v delu „Razmislek o prihodnosti financ EU“ z dne 28. junija 2017 poudarja potrebo po zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik med državami članicami in znotraj njih ter meni, da je zato ključna prednostna naloga vlaganje v trajnostni razvoj, enakost, socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje ter zdravje.

(8)

Zaradi globalizacije ter tehnoloških sprememb in podnebnih sprememb se bosta medsebojna povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev najverjetneje še bolj okrepili. Prerazporeditev delovne sile je neločljivo in neizogibno povezana s tovrstnimi spremembami. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi, da bodo to postali, ponudi pomoč. Glavna instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki se vzpostavi z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta in s katerim se pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, s katerim se pomoč ponuja reaktivno v primeru velikih prestrukturiranj. Sporočilo Komisije z naslovom „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“ z dne 13. decembra 2013 je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi sredstvi politike obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialni učinek. Obenem so države članice v njem pozvane, naj sredstva Unije in nacionalna sredstva uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnih posledic za zaposlovanje.

(9)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5), za večletni finančni okvir od 2007 do 2013 (v nadaljnjem besedilu: Sklad), je bil vzpostavljen, da bi Uniji omogočili, da bi izkazovala solidarnost z delavci, ki so izgubili zaposlitev zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih vsled globalizacije.

(10)

Področje uporabe Uredbe (ES) št. 1927/2006 je bilo z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) v sklopu evropskega načrta za oživitev gospodarstva, določenega v Sporočilu Komisije z dne 26. novembra 2008, razširjeno, da bi vključevalo tudi delavce, ki so izgubili zaposlitev neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(11)

Za trajanje večletnega finančnega okvira od 2014 do 2020 je bilo področje uporabe Sklada z Uredbo (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) razširjeno, da bi zajemalo presežna delovna mesta, ki niso posledica samo resnih gospodarskih motenj zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je sicer obravnavana v Uredbi (ES) št. 546/2009, temveč tudi katere koli nove svetovne finančne in gospodarske krize. Poleg tega je bila Uredba (EU) št. 1309/2013 spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), da bi bila med drugim uvedena pravila, na podlagi katerih bi bilo možno s Skladom izjemoma kriti kolektivne vloge, pri katerih bi bila udeležena mala in srednja podjetja (MSP), ki se nahajajo v eni regiji, delujejo pa v različnih gospodarskih panogah po ravni oddelkov NACE Revizija 2, kadar bi država članica prosilka dokazala, da MSP predstavljajo glavno ali edino vrsto poslovne dejavnosti v tej regiji.

(12)

Kot odziv na možnost, da bo Združeno kraljestvo iz Unije izstopilo brez sporazuma o izstopu, je bila Uredba (EU) št. 1309/2013 spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1796 Evropskega parlamenta in Sveta (9), da bi bilo določeno, da bodo zaradi takega izstopa odpusti spadali v področje uporabe Sklada. Ker pa je Združeno kraljestvo izstopilo na podlagi sporazuma o izstopu, se navedena uredba ni uporabljala.

(13)

Komisija je opravila vmesno oceno Sklada, da bi ugotovila, kako in v kakšnem obsegu je Sklad dosegel svoje cilje. Sklad se je z doseganjem višje stopnje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela glede na preteklo programsko obdobje izkazal za učinkovitega. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da je Sklad ustvaril dodano vrednost Unije. To velja zlasti v smislu njegovih učinkov na obseg, kar pomeni, da se s pomočjo Sklada nista povečala zgolj število in raznolikost ponujenih storitev, temveč tudi stopnja intenzivnosti teh storitev. Poleg tega je bila pomoč Sklada zelo prepoznavna in je širši javnosti neposredno pokazala dodano vrednost Unije. Vendar pa je bilo identificiranih več izzivov. Postopek za uporabo se je izkazal za predolgega. Nadalje je več držav članic poročalo o težavah pri pripravi obsežnih analiz v zvezi z ozadjem dogodka, ki je povzročil odpuste. Glavni razlog, zakaj se je državam članicam odsvetovalo, da vložijo vloge za pomoč iz Sklada, so bile težave s finančno in institucionalno zmogljivostjo. Lahko bi šlo preprosto za pomanjkanje osebja: trenutno smejo države članice za tehnično pomoč zaprositi le, ko izvedejo pomoč iz Sklada. Ker lahko do odpustov pride nepričakovano, je pomembno zagotoviti, da so države članice pripravljene ukrepati takoj in da so zmožne brez odlašanj vložiti vlogo. Poleg tega se zdi, da so v nekaterih državah članicah potrebna temeljitejša prizadevanja za krepitev institucionalne zmogljivosti, da bi zagotovili učinkovito in uspešno izvajanje primerov v okviru ESPG. Poleg tega je prag 500 presežnih delovnih mest deležen kritike, ker naj bi bil previsok, zlasti v manj poseljenih regijah.

(14)

Vloga ESPG kot prožnega instrumenta, ki podpira delavce, ki zaradi obsežnih prestrukturiranj izgubijo zaposlitev, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev, ostaja pomembna. Unija bi morala še naprej zagotavljati posebno, enkratno podporo za lažje ponovno vključevanje presežnih delavcev v dostojno in trajnostno zaposlitev na področjih, v sektorjih, na ozemljih ali trgih dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnega učinkovanja odprte trgovine ter razvoja na področju gospodarstva in financ, kot so asimetrični ekonomski šoki, tehnološke spremembe, digitalizacija in znatne spremembe v trgovinskih odnosih Unije ali sestave notranjega trga, pa tudi drugih dejavnikov, vključno s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, in ob upoštevanju dejstva, da je čedalje težje opredeliti specifičen dejavnik, ki povzroči presežna delovna mesta, bi morala uporaba ESPG temeljiti le na znatnem učinku prestrukturiranj. ESPG bi moral glede na svoj namen, ki je zagotoviti podporo v izrednih razmerah, ob dopolnjevanju bolj na predvidevanjih temelječe pomoči, ki jo ponuja ESS+, ostajati prožen in poseben instrument zunaj proračunskih zgornjih meja večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ z dne 2. maja 2018 in Prilogi k navedenemu sporočilu.

(15)

Za ohranitev evropske narave ESPG bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba določiti s sklicevanjem na minimalno število presežnih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene bi bilo treba določiti prag 200 presežnih delovnih mest v referenčnem obdobju štirih mesecev (ali šestih mesecev v sektorsko specifičnih primerih). Ob upoštevanju, da imajo valovi odpuščanj v različnih sektorjih znotraj iste regije prav tako znaten učinek na lokalni trg dela, bi moralo biti mogoče vložiti tudi regionalne vloge. Na majhnih trgih dela, kot so v majhnih državah članicah ali oddaljenih regijah, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah, bi moralo biti mogoče vloge vložiti tudi za nižje število presežnih delovnih mest. Na splošno bi morale države članice vloge za pomoč ESPG vložiti najpozneje 12 tednov po koncu referenčnega obdobja. Vendar pa, da bi se izognili vrzeli v financiranju, ker bo ta uredba začela veljati po 1. januarju 2021, in da bi se zagotovila pravna varnost, bi bilo treba ta rok med 1. januarjem 2021 in začetkom veljavnosti te uredbe začasno prekiniti.

(16)

ESPG se kot sklad, namenjen za velika prestrukturiranja, ne bi smel uporabiti v primerih odpuščanj v javnem sektorju, ki so posledica proračunskih rezov. Vendar bi moral biti ESPG zmožen podpreti presežne delavce iz podjetij, ki so dejavna na konkurenčnem trgu, ki zagotavljajo blago ali storitve javno financiranim subjektom, ki jih prizadenejo proračunski rezi. ESPG bi prav tako moral biti zmožen podpreti samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost zaradi proračunskih rezov.

(17)

Da bi izrazili solidarnost Unije z brezposelnimi osebami, bi morala biti stopnja sofinanciranja ESPG kot reaktivnega sklada usklajena z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ kot proaktivnega sklada v zadevni državi članici, v vsakem primeru pa ne bi smela biti nižja od 60 %.

(18)

Del proračuna Unije, dodeljen ESPG, bi morala Komisija izvrševati v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu finančne uredbe. Zato bi Komisija in države članice pri izvajanju ESPG v okviru deljenega upravljanja morale spoštovati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, transparentnost in nediskriminacija.

(19)

Evropski center za spremljanje sprememb, ki ima sedež pri Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v Dublinu, Komisiji in državam članicam pomaga pri kvalitativnih in kvantitativnih analizah in s tem pri ocenjevanju trendov globalizacije, tehnoloških in okoljskih sprememb, prestrukturiranj in uporabe ESPG. Evropski center za spremljanje prestrukturiranja, ki se dnevno posodablja, spremlja poročanje o obsežnih prestrukturiranjih po vsej Uniji na podlagi mreže nacionalnih korespondentov. Pomagal bi lahko, da bi zgodaj prepoznali primere, v katerih bi lahko bila potrebna pomoč.

(20)

Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi se morali presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, v tej uredbi šteti za možne upravičence iz ESPG.

(21)

Finančni prispevki iz ESPG bi morali biti predvsem usmerjeni v aktivne ukrepe politike trga dela in prilagojene storitve, katerih cilj je hitra ponovna vključitev upravičencev v dostojno in trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju dejavnosti ali zunaj njega ob njihovi hkratni pripravi na bolj zeleno in bolj digitalno evropsko gospodarstvo. Podpora bi morala biti namenjena tudi spodbujanju samozaposlovanja in ustanavljanju podjetij, vključno z vzpostavljanjem zadrug. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega ali regionalnega trga dela. Vendar pa bi morali, kadar koli bi bilo ustrezno, podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da bi jim pomagali najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, in po potrebi odpravljanju spolnih stereotipov pri zaposlovanju. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajene svežnje prilagojenih storitev. Ukrepi, ki jih podpira ESPG, ne bi smeli nadomeščati pasivnih ukrepov socialne zaščite. Delodajalce bi lahko spodbujali, da poleg tega, da izvajajo ukrepe, ki jih morajo zagotoviti po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah, sodelujejo tudi pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG.

(22)

Države članice bi morale pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev, katerega cilj je omogočanje ponovne vključitve ciljnih upravičencev na trg dela, obravnavati cilje digitalne agende in strategije za enotni digitalni trg. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti plačni vrzeli med spoloma v sektorjih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in sicer s spodbujanjem preusposabljanja in prekvalifikacija žensk za te sektorje. Države članice bi si morale pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev prizadevati za večjo zastopanost manj zastopanega spola, s čimer bi prispevale k zmanjšanju plačne vrzeli in pokojninske vrzeli med spoloma.

(23)

Glede na to, da je za digitalno preobrazbo gospodarstva potrebna določena raven digitalne kompetence delovne sile, bi morali razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, šteti za horizontalen element vsakršnega usklajenega svežnja ponujenih prilagojenih storitev.

(24)

Pri oblikovanju aktivnih ukrepov politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki znatno prispevajo k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati, da bi bilo čim večje število upravičencev, ki sodelujejo pri teh ukrepih, v roku šestih mesecev po koncu obdobja izvajanja kar se da hitro ponovno vključenih v trajnostno zaposlitev. Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev bi bilo treba upoštevati razloge za odpuste, kjer je to ustrezno, ter predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj prilagojenih storitev bi moral biti združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo.

(25)

Države članice bi morale pri oblikovanju aktivnih ukrepov politike trga dela posebno pozornost nameniti prikrajšanim upravičencem, vključno z invalidi, osebami, ki skrbijo za sorodnike, mladimi in starejšimi brezposelnimi, osebami z nizko stopnjo kvalifikacij, osebami migrantskega porekla ter osebami, ki jim grozi revščina, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Kljub temu pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v stebru.

(26)

Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi, da bi, ko vlagajo vloge za finančni prispevek iz ESPG, vložile popolne vloge. Kadar Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi moralo biti zagotavljanje teh informacij časovno omejeno. Tako države članice kot tudi institucije Unije bi si morale prizadevati za čim hitrejšo obravnavo vlog.

(27)

Država članica prosilka bi morala v interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, vse udeležence v postopku za vložitev vloge ustrezno obveščati o stanju vloge in bi jih morala, kadar je mogoče, vključiti v izvajanje ukrepov.

(28)

V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja finančni prispevki iz ESPG ne bi smeli nadomestiti podpornih ukrepov, ki so upravičencem na voljo v okviru skladov Unije ali drugih politik oziroma programov Unije, temveč bi morali te ukrepe po možnosti dopolnjevati.

(29)

Vključiti bi bilo treba posebne določbe za ukrepe informiranja in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih. Države članice in deležniki ESPG bi morali ozaveščati o dosežkih financiranja s strani Unije z obveščanjem javnosti. Dejavnosti na področju transparentnosti in komuniciranja so ključnega pomena za prepoznavnost ukrepanja Unije na terenu in bi morale temeljiti na točnih in ažurnih informacijah. Da bi promovirali ESPG in pokazali njegovo dodano vrednost kot del proračuna Unije, bi morali institucijam, organom ali agencijam Unije na njihovo zahtevo dati na voljo komunikacijsko gradivo in gradivo za prepoznavnost, ki so ga pripravile države članice. Zato bi bilo treba Uniji podeliti brezplačno, neizključno in nepreklicno licenco za uporabo takega gradiva in vse z njo povezane predhodno obstoječe pravice.

(30)

Za lažje izvajanje te uredbe bi morali biti izdatki upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG bodisi od datuma, na katerega začne država članica opravljati prilagojene storitve, bodisi od datuma, na katerega ima administrativne izdatke pri izvajanju ESPG.

(31)

Da bi zadovoljili potrebe, ki nastanejo zlasti v prvih mesecih posameznega leta, ko so možnosti za prerazporeditve iz drugih proračunskih vrstic še posebej majhne, bi bilo treba v okviru letnega proračunskega postopka v proračunski vrstici ESPG dati na voljo ustrezen znesek za odobritve plačil.

(32)

Večletni finančni okvir 2021-2027 in Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (10) določata finančni okvir ESPG.

(33)

Pomoč bi morali v interesu upravičencev dati na voljo čim prej in čim bolj učinkovito. Države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o ESPG, bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave in za poenostavitev postopkov, da bi zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje sklepov o uporabi ESPG.

(34)

MSP so hrbtenica gospodarstva Unije. Spodbujanje podjetništva in podpiranje MSP je zato ključnega pomena za zagotovitev gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in socialnega vključevanja. Unija s tem, ko ljudi spodbuja k ustanavljanju lastnih podjetij, dejavno spodbuja podjetništvo. Pri velikih prestrukturiranjih bi moralo biti mogoče presežnim delavcem pomagati pri ustanavljanju lastnega podjetja. Če se podjetje zapre, bi prav tako moralo biti mogoče presežnim delavcem pomagati, da prevzamejo nekatere ali vse dejavnosti svojega nekdanjega delodajalca.

(35)

Države članice bi morale za namene transparentnosti in informiranja v končnem poročilu razkriti podrobnosti o vsakršni državni pomoči ali financiranju Unije, ki ga je podjetje, ki odpušča delavce, prejelo v petih letih pred tem poročilom. To pa ne bi smelo veljati za mikropodjetja ali MSP, zlasti zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, zato da državam članicam ne bi nalagali nesorazmernega upravnega bremena, zlasti v primeru sektorskih vlog v okviru ESPG, ki bi zadevale več kot eno mikropodjetje ali MSP.

(36)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11) bi bilo treba ESPG oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov ESPG.

(37)

Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo ESPG, bi morale zadevne države članice predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG.

(38)

Države članice bi morale Komisijo pri izvajanju ocen podpreti tako, da zagotovijo ustrezne podatke, ki so jim na voljo.

(39)

Da bi bilo v prihodnosti izvajanje ocen lažje, bi bilo treba po izvedbi posameznega finančnega prispevka iz ESPG opraviti raziskavo med upravičenci. Raziskava med upravičenci bi morala bit odprta za udeležence vsaj štiri tedne, začeti pa bi se morala tekom šestega meseca po koncu obdobja izvajanja. Države članice bi morale pomagati Komisiji izpeljati raziskavo med upravičenci, s tem da upravičencem pošljejo vabilo za udeležbo in jih še vsaj enkrat opozorile nanjo ter jih tako spodbudile k sodelovanju. Države članice bi morale Komisijo obvestiti o prizadevanjih za kontaktiranje upravičencev. Komisija bi morala zbrane podatke uporabiti za namene ocenjevanja. Da bi zagotovili primerljivost primerov, bi morala Komisija predlogo za raziskavo med upravičenci oblikovati v tesnem sodelovanju z državami članicami, zagotoviti pa bi morala tudi prevod v vse uradne jezike institucij Unije.

(40)

V skladu s ciljem odpravljanja neenakosti in spodbujanja enakosti med moškimi in ženskami bi morale analize in poročila v zvezi z ESPG vključevati informacije, razčlenjene po spolu.

(41)

Zaradi spremljanja uporabe ESPG in zlasti napredka pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba v prilogi k tej uredbi določiti seznam kazalnikov. Komisija lahko po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo teh kazalnikov.

(42)

Države članice bi morale ohraniti pristojnost za izvrševanje finančnega prispevka ter upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Unije, v skladu z ustreznimi določbami finančne uredbe. Države članice bi morale utemeljiti uporabo finančnega prispevka, prejetega iz ESPG. Ker je obdobje izvajanja za pomoč ESPG kratko, bi se morala v obveznostih poročanja odražati posebna narava te pomoči.

(43)

Države članice bi morale preprečevati, odkrivati in učinkovito obravnavati vse nepravilnosti, vključno z goljufijami, ki jih storijo upravičenci. Poleg tega je v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (13) in (Euratom, ES) št. 2185/96 (14) Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (15) pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodeluje pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeli potrebne pravice in dostop ter zagotovi, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijo, in o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z njimi ter o ukrepanju v zvezi s preiskavami OLAF. Države članice bi morale v skladu s točko (d) člena 63(2) finančne uredbe sodelovati s Komisijo, OLAF, Računskim sodiščem in, kadar je ustrezno, EJT pri vseh zadevah, povezanih s sumom goljufije ali ugotovljeno goljufijo.

(44)

Za boljšo zaščito proračuna Unije bi Komisija morala dati na voljo integriran in interoperabilen sistem obveščanja in spremljanja, vključno z enotnim orodjem za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, za dostop do zadevnih podatkov ter njihovo analizo, Komisija pa bi morala spodbujati njegovo uporabo, da bi ga lahko države članice širše uporabljale.

(45)

Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošen režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(46)

Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z obveznostmi Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in zavezami glede ciljev ZN za trajnostni razvoj bi morali ukrepi v okviru te uredbe prispevati k doseganju cilja, da bi bilo vsaj 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podpiranju podnebnih ciljev, ter k ambiciji, da se v letu 2024 odhodkom na področju biotske raznovrstnosti nameni 7,5 % proračuna Unije, v letih 2026 in 2027 pa 10 %, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti.

(47)

Da bi omogočili boljše spremljanje uporabe ESPG, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za dopolnjevanje te uredbe z določanjem meril, na podlagi katerih se določijo primeri nepravilnosti, o katerih se poroča, in podatki, ki jih zagotovijo države članice, za namen preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja nepravilnosti, vključno z goljufijami, in izterjave neupravičeno izplačanih zneskov skupaj z zamudnimi obrestmi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(48)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi z opravljanjem raziskav med upravičenci in formatom za poročanje o nepravilnostih bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(49)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti, iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(50)

Da bi zagotovili kontinuiteto pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočili izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do2027, je treba zagotoviti, da se bo ta uredba uporabljala od začetka proračunskega leta 2021. Vendar pa bi morala Komisija proračunski postopek začeti šele ob začetku veljavnosti te uredbe.

(51)

Uredbo (EU) št. 1309/2013 bi bilo zato treba razveljaviti –

(1)

„presežni delavec“ pomeni delavca ne glede na vrsto ali trajanje njegovega delovnega razmerja, čigar pogodba o zaposlitvi ali delovno razmerje se je zaradi ekonomskih razlogov končalo predčasno z odpustom ali čigar pogodba o zaposlitvi ali delovno razmerje iz istih razlogov ni bilo obnovljeno;

(2)

„samozaposlena oseba“ pomeni fizično osebo, ki zaposluje manj kot 10 delavcev;

(3)

„upravičenec“ pomeni fizično osebo, ki sodeluje pri ukrepih, sofinanciranih iz ESPG;

(4)

„nepravilnost“ pomeni kršitev veljavnega prava, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPG, in ki škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije, ker slednjega bremeni za neupravičene odhodke.

(5)

„obdobje izvajanja“ pomeni obdobje, ki se začne na datume iz točke (j) člena 8(7) in konča 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku na podlagi člena 15(2).

(a)

na datum, ko delodajalec v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 98/59/ES (18) uradno pisno obvesti pristojni javni organ o načrtovanih kolektivnih odpustih;

(b)

na datum, ko delodajalec posamično obvesti delavca o odpustitvi ali prekinitvi pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja delavca;

(c)

na datum dejanske prekinitve ali izteka pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja;

(d)

na datum izteka napotitve delavca v podjetje uporabnika;

(e)

na datum prenehanja opravljanja dejavnosti, ki se določi v skladu z nacionalnim pravom ali upravnimi določbami, v zvezi s samozaposlenimi osebami.

(a)

presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, katerih število je izračunano v skladu s členom 5, v referenčnih obdobjih iz člena 4(1) do (4);

(b)

presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, katerih število je določeno v skladu s členom 5, zunaj referenčnega obdobja iz člena 4, in sicer šest mesecev pred začetkom referenčnega obdobja ali med koncem referenčnega obdobja in zadnjim dnem pred datumom, ko Komisija zaključi oceno.