(1)

S Sklepom Komisije 2011/278/EU (2) je bilo določenih 54 referenčnih vrednosti, ki so bile podlaga za brezplačno dodelitev (v nadaljnjem besedilu: referenčne vrednosti), in višine navedenih referenčnih vrednosti za obdobje 2013–2020. Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/331 (3) je s 1. januarjem 2021 razveljavila in nadomestila Sklep 2011/278/EU ter določila enaka izhodišča za določitev letnih stopenj zmanjšanja za vsako posodobitev referenčnih vrednosti za obdobje 2021–2030.

(2)

Kolikor je bilo mogoče, je bilo 54 referenčnih vrednosti iz Sklepa 2011/278/EU določenih na podlagi podatkov o učinkovitosti posameznih naprav glede toplogrednih plinov, ki so jih zagotovila zadevna evropska sektorska združenja v skladu s pravili, ki jih je Komisija opredelila s smernicami in tako imenovanimi „sektorskimi pravilniki“. Glede na prostovoljno naravo zbiranja podatkov nabor podatkov ni zajemal vseh zadevnih naprav. 14 referenčnih vrednosti za proizvode je temeljilo na podatkih iz naprav, ki proizvajajo en sam proizvod, saj pripisovanje emisij posameznim proizvodom v zadevnih napravah, ki proizvajajo več proizvodov, v danem časovnem okviru ni štelo za izvedljivo. Zaradi pomanjkanja podatkov iz posameznih naprav je pet referenčnih vrednosti za proizvode ter referenčne vrednosti za toploto in gorivo temeljilo na informacijah iz referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BREF) ali druge literature. Štiri referenčne vrednosti za proizvode so temeljile na referenčnih vrednostih za druge proizvode, da bi se proizvajalcem enakih ali podobnih proizvodov zagotovili enaki konkurenčni pogoji.

(3)

Revidirane referenčne vrednosti se določijo na podlagi preverjenih informacij o učinkovitosti naprav glede toplogrednih plinov, sporočenih v skladu s členom 11 Direktive 2003/87/ES za leti 2016 in 2017. Za vsako referenčno vrednost je treba izračunati povprečni učinek 10 % najbolj učinkovitih naprav v letih 2016 in 2017. Na podlagi primerjave navedenih vrednosti z referenčnimi vrednostmi iz Sklepa 2011/278/EU, ki so temeljile na podatkih o učinku za leti 2007 in 2008, je treba letne stopnje zmanjšanja določiti za vsako referenčno vrednost za devetletno obdobje od 2007/2008 do 2016/2017. Te letne stopnje zmanjšanja se nato z ekstrapolacijo uporabijo za izračun ustreznih zmanjšanj referenčnih vrednosti za 15-letno obdobje od 2007/2008 do 2022/2023. V skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES uporabljeno znižanje v 15-letnem obdobju ne sme biti nižje od 3 % in ne višje od 24 %. Posebne določbe se uporabljajo za posodobitev referenčnih vrednosti za aromate, vodik, sintezni plin in vročo litino.

(4)

Države članice so seznam naprav, ki vsebuje informacije, pomembne za brezplačno dodelitev pravic do emisije, Komisiji predložile do 30. septembra 2019 v skladu s členom 11(1) Direktive 2003/87/ES. Za zagotovitev, da referenčne vrednosti temeljijo na točnih podatkih, je Komisija izvedla poglobljene preglede popolnosti in doslednosti podatkov, pomembnih za brezplačno dodelitev pravic do emisije, tudi z uporabo avtomatiziranih orodij. Komisija je zadevne pristojne organe po potrebi zaprosila za pojasnila in popravke. Na podlagi tega postopka je Komisija pridobila točen, dosleden in primerljiv niz podatkov o učinkovitosti vseh nepremičnih naprav, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES, glede toplogrednih plinov. Navedeni visokokakovostni nabor podatkov je bil podlaga za določitev revidiranih referenčnih vrednosti za obdobje od leta 2021 do leta 2025 za vsako od 54 referenčnih vrednosti. Podatki iz vseh podnaprav, ki spadajo v opredelitev specifične referenčne vrednosti iz Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/331, so bili uporabljeni za določitev povprečnega učinka 10 % najbolj učinkovitih naprav v letih 2016 in 2017, kot je določeno v členu 10a(2) Direktive 2003/87/ES in uvodni izjavi 11 Direktive (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(5)

Člen 27 Direktive 2003/87/ES določa, da lahko države članice pod določenimi pogoji iz EU ETS izključijo naprave, katerih emisije v poročilu so manjše od 25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in imajo med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW brez emisij iz biomase. Člen 27a Direktive 2003/87/ES določa, da lahko države članice iz EU ETS izključijo tudi naprave, katerih emisije v poročilu so manjše od 2 500 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida brez upoštevanja emisij iz biomase. Več držav članic se je na podlagi navedenih določb odločilo izključiti naprave iz EU ETS za obdobje 2021–2025. Te naprave se ne bi smele upoštevati pri določanju revidiranih referenčnih vrednosti.

(6)

Delegirana uredba (EU) 2019/331 vključuje pravila za določanje emisij na ravni podnaprave, da se zagotovi dosledna obdelava emisij, povezanih z dovajanjem, odvajanjem in notranjo proizvodnjo izmerljive toplote, odpadnih plinov, ki vsebujejo ogljik, in prenesenega CO2. V ta namen so bili zadevni faktorji emisije določeni z uporabo referenčnih vrednosti za toploto in gorivo, ki so bile nato posodobljene z uporabo določenih letnih stopenj zmanjšanja. Za dovedeno toploto z neznanimi ali nejasno opredeljenimi faktorji emisije in za odvedeno toploto je bila uporabljena vrednost 53,3 t ekvivalenta CO2/TJ. Ta vrednost je bila pridobljena z uporabo letne stopnje zmanjšanja v višini 1,6 % za referenčno vrednost za toploto za devetletno obdobje od 2007/2008 do 2016/2017. Za odvedene odpadne pline je bila od dejanskega faktorja emisije odpadnega plina odšteta vrednost 37,4 t ekvivalenta CO2/TJ. Navedena vrednost ustreza faktorju emisije zemeljskega plina (56,1 t ekvivalenta CO2/TJ), pomnoženemu s faktorjem 0,667, s katerim se upošteva razlika v učinkovitosti med uporabo odpadnega plina in uporabo zemeljskega plina kot referenčnega goriva. Za dovedene odpadne pline je bila uporabljena vrednost 48,0 t ekvivalenta CO2/TJ. Ta vrednost je bila pridobljena z uporabo letne stopnje zmanjšanja v višini 1,6 % za referenčno vrednost za gorivo za devetletno obdobje od 2007/2008 do 2016/2017.

(7)

V primeru podnaprav, ki dovajajo vmesne proizvode, katerih proizvodnja je zajeta v mejah sistema zadevne referenčne vrednosti za proizvode in za katere na podlagi predloženih podatkov ni bilo mogoče določiti emisij toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnjo navedenih vmesnih proizvodov, se pri določanju revidiranih referenčnih vrednosti ne bi smelo upoštevati učinkovitosti zadevnih podnaprav glede toplogrednih plinov. To zadeva posodobitve referenčnih vrednosti za proizvode rafinerij, vročo litino, sintrano dolomitno apno, amoniak, vodik in natrijev karbonat. V primeru podnaprav, ki odvajajo vmesne proizvode, in kadar na podlagi predloženih podatkov ni bilo mogoče določiti emisij toplogrednih plinov, povezanih z nadaljnjimi postopki, se pri določanju revidiranih referenčnih vrednosti ne bi smelo upoštevati učinkovitosti zadevnih podnaprav glede toplogrednih plinov. To zadeva posodobitev referenčne vrednosti za proizvode rafinerij in vročo litino.

(8)

Metodologija za pripisovanje emisij različnim podnapravam, ki je določena v Delegirani uredbi (EU) 2019/331, lahko privede do negativnih učinkovitosti glede toplogrednih plinov v primerih, ko se toplota, proizvedena z uporabo goriva z nizkim faktorjem emisije, odvaja v druge podnaprave ali naprave. V takih primerih bi morala biti učinkovitost zadevne podnaprave glede toplogrednih plinov za namene določitve revidiranih referenčnih vrednosti enaka nič.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –