(1)

Baselski odbor za bančni nadzor (v nadaljnjem besedilu: Baselski odbor) je leta 2019 objavil revidirane „minimalne kapitalske zahteve za tržno tveganje“, ki so obravnavale pomanjkljivosti bonitetne obravnave dejavnosti bank, povezanih s trgovalno knjigo (2).

(2)

Zaradi odsotnosti tehničnih specifikacij za alternativni standardizirani pristop iz poglavja 1a naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 se ta še ne more v celoti uporabljati. Te specifikacije bi morale biti usklajene z minimalnimi kapitalskimi zahtevami Baselskega odbora za tržno tveganje.

(3)

Minimalne kapitalske zahteve Baselskega odbora za tržno tveganje določajo izračun kapitalskih zahtev za tveganje ukrivljenosti za instrumente z opcionalnostjo. Ta izračun obsega več korakov, vključno s tem, kako uporabiti šoke za dejavnike tveganja in kako združiti tveganje ukrivljenosti za vse dejavnike tveganja. Za dejavnike valutnega tveganja je treba izračun prilagoditi, da se prepreči dvojno štetje tveganj ukrivljenosti. Brez te prilagoditve lahko pride do takega dvojnega štetja, ker so v minimalnih kapitalskih zahtevah Baselskega odbora za tržno tveganje dejavniki valutnega tveganja izraženi z uporabo valute poročanja institucije.

(4)

Za instrumente brez opcionalnosti bi morale veljati le kapitalske zahteve za delta tveganje za neeksotične osnovne instrumente instrumentov, ne pa tudi za tveganje ukrivljenosti. Vendar minimalne kapitalske zahteve Baselskega odbora za tržno tveganje institucijam dajejo možnost, da za vse instrumente, vključno s tistimi brez opcionalnosti, uporabljajo kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti. Ta možnost je lahko koristna za institucije, ki pozicije z opcionalnostjo in brez nje upravljajo in varujejo skupaj. Da pa bi se preprečilo, da bi se ta možnost uporabljala predvsem za zniževanje kapitalskih zahtev, bi morala institucija, ki želi uporabiti to možnost, o svoji nameri glede njene uporabe obvestiti pristojni organ, ki bi moral imeti možnost, da zavrne uporabo te možnosti. Enako bi moralo veljati, kadar institucija ne želi več uporabljati te možnosti.

(5)

V zvezi z obravnavo pozicij v kolektivnih naložbenih podjemih (CIU) je pristop vpogleda najnatančnejši pristop za izračun kapitalskih zahtev za pozicije v KNP, ker se ta pristop opira na dejansko sestavo KNP namesto na približno sestavo. Toda za možnost uporabe pristopa vpogleda je treba izpolniti nekatere stroge pogoje. Institucijam bi zato moralo biti dovoljeno, da uporabijo druge pristope, pod pogojem, da so seznanjene z vsebino mandata KNP in lahko pridobijo dnevne cene. V tem primeru lahko institucije določijo hipotetičen portfelj za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje pozicije v KNP. Te institucije bi morale imeti tudi možnost, da kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja pozicij v izvedenih finančnih instrumentih, vključenih v KNP, izračunajo z uporabo poenostavljenega pristopa, kadar ni na voljo dovolj informacij za izračun kapitalskih zahtev za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja na podlagi obstoječih pristopov. To možnost bi bilo treba uskladiti s poenostavljenim pristopom, ki se uporablja za pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, vključene v KNP, ki so dodeljene netrgovalni knjigi. Zaradi številnih predpostavk, ki jih morajo institucije narediti pri uporabi tega pristopa, bi moral njegovo uporabo odobriti pristojni organ na ravni vsakega posameznega KNP.

(6)

Poleg tega bi morale imeti institucije možnost, da pozicijo v KNP, ki sledi indeksu, obravnavajo kot neposredno pozicijo v tem indeksu za namene izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje. Ta pristop bi bilo treba dovoliti, kadar je razlika v donosu na letni ravni med KNP in indeksom, ki mu sledi, v 12-mesečnem obdobju pod 1 %. Če je na voljo manj kot za 12 mesecev podatkov, bi morale institucije pridobiti dovoljenje svojega pristojnega organa za uporabo tega pristopa.

(7)

V vseh drugih primerih bi bilo treba pozicije v KNP razvrstiti v netrgovalno knjigo in jih ustrezno obravnavati za namene izračuna kapitalskih zahtev za te pozicije.

(8)

Minimalne kapitalske zahteve Baselskega odbora za tržno tveganje predlagajo pristop „osnovne valute“ kot dodaten pristop za določitev kapitalskih zahtev za delta tveganje in tveganje ukrivljenosti dejavnikov valutnega tveganja. V skladu s tem pristopom bi morale imeti institucije pri izračunu kapitalskih zahtev za tržno tveganje za izražanje dejavnikov valutnega tveganja možnost izbrati valuto, ki ni njihova valuta poročanja. Ta pristop bi bilo treba dovoliti, kadar institucija izpolnjuje več pogojev, povezanih z upravljanjem valutnega tveganja institucije, zanj pa bi morala biti potrebna odobritev nadzornih organov.

(9)

Minimalne kapitalske zahteve Baselskega odbora za tržno tveganje določajo uteži tveganja, ki se uporabljajo za občutljivosti na dejavnike tveganja netvegane stopnje donosa, na inflacijo, na dejavnike tveganja medvalutne osnove, na dejavnike tveganja kreditnega razmika za nelistinjenja v skupini 11 v tabeli 4 člena 325ah Uredbe (EU) št. 575/2013, na dejavnike tveganja kritih obveznic, ki so jih izdale kreditne institucije v tretjih državah, na dejavnike tveganja kreditnega razmika za listinjenja, vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, na dejavnike tveganja kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, na dejavnike tveganja lastniških finančnih instrumentov in na dejavnike blagovnega tveganja. Uteži tveganja, ki se uporabljajo za občutljivosti navedenih dejavnikov tveganja v alternativnem standardiziranem pristopu, bi bilo treba uskladiti z minimalnimi kapitalskimi zahtevami Baselskega odbora za tržno tveganje.

(10)

Minimalne kapitalske zahteve Baselskega odbora za tržno tveganje določajo korelacije znotraj skupin za dejavnike tveganja kritih obveznic, ki jih izdajo kreditne institucije v tretjih državah, korelacije znotraj skupin za tveganje lastniških finančnih instrumentov in korelacije med skupinami za tveganje lastniških finančnih instrumentov. Korelacije, ki se uporabljajo v alternativnem standardiziranem pristopu, bi bilo treba prilagoditi minimalnim kapitalskim zahtevam Baselskega odbora za tržno tveganje.

(11)

Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Institucijam bi bilo treba dati dovolj časa za implementacijo sprememb alternativnega standardiziranega pristopa za tržno tveganje, ki se uvaja s to delegirano uredbo. Uporabo te delegirane uredbe bi bilo zato treba odložiti –

(1)

člen 325e se spremeni:

(2)

člen 325g se nadomesti z naslednjim:

„Člen 325g

Kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti

1.   Institucije izvedejo izračune iz odstavka 2 za vsak dejavnik tveganja instrumentov, za katere se uporablja kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti, z izjemo dejavnikov tveganja iz odstavka 3.

Institucije za dani dejavnik tveganja navedene izračune izvedejo na neto osnovi za vse pozicije instrumentov, za katere se uporablja kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti, ki vsebujejo ta dejavnik tveganja.

2.   Za dani dejavnik tveganja k, vključen v enega ali več instrumentov iz odstavka 1, institucije izračunajo neto pozicijo, tj. kapitalsko zahtevo, za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzgor za ta dejavnik tveganja (

) in neto pozicijo (kapitalsko zahtevo) za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzdol za ta dejavnik tveganja (

), kot sledi:

pri čemer:

i	=	indeks, ki označuje vse pozicije instrumentov iz odstavka 1, ki vključujejo faktor tveganja k;
xk	=	trenutna vrednost dejavnika tveganja k;
Vi (xk )	=	vrednost instrumenta i, kot je ocenjena z modelom za določanje cen institucije na podlagi trenutne vrednosti dejavnika tveganja k;
	=	vrednost instrumenta i, kot je ocenjena z modelom za določanje cen institucije na podlagi spremembe vrednosti dejavnika tveganja k navzgor;
	=	vrednost instrumenta i, kot je ocenjena z modelom za določanje cen institucije na podlagi spremembe vrednosti dejavnika tveganja k navzdol;
	=	utež tveganja, ki se uporablja za dejavnik tveganja k, določena v skladu z oddelkom 6;
sik	=	občutljivost delta instrumenta i glede na faktor tveganja k, izračunana v skladu s členom 325r.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 institucije za krivulje dejavnikov tveganja, ki spadajo v razrede splošnega obrestnega tveganja, tveganja kreditnega razmika in blagovnega tveganja, izvedejo izračune iz odstavka 6 na ravni celotne krivulje namesto na ravni vsakega dejavnika tveganja, ki pripada krivulji.

Kadar je za namene izračuna iz odstavka 2 xk krivulja dejavnikov tveganja, dodeljenih razredom splošnega obrestnega tveganja, tveganja kreditnega razmika in blagovnega tveganja, je sik vsota občutljivosti delta na dejavnik tveganja krivulje za vse točke krivulje.

4.   Za določitev kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti na ravni skupine institucije na podlagi naslednje formule združijo neto pozicije za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzgor in navzdol, izračunane v skladu z odstavkom 2, za vse dejavnike tveganja, razvrščene v to skupino v skladu s pododdelkom 1 oddelka 3:

pri čemer:

b	=	indeks, ki označuje skupino danega razreda tveganja;
Kb	=	kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti za skupino b;

;

;

;

pkl	=	korelacije znotraj skupin med dejavnikoma tveganja k in l, kot je določeno v oddelku 6;
k, l	=	indeksa, ki označujeta vse dejavnike tveganja instrumentov iz odstavka 1, ki so razvrščeni v skupino b;
( )	=	neto pozicija (kapitalska zahteva) za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzgor;
( )	=	neto pozicija (kapitalska zahteva) za tveganje ukrivljenosti ob spremembi navzdol.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 se za kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti na ravni skupine za skupino 18 v členu 325ah, skupino 18 v členu 325ak, skupino 25 v členu 325am in skupino 11 v členu 325ap uporabi naslednja formula:

6.   Institucije izračunajo kapitalske zahteve razreda tveganja za tveganje ukrivljenosti z združitvijo vseh kapitalskih zahtev za tveganje ukrivljenosti na ravni skupine znotraj danega razreda tveganja, kot sledi:

pri čemer:

b, c	=	indeksa, ki označujeta vse skupine danega razreda tveganja, ki ustreza instrumentom iz odstavka 1;
Kb	=	kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti za skupino b;

;

;

γbc

=

korelacije med skupinami med skupinama b in c, kot je določeno v oddelku 6.

7.   Kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti je vsota kapitalskih zahtev razreda tveganja za tveganje ukrivljenosti, izračunanih v skladu z odstavkom 6, za vse razrede tveganja, ki jim pripada vsaj en faktor tveganja instrumentov iz odstavka 1.“;

(3)

v členu 325h(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	scenarij ‚nizkih korelacij‘, pri katerem se korelacijska parametra ρkl in γbc, ki sta določena v oddelku 6, nadomestita s  oziroma .“;

(4)

Člena 325i in 325j se nadomestita z naslednjim:

(5)

člen 325q se spremeni:

(c)

dodajo se naslednji odstavki 5, 6 in 7: „5.   Če se menjalni tečaj, ki je osnova za instrument i, za katerega veljajo kapitalske zahteve za tveganja ukrivljenosti, ne nanaša niti na valuto poročanja institucije niti na osnovno valuto institucije, lahko institucija ustrezna sestavna dela in iz odstavka 2 člena 325g deli z 1,5, pri čemer je xk dejavnik valutnega tveganja med eno od dveh valut osnovnega instrumenta in valuto poročanja institucije ali osnovno valuto institucije, kot je ustrezno. 6.   Institucija lahko z dovoljenjem pristojnega organa z 1,5 deli sestavna dela in iz člena 325g(2) dosledno za vse dejavnike valutnega tveganja instrumentov, povezanih valutami, za katere se uporablja kapitalska zahteva za tveganje ukrivljenosti, pod pogojem, da se hkrati prestavi vsak dejavnik valutnega tveganja, ki temelji na valuti poročanja institucije ali osnovni valuti institucije, kakor je ustrezno, ki je vključen v izračun teh sestavnih delov. 7.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 3 lahko institucija z dovoljenjem pristojnega organa nadomesti svojo valuto poročanja z drugo valuto (‚osnovno valuto‘) v vseh promptnih menjalnih tečajih za izražanje delta valutnega tveganja in valutnega tveganja ukrivljenosti, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) institucija uporablja samo eno osnovno valuto; (b) institucija uporablja osnovno valuto dosledno za vse pozicije v trgovalni in netrgovalni knjigi; (c) institucija je pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da: (i) uporaba izbrane osnovne valute zagotavlja ustrezen prikaz tveganj za pozicije institucije, ki so izpostavljene valutnim tveganjem; (ii) je izbira osnovne valute združljiva z načinom, na katerega institucija notranje upravlja ta valutna tveganja; (iii) izbira osnovne valute ne temelji predvsem na želji po zmanjšanju kapitalskih zahtev institucije; (d) institucija upošteva tveganje pretvorbe med valuto poročanja in osnovno valuto. Institucija, ki ima dovoljenje za uporabo osnovne valute, kot je določeno v prvem pododstavku, pretvori izhajajoče kapitalske zahteve za valutno tveganje v valuto poročanja z uporabo trenutno veljavnega promptnega menjalnega tečaja med osnovno valuto in valuto poročanja.“;

(6)

v členu 325ae se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

(7)

v odstavku 1 člena 325ah se razpredelnica 4 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 4

(8)

v členu 325aj se razpredelnica 5 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 5

(9)

v členu 325ak se razpredelnica 6 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 6

(10)

v odstavku 1 člena 325am se razpredelnica 7 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 7

(11)

v odstavku 1 člena 325ap se razpredelnica 8 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 8

(12)

člen 325aq se spremeni:

(13)

člena 325ar in 325as se nadomestita z naslednjim:

(14)

v členu 325av se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(15)

v odstavku 3 člena 325ax se razpredelnica 11 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 11