(1)

Uredba (ES) št. 852/2004 določa splošna pravila o higieni živil za nosilce živilske dejavnosti ob upoštevanju načela, da je treba zagotoviti varnost hrane v celotni prehranski verigi, začenši s primarno proizvodnjo. Nosilci živilske dejavnosti morajo zato upoštevati splošne higienske določbe iz prilog I in II k navedeni uredbi.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 30. oktobra 2014 posodobila svoje znanstveno mnenje o oceni živilskih alergenov in živilskih sestavin za namene označevanja (2), v katerem je navedeno, da je bila prisotnost alergij na hrano v Evropi ocenjena na 3 % do 4 % tako za odrasle kot otroke. Agencija je ugotovila, da alergije na hrano sicer prizadenejo razmeroma majhen delež prebivalstva, vendar je alergijska reakcija lahko resna, celo usodna, in da postaja vse bolj očitno, da se pri ljudeh z alergijami na hrano ali prehransko intoleranco močno poslabša kakovost življenja.

(3)

Septembra 2020 je Komisija za Codex Alimentarius sprejela kodeks ravnanja o upravljanju na področju živilskih alergenov za nosilce živilske dejavnosti (CXC 80-2020), vključno s priporočili o blažitvi živilskih alergenov s harmoniziranim pristopom v prehranski verigi, ki temelji na splošnih higienskih zahtevah.

(4)

Ob upoštevanju sprejetja svetovnega standarda CXC 80-2020 ter pričakovanj potrošnikov in trgovinskih partnerjev, da so živila, proizvedena v EU, skladna vsaj s takim svetovnim standardom, je treba uvesti zahteve, ki uvajajo dobro higiensko prakso, da se prepreči ali omeji prisotnost snovi, ki povzročajo alergije ali intoleranco iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1169/2011, v opremi, prevoznih sredstvih in/ali posodah, ki se uporabljajo za pobiranje, prevoz ali skladiščenje živil. Ker lahko do kontaminacije živil pride na ravni primarne proizvodnje in v fazah po navedeni proizvodnji, je treba spremeniti prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 852/2004.

(5)

Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, ki jo je sprejela Komisija, je ključni element pobude o evropskem zelenem dogovoru. Zmanjšanje razmetavanja s hrano je eden od ciljev strategije „od vil do vilic“, ki bo prispeval tudi k doseganju krožnega gospodarstva. Prerazporejanje presežne hrane za prehrano ljudi, zlasti z donacijami hrane, kadar je to varno, zagotavlja najkoristnejšo uporabo užitne hrane, hkrati pa preprečuje razmetavanje z njo.

(6)

Agencija je 27. septembra 2018 sprejela drugo znanstveno mnenje o pristopih k oceni nevarnosti za nekatere male obrate za prodajo na drobno in donacijo hrane (3). V mnenju navaja, da donacija hrane predstavlja več novih izzivov v zvezi z varnostjo hrane na maloprodajni ravni, zato priporoča več dodatnih splošnih higienskih zahtev. Zato je treba določiti nekatere zahteve, da se spodbudi in olajša prerazporejanje hrane, ob tem pa zagotovi varnost za potrošnike.

(7)

Septembra 2020 je Komisija za Codex Alimentarius sprejela revizijo svojega svetovnega standarda o splošnih načelih higiene živil (CXC 1-1969). Revidirani standard CXC 1-1969 uvaja koncept „kulture varnosti hrane“ kot splošno načelo. Kultura varnosti hrane krepi varnost hrane s povečanjem ozaveščenosti in izboljšanjem vedenja zaposlenih v živilskih obratih. Tak vpliv na varnost hrane je bil dokazan v več znanstvenih publikacijah.

(8)

Glede na revizijo svetovnega standarda ter pričakovanja potrošnikov in trgovinskih partnerjev, da hrana, proizvedena v EU, izpolnjuje vsaj tak svetovni standard, je treba v Uredbo (ES) št. 852/2004 vključiti splošne zahteve glede kulture varnosti hrane.

(9)

Uredbo (ES) št. 852/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –