(1)

Direktiva (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa prehodne ukrepe, da se zagotovi stalna veljavnost potrdil o usposobljenosti, pomorskih knjižic in ladijskih dnevnikov, izdanih pred koncem prehodnega obdobja direktive, ter da se usposobljenim članom posadke omogoči razumno obdobje, v katerem zaprosijo za potrdilo Unije o usposobljenosti ali drugo potrdilo, ki je priznano kot enakovredno. Vendar se razen za dovoljenja za plovbo po Renu iz člena 1(5) Direktive Sveta 96/50/ES (4) navedeni prehodni ukrepi ne uporabljajo za potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijske dnevnike, ki so jih izdale tretje države in ki jih države članice trenutno priznavajo v okviru nacionalnih zahtev ali mednarodnih sporazumov, ki so se uporabljali pred začetkom veljavnosti Direktive (EU) 2017/2397.

(2)

Člen 10(3), (4) in (5) Direktive (EU) 2017/2397 določa postopek in pogoje za priznavanje potrdil, pomorskih knjižic ali ladijskih dnevnikov, ki jih izdajo organi tretje države.

(3)

Glede na to, da postopek priznavanja dokumentov tretjih držav temelji na oceni sistemov potrjevanja v tretji državi, ki je predložila zaprosilo, da bi se ugotovilo, ali je izdaja potrdil, pomorskih knjižic ali ladijskih dnevnikov, navedenih v zaprosilu, pogojena z zahtevami, ki so enake zahtevam, določenim v Direktivi (EU) 2017/2397, je malo verjetno, da bo postopek priznavanja končan pred 17. januarjem 2022.

(4)

Za zagotovitev nemotenega prehoda na sistem priznavanja dokumentov tretjih držav, določen v členu 10 Direktive (EU) 2017/2397, je treba določiti prehodne ukrepe, ki bodo omogočili čas, potreben, da tretje države uskladijo svoje zahteve z zahtevami, določenimi v navedeni direktivi, ter da Komisija v skladu s členom 10(5) navedene direktive oceni njihove sisteme potrjevanja in po potrebi sprejme izvedbeni akt. Navedeni ukrepi bi tudi zagotovili pravno varnost posameznikom in gospodarskim subjektom, ki delujejo v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh. Glede na navedene cilje je ustrezno presečni datum, glede na katerega dokumenti tretjih držav spadajo na področje uporabe navedenih prehodnih ukrepov, določiti s sklicevanjem na obdobje za prenos navedene direktive, ki se podaljša za dve leti.

(5)

Za zagotovitev skladnosti s prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za države članice na podlagi člena 38 Direktive (EU) 2017/2397, se prehodni ukrepi, ki se uporabljajo za potrdila o usposobljenosti, pomorske knjižice in ladijske dnevnike, ki so jih izdale tretje države in ki jih priznavajo države članice, ne bi smeli uporabljati po 17. januarju 2032. Poleg tega bi moralo biti priznavanje takšnih potrdil o usposobljenosti, pomorskih knjižic in ladijskih dnevnikov omejeno na celinske plovne poti Unije v zadevni državi članici.

(6)

Za zagotovitev skladnosti s prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za potrdila o usposobljenosti, ki so jih izdale države članice, je ustrezno pojasniti, da v zvezi s potrdili tretjih držav zahteve iz člena 10(3) Direktive (EU) 2017/2397 vključujejo tudi zahteve za nadomestitev obstoječih potrdil iz člena 38(1) in (3) navedene direktive.

(7)

Zato bi bilo treba Direktivo (EU) 2017/2397 ustrezno spremeniti, da bi se družbam za prevoz po celinskih plovnih poteh in delavcem zagotovilo pravno jasnost in varnost.

(8)

V skladu s členom 39(4) Direktive (EU) 2017/2397 državam članicam, v katerih plovba po celinskih plovnih poteh tehnično ni izvedljiva, ni treba prenesti navedene direktive. To odstopanje bi smiselno moralo veljati tudi za to direktivo.

(9)

Ker cilja te direktive, in sicer določitve prehodnih ukrepov za priznavanje potrdil tretjih držav, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(10)

Da bi se državam članicam omogočilo, da nemudoma začnejo prenos ukrepov, ki jih določa ta direktiva, bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –