(1)

Člena 168 in 168a Direktive 2006/112/ES določata, da imajo davčni zavezanci pravico do odbitka zneska davka na dodano vrednost (DDV), ki so ga dolžni za blago ali storitve, ki so jim bile dobavljene in ki jih uporabijo za namene svojih obdavčenih transakcij. Na podlagi člena 26(1), točka (a), navedene direktive se uporaba poslovnih sredstev podjetja za zasebno rabo davčnih zavezancev ali za zasebno rabo njihovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njihove dejavnosti obravnava kot opravljanje storitev za plačilo.

(2)

Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2015/2429 (2) je bilo Latviji dovoljeno, da do 31. decembra 2018 pravico do odbitka DDV za nakup, zakup, nakup znotraj Skupnosti in uvoz osebnih avtomobilov, katerih največja dovoljena teža ne presega 3 500 kilogramov in ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev, ter za izdatke v zvezi z vzdrževanjem, popravilom in gorivom za take osebne avtomobile, omeji na 50 %. Dovoljenje davčne zavezance tudi razbremeni obveznosti, da neposlovno uporabo takih osebnih avtomobilov obravnavajo kot opravljanje storitev.

(3)

Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1921 (3) je bila veljavnost Izvedbenega sklepa (EU) 2015/2429 podaljšana do 31. decembra 2021.

(4)

Z dopisom z dne 21. aprila 2021 je Latvija Komisijo zaprosila za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od člena 26(1), točka (a), ter členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES, da bi lahko omejevala pravico do odbitka za izdatke za nekatere osebne avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene (v nadaljnjem besedilu: prošnja).

(5)

Komisija je v skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES prošnjo z dopisom z dne 10. junija 2021 posredovala drugim državam članicam. Z dopisom z dne 14. junija 2021 je Latvijo uradno obvestila, da ima vse informacije, potrebne za oceno prošnje.

(6)

Latvija je v skladu s členom 6(2) Izvedbenega sklepa (EU) 2015/2429 predložila poročilo, ki vključuje pregled odstotka, določenega za odbitek DDV. Latvija na podlagi trenutno razpoložljivih informacij, in sicer rezultatov davčnega nadzora in statističnih podatkov v zvezi z zasebno uporabo osebnih avtomobilov, trdi, da je omejitev na 50 % še vedno upravičena in primerna.

(7)

Glede na pozitiven učinek posebnega ukrepa na upravno breme davkoplačevalcev in davčnih organov s poenostavitvijo pobiranja DDV in preprečevanjem davčnih utaj z nepravilnim vodenjem evidenc bi bilo treba Latviji dovoliti, da še naprej uporablja posebni ukrep.

(8)

Podaljšanje posebnega ukrepa bi bilo treba časovno omejiti, da se lahko ocenita njegova učinkovitost in ustrezen odstotek.

(9)

Če Latvija meni, da je potrebno nadaljnje podaljšanje posebnega ukrepa po letu 2024, bi morala Komisiji najpozneje do 31. marca 2024 predložiti poročilo, ki vključuje pregled veljavnega odstotka, skupaj s prošnjo za podaljšanje.

(10)

Posebni ukrep bo imel zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje, in ne bo negativno vplival na lastna sredstva Unije, pridobljena iz naslova DDV.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2015/2429 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –