1.   

Če institucija, za katero veljajo zahteve glede obveznih rezerv, nima zahtevane ravni obveznih rezerv skladno z uredbami Sveta ali z njimi povezanimi uredbami ali sklepi ECB, se ji naloži sankcija, ki se izračuna kot kazen v višini 2,5 odstotne točke nad povprečno obrestno mero mejnega posojila Evropskega sistema centralnih bank v obdobju izpolnjevanja, v katerem je prišlo do neizpolnjevanja, pomnoženo s povprečnim dnevnim zneskom obveznih rezerv, ki jih zadevna institucija ni imela.

Kazen se izračuna po naslednji formuli:

Pri tem velja:

Če institucija, za katero veljajo zahteve glede obveznih rezerv, ne izpolni obveznosti obveščanja, določene v drugem pododstavku člena 3(1) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1), in se po odkritju tega neizpolnjevanja ugotovi tudi, da zaradi uporabe točke (d) člena 3(1) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) ta institucija ni izpolnila obveznosti imetja zahtevane ravni obveznih rezerv v več kot enem obdobju izpolnjevanja, je relevantno obdobje izpolnjevanja za izračun sankcije v skladu z oddelkom 1 te priloge obdobje izpolnjevanja, v katerem se neizpolnjevanje ugotovi.

2.   

Če institucija, za katero veljajo zahteve glede obveznih rezerv, več kot dvakrat v 12-mesečnem obdobju nima zahtevane ravni obveznih rezerv, to pomeni ponovljeno kršitev.

Za vsako ponovljeno kršitev se naloži sankcija, ki se izračuna kot kazen v višini petih odstotnih točk nad povprečno obrestno mero mejnega posojila Evropskega sistema centralnih bank v obdobju izpolnjevanja, v katerem je prišlo do ponovljene kršitve, pomnoženo s povprečnim dnevnim zneskom obveznih rezerv, ki jih zadevna institucija ni imela. Kazen se sicer izračuna po formuli iz oddelka 1 te priloge.

1.   

V primeru neizpolnitve obveznosti obveščanja zadevne nacionalne centralne banke na podlagi drugega pododstavka člena 3(1) Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1) o vseh zakonskih, pogodbenih, regulativnih ali drugih omejitvah, ki bi instituciji preprečile likvidacijo, prenos, dodelitev ali odsvojitev sredstev, ki jih ima v obveznih rezervah, se naloži sankcija, ki se izračuna kot kazen v višini 2,5 odstotne točke nad povprečno obrestno mero mejnega posojila Evropskega sistema centralnih bank v obdobju, za katero se sankcija naloži, pomnoženo s povprečnim dnevnim zneskom sredstev, na katera vpliva neobveščanje institucije, v obdobju, za katero se sankcija naloži. Če se neizpolnjevanje nanaša na več kot eno obdobje izpolnjevanja, obdobje, za katero se sankcija naloži, ne presega skupnega števila dni v obdobju izpolnjevanja, v katerem je bilo neizpolnjevanje odkrito.

Ob upoštevanju oddelka 3 te priloge se kazen izračuna po naslednji formuli:

Pri tem velja:

2.   

Če je bila instituciji naložena sankcija, ker zadevne nacionalne centralne banke ni obvestila na podlagi drugega pododstavka člena 3(1) o vseh zakonskih, pogodbenih, regulativnih ali drugih omejitvah, ki bi ji preprečile likvidacijo, prenos, dodelitev ali odsvojitev sredstev, ki jih ima v obveznih rezervah, in ta institucija v 12-mesečnem obdobju po datumu, ko je bila obveščena o naložitvi te sankcije, zadevne nacionalne centralne banke ne obvesti o vseh takih omejitvah na podlagi drugega pododstavka člena 3(1), to pomeni ponovljeno kršitev.

Za vsako ponovljeno kršitev se naloži sankcija, ki se izračuna kot kazen v višini petih odstotnih točk nad povprečno obrestno mero mejnega posojila Evropskega sistema centralnih bank v obdobju, za katero se sankcija naloži, pomnoženo s povprečnim dnevnim zneskom sredstev, na katera vpliva neobveščanje institucije, v obdobju, za katero se sankcija naloži. Kazen se sicer izračuna po formuli iz oddelka 1 te priloge.

3.   

Po izračunu v skladu s formulo iz oddelka 1 te priloge se znesek kazni lahko prilagodi, da se upoštevajo načelo sorazmernosti in okoliščine posameznega primera v skladu s členom 2(2) in (3) Uredbe (ES) št. 2532/98. Za vsako prilagoditev zneska kazni veljajo meje iz člena 2(1) navedene uredbe.