(1)

Direktiva Sveta 2006/88/ES (2) med drugim določa zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo za dajanje na trg, uvoz in tranzit živali iz akvakulture in njihovih proizvodov, minimalne preventivne ukrepe za povečanje ozaveščenosti o boleznih pri živalih iz akvakulture in minimalne nadzorne ukrepe, ki se uporabljajo v primeru suma ali izbruha nekaterih bolezni pri vodnih živalih. Navedena direktiva je razveljavljena z Uredbo (EU) 2016/429 z učinkom od 21. aprila 2021.

(2)

Člen 9(1)(d) Uredbe (EU) 2016/429 se nanaša na pravila za obvladovanje, ki se uporabljajo v zvezi z boleznimi s seznama, za katere so potrebni ukrepi za preprečevanje njihovega širjenja, bodisi ob vstopu v Unijo bodisi zaradi premikov med državami članicami.

(3)

Akvakultura Unije je izjemno raznolika, kar zadeva gojene vrste in proizvodne sisteme, ki se uporabljajo v državah članicah, in verjetno se bo ta raznolikost sčasoma še povečala. Zato so lahko nekatere bolezni, ki niso navedene v členu 9(1)(d) Uredbe (EU) 2016/429, vseeno bistvene za nekatere države članice, ker je vrsta prisotna v navedenih državah članicah ali zaradi vrste metod akvakulturne proizvodnje, ki se uporabljajo v navedenih državah članicah. Kadar bolezen, ki ni bolezen s seznama iz člena 9(1)(d) Uredbe (EU) 2016/429, predstavlja znatno tveganje za zdravje vodnih živali v navedenih državah članicah, lahko države članice za obvladovanje širjenja bolezni sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 226(1) navedene uredbe, če so ti ukrepi ustrezni in potrebni glede na cilje, ki jih je treba doseči.

(4)

Da se zagotovi ustreznost in potrebnost nacionalnih ukrepov, ki jih predlaga država članica, je treba Komisijo vnaprej obvestiti o vseh ukrepih, ki bi lahko vplivali na premike vodnih živali med državami članicami, tako da se ukrepi lahko odobrijo ali po potrebi spremenijo.

(5)

Nekaterim državam članicam je bilo odobreno sprejetje nacionalnih ukrepov za omejitev učinka nekaterih bolezni na živali iz akvakulture v skladu s členom 43 Direktive 2006/88/ES. Sklep Komisije 2010/221/EU (3) določa podrobnosti o navedenih državah članicah in boleznih, za katere imajo vzpostavljene nacionalne ukrepe.

(6)

Nekatere države članice so pridobile status prost bolezni koi herpes virusa ali izvajajo odobren program izkoreninjenja ali spremljanja navedene bolezni v skladu z Direktivo 2006/88/ES. Vendar je bolezen koi herpes virusa zdaj uvrščena na seznam bolezni kategorije E v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1882 (4), kar pomeni, da gre za bolezen s seznama, za katero je potrebno spremljanje v Uniji. Zato se lahko upošteva pri nacionalnih ukrepih v skladu s členom 226 Uredbe (EU) 2016/429.

(7)

Da se zagotovi nemoten prehod na novo ureditev v skladu z Uredbo (EU) 2016/429, morajo zadevne države članice od 21. aprila 2021 zaprositi za odobritev nacionalnih ukrepov v skladu s členom 226(2) Uredbe (EU) 2016/429.

(8)

Komisija je ocenila ukrepe, ki so jih predlagale zadevne države članice, ob upoštevanju standardov Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) (5) ter splošnega učinka zadevnih bolezni in predlaganih ukrepov na Unijo. Komisija meni, da so zadevne države članice dokazale, da so navedeni ukrepi primerni in potrebni ter tako upravičujejo njihovo odobritev, da bi preprečile vnos zadevnih bolezni na njihova ozemlja ali da bi obvladale njihovo širjenje med državami članicami. Zadevne države članice bi bilo treba ustrezno navesti v prilogah k temu sklepu.

(9)

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, se Uredba (EU) 2016/429 kot tudi akti Komisije, ki na njej temeljijo, uporablja za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko po koncu prehodnega obdobja, določenega v sporazumu o izstopu. Zato bi bilo treba Združeno kraljestvo (Severna Irska) ustrezno navesti v prilogah k temu sklepu.

(10)

Za zaščito zdravstvenega statusa držav članic z nacionalnimi ukrepi, odobrenimi za določeno bolezen v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429, morajo pošiljke vrst vodnih živali, ki so dovzetne za zadevne bolezni, izvirati iz države članice ali njenega dela, ki je prosta oz. prost iste bolezni. Take pošiljke mora spremljati uradno spričevalo, ki potrjuje status prost bolezni.

(11)

Veterinarska spričevala, ki potrjujejo kraj izvora pošiljke, namenjene v državo članico ali njen del, za katero oz. katerega veljajo nacionalni ukrepi, odobreni v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429, so vključena v ustrezne vzorce uradnih spričeval za premike vodnih živali med državami članicami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/2236 (6). Ta veterinarska spričevala se uporabljajo, kadar so vodne živali vrst s seznama namenjene v državo članico ali njen del, za katero je Komisija odobrila nacionalne ukrepe v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429.

(12)

Nacionalni ukrepi, odobreni s tem sklepom, bi se morali uporabljati le toliko časa, kolikor so ustrezni in potrebni za preprečevanje vnosa bolezni v zadevne države članice ali za obvladovanje njihovega širjenja med državami članicami. Da se Komisiji omogoči redno ocenjevanje ustreznosti in potrebnosti takih ukrepov in da se po potrebi omogoči sprememba ukrepov, bi morale države članice Komisiji poslati letno poročilo s podrobnim opisom delovanja ukrepov v preteklem letu. Taka letna poročila in druga ustrezna poročila bi morala vključevati nekatere informacije, določene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/2002 (7).

(13)

S programi izkoreninjenja, odobrenimi v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429, bi se moralo stanje bolezni v razumnem času izboljšati. Zaradi skladnosti to obdobje ne bi smelo biti daljše od obdobja, v katerem je treba dokončati program izkoreninjenja bolezni kategorije C. Obdobje izvajanja programa izkoreninjenja, odobrenega v skladu s členom 226(3) Uredbe (EU) 2016/429, zato ne bi smelo biti daljše od šestih let od datuma, ko ga je Komisija prvotno odobrila. V ustrezno utemeljenih primerih in na zahtevo zadevne države članice bi morala imeti Komisija možnost, da obdobje izvajanja programa izkoreninjenja podaljša za dodatnih šest let. To najdaljše obdobje izvajanja je določeno tako, da se zagotovi ustrezno obdobje, v katerem se lahko zaključi program izkoreninjenja, hkrati pa se preprečijo nesorazmerne in dolgotrajne motnje premikov vodnih živali znotraj Unije.

(14)

Zaradi jasnosti zakonodaje Unije bi bilo treba razveljaviti Sklep 2010/221/EU.

(15)

Ker se Uredba (EU) 2016/429 začne uporabljati 21. aprila 2021, bi se moral tudi ta sklep uporabljati od navedenega datuma.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

pogoje za začetno in nadaljnjo odobritev navedenih ukrepov;

(b)

omejitve premikov vodnih živali med državami članicami;

(c)

obveznosti poročanja držav članic.

(a)

izvirajo iz države članice ali z njenega dela, ki je v drugem in četrtem stolpcu tabele v Prilogi I navedena oz. naveden kot prost zadevne bolezni, in

(b)

jih spremlja uradno spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora in je sestavljeno v skladu z ustreznim vzorcem veterinarskega spričevala iz poglavij 1, 2, 3 ali 5 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/2236, v katerem so navedena jamstva, ki se nanašajo na zadevne posebne nacionalne ukrepe.