(1)

V Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (1) sta izobraževanje in dostop do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja priznana kot temeljna pravica, v ciljih trajnostnega razvoja, ki so jih zastavili Združeni narodi, pa sta do leta 2030 predvidena enak dostop za vse ženske in moške do cenovno sprejemljivega in kakovostnega tehničnega, poklicnega in terciarnega izobraževanja, vključno z univerzitetnim, ter bistveno povečanje števila mladih in odraslih z ustreznimi znanji in spretnostmi, tudi tehničnimi in poklicnimi, za zaposlitev, dostojna delovna mesta in podjetništvo.

(2)

V evropskem stebru socialnih pravic (2), razglašenem 17. novembra 2017, je določenih več načel za podporo pravičnim in dobro delujočim trgom dela in sistemom socialnega varstva, vključno z načelom 1 o pravici do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter načelom 4 o aktivni podpori zaposlovanju.

(3)

Visokokakovostni in inovativni sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja ljudem zagotavljajo znanja in spretnosti za delo, osebni razvoj in državljanstvo, ki jim omogočajo, da se prilagodijo dvojnemu – digitalnemu in zelenemu – prehodu in ju sooblikujejo ter se tako soočajo z izrednimi razmerami in gospodarskimi šoki, hkrati pa podpirajo gospodarsko rast in socialno kohezijo. S tem se ljudem zagotavljajo znanja in spretnosti, s katerimi lahko dobijo ali ustvarijo delovna mesta, po katerih se povprašuje na trgu dela.

(4)

Brez učinkovitih politik poklicnega izobraževanja in usposabljanja ni mogoče doseči cilja spodbujanja kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile in trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim spremembam, kot je določeno v členu 145 PDEU.

(5)

Sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru (3) je nova strategija za rast Evrope, ki naj bi preobrazila gospodarstvo in družbo ter ju naredila bolj trajnostna. Šole, ustanove za usposabljanje in univerze lahko z učečimi se, starši, podjetji in širšo skupnostjo začnejo razpravo glede sprememb, ki so potrebne za uspešen prehod. Da bi lahko izkoristili prednosti zelenega prehoda, sta potrebna proaktivna izpopolnjevanje in prekvalifikacija.

(6)

V sporočilu Komisije o močni socialni Evropi za pravičen prehod (4) je poudarjeno, da je treba znanja, spretnosti, zaposljivost in človeški kapital postaviti v središče prizadevanj, in sicer prek programa znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (5), ki se mu priloži predlog za priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju. V njem sta napovedana tudi nadaljnje delo na področju evropskega izobraževalnega prostora ter nov okvir za sodelovanje z državami članicami pri izobraževanju in usposabljanju.

(7)

Komisija v sporočilu o novi industrijski strategiji za Evropo (6) poziva k odločnemu ukrepanju za uresničitev vseživljenjskega učenja za vse in za zagotovitev, da bosta izobraževanje in usposabljanje šla v korak z obema prehodoma in pomagala pri njuni izvedbi. Poziva tudi sisteme visokošolskega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, naj trgu dela zagotovijo več znanstvenikov, inženirjev in tehnikov. V novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (7) in strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (8) je poudarjena ključna vloga znanj in spretnosti pri prehodu v zeleno in čisto gospodarstvo.

(8)

V sporočilu Komisije o strategiji za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (9) je poudarjeno, da je razpoložljivost usposobljenega osebja ali izkušenih vodstvenih delavcev postala najpomembnejši problem za četrtino mikro-, malih in srednjih podjetij (MSP) v EU in da je pomanjkanje usposobljenih zaposlenih najpomembnejša ovira za nove naložbe po EU. Za MSP je pomembno zlasti poklicno izobraževanje in usposabljanje, saj lahko z njim poskrbijo, da ima njihova delovna sila potrebna znanja in spretnosti.

(9)

V sporočilu Komisije „Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025“ (10) je poudarjen pomen poklicnega izobraževanja in usposabljanja za ženske in moške, da bi zagotovili uravnoteženo zastopanost spolov v poklicih, v katerih tradicionalno prevladujejo moški ali ženske, in tako odpravili spolne stereotipe.

(10)

V sporočilu Komisije o proračunu EU kot gonilu načrta okrevanja za Evropo (11) je predstavljen drzen in celovit načrt za okrevanje Evrope, ki temelji na instrumentu za evropsko okrevanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: instrument „Next Generation EU“) in okrepljenem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Ta načrt temelji na solidarnosti in pravičnosti ter je globoko zakoreninjen v skupnih načelih in vrednotah Unije. V njem je določeno, kako spodbuditi zeleni in digitalni prehod ter zagnati evropsko gospodarstvo, tako da bi bilo pravičnejše, odpornejše in bolj trajnostno za prihodnje rodove.

(11)

Jamstvo za mlade (12) od leta 2013 pomaga mladim pri vstopu na trg dela, saj jim nudi kakovostne možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali se prenehajo izobraževati. Poklicno izobraževanje in usposabljanje mladim, ki jim grozi izključenost, učinkovito olajšuje prehod na trg dela. Privlačno in za trg dela relevantno poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti v obliki vajeništva, lahko ima v prihodnje še večjo vlogo v okviru jamstva za mlade, in sicer pri preprečevanju brezposelnosti mladih in njihovi pripravi na prihodnje priložnosti na trgu dela, zlasti v okviru zelenega in digitalnega prehoda.

(12)

Cilj predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+) je zagotoviti večjo ustreznost sistema izobraževanja in usposabljanja za trg dela in enak dostop do možnosti vseživljenjskega učenja za vse, zlasti prek izpopolnjevanja in prekvalifikacije.

(13)

V predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 je določeno, da bi bilo treba ohraniti celovito naravo programa za obdobje 2014–2020, ki zajema učenje v vseh okvirih – formalnih, neformalnih in priložnostnih – ter vseh življenjskih obdobjih, da se spodbudijo prožne učne poti, ki posameznikom omogočajo razviti sposobnosti, potrebne za soočanje z izzivi enaindvajsetega stoletja.

(14)

To priporočilo izhaja iz več pobud na področju izobraževanja in usposabljanja ter znanj in spretnosti, ki so navedene v Prilogi I in so bile pripravljene na evropski ravni, in bo prispevalo k programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, posodobljenemu akcijskemu načrtu za digitalno izobraževanje, evropskemu izobraževalnemu prostoru ter strateškemu okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju.

(15)

To priporočilo uresničuje cilj evropskega izobraževalnega prostora, tj. razviti pristen evropski učni prostor, v katerem meje ne bi ovirale visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja in katerega cilj je odstraniti ovire za priznavanje visokošolskih kvalifikacij in kvalifikacij višjega sekundarnega izobraževanja in usposabljanja ter učnih obdobij v tujini, ter si prizadevati za lažje čezmejno potrjevanje izidov usposabljanja in vseživljenjskega učenja.

(16)

Na podlagi prednostnih nalog okrepljenega evropskega sodelovanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (københavnski proces), sprejetega kot resolucija Sveta z dne 19. decembra 2002 (13), so cilji visokokakovostnega in prožnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja in transnacionalne mobilnosti še naprej v središču globalne vizije za posodobitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so jo leta 2010 v sporočilu iz Bruggeja opredelili pristojni ministri.

(17)

V sklepih iz Rige z dne 22. junija 2015 so se ministri, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje, dogovorili o sklopu prednostnih nalog za podporo uresničevanju te vizije, vključene v Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (14) ter novi program znanj in spretnosti za Evropo iz leta 2016 (15), kar je še močneje spodbudilo politiko Unije na področju PIU s še večjim poudarkom na privlačnosti in kakovosti.

(18)

V Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) (16) je bil določen referenčni okvir, ki naj bi države članice podpiral pri izboljševanju kakovosti sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prispeval k večji preglednosti razvoja politik poklicnega izobraževanja in usposabljanja med državami članicami. Okvir EQAVET je v desetih letih izvajanja sicer spodbudil reforme v nacionalnih sistemih za zagotavljanje kakovosti, vendar ni bistveno prispeval k boljši preglednosti ureditev za zagotavljanje kakovosti. Poleg tega se je uporabljal predvsem v začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki poteka v šolah. Zato bi bilo treba okvir EQAVET iz leta 2009 vključiti v to priporočilo in dodati elemente za odpravo pomanjkljivosti pri njegovem izvajanju v zvezi s kakovostjo učnih izidov, potrdili in ocenjevanjem, posvetovanjem z deležniki, vlogo učiteljev in vodij usposabljanja, učenjem skozi delo in prožnostjo poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Da bi izboljšali vzajemno učenje, povečali preglednost in usklajenost ureditev za zagotavljanje kakovosti pri izvajanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter okrepili vzajemno zaupanje med državami članicami EU, bi bilo treba na ravni EU uvesti medsebojne strokovne preglede zagotavljanja kakovosti na sistemski ravni.

(19)

V Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) (17) so določeni cilji za izboljšanje priznavanja, zbiranja in prenašanja učnih izidov, podpiranje mobilnosti in vseživljenjskega učenja ter vzpostavitev sistema EU za prenašanje kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Sistem ECVET je v desetih letih izvajanja z uporabo in dokumentiranjem enot učnih izidov veliko prispeval k razvoju kakovostnejše izkušnje mobilnosti. Toda koncept točk ECVET na splošno ni bil sprejet in sistem ECVET ni privedel do razvoja evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Zato bi moralo to priporočilo Sveta vsebovati tudi ključna načela ECVET (npr. enote učnih izidov) v zvezi s prožnostjo. Orodja ECVET (npr. učni dogovor in memorandum o soglasju) za podporo mobilnosti učečih se v poklicnem izobraževanju in usposabljanju je treba še naprej razvijati v okviru drugih instrumentov EU, kot so tisti, ki se podpirajo v okviru programa Erasmus+. Za poklicne kvalifikacije na ravni posekundarnega in terciarnega izobraževanja je mogoče uporabiti evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk, ki se že uporablja.

(20)

V Priporočilu Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (18) je navedenih 14 ključnih meril, ki naj bi jih države članice in deležniki uporabljali za pripravo kakovostnih in učinkovitih vajeništev, ki bi zagotavljala tako razvoj znanj in spretnosti v zvezi z delovnim mestom kot tudi osebni razvoj vajencev.

(21)

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja je pri spremljanju prednostnih nalog, dogovorjenih v sklepih iz Rige z dne 22. junija 2015, ugotovil več področij, na katerih so države dosegle napredek pri programu posodabljanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti glede vajeništev in učenja skozi delo, zagotavljanja kakovosti, vzpostavitve mehanizmov za predvidevanje potreb po znanjih in spretnostih ter svetovalnih organov, v katere so vključeni socialni partnerji, vse večje prehodnosti in prožnosti, v zadnjem času pa tudi z večjim poudarkom na digitalnih znanjih in spretnostih. Toda glede na zeleni in digitalni prehod je treba občutno razširiti in izboljšati ponudbo poklicnega izobraževanja in usposabljanja za mlade in odrasle ter hkrati povečati privlačnost in kakovost začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

(22)

Veliko držav je uvedlo pobude za spodbujanje odličnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in za boljšo povezavo PIU z ekosistemi inovacij ter znanj in spretnosti. Na podlagi teh primerov se kot pilotni projekt izvaja koncept centrov poklicne odličnosti, ki naj bi postali vrhunske referenčne točke za usposabljanje na specifičnih področjih tako v začetnem usposabljanju kot pri nadaljnjem izpopolnjevanju in prekvalifikaciji.

(23)

Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje je v mnenju o prihodnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ga je sprejel decembra 2018, določil vizijo za odlično, vključujoče in vseživljenjsko poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki bi izpolnjevalo zahteve, ki bodo v prihodnje nastajale zaradi gospodarskih, tehnoloških in družbenih sprememb. V tem mnenju je bila Komisija pozvana, naj pripravi predlog – v obliki krovnega priporočila Sveta – za poenostavitev in konsolidacijo okvira politike EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter tozadevnega upravljanja in obstoječih instrumentov.

(24)

Ker to priporočilo ni zavezujoče, sta v njem spoštovani načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, izvajati pa bi ga bilo treba v skladu z evropskim in nacionalnim pravom ter prakso. To priporočilo zlasti ne posega v Direktivo 2005/36/ES (19), kot je bila spremenjena z Direktivo 2013/55/EU (20) o priznavanju poklicnih kvalifikacij, in v njej določeno ureditev avtomatičnega priznavanja.

Ob upoštevanju naslednje opredelitve pojma „poklicno izobraževanje in usposabljanje“:

Poklicno izobraževanje in usposabljanje v tem priporočilu pomeni izobraževanje in usposabljanje, katerega cilj je mladim in odraslim zagotoviti znanje, spretnosti in kompetence, potrebne za določene poklice ali na trgu dela nasploh (21). Izvaja se lahko v formalnem ali neformalnem okviru, in sicer na vseh ravneh evropskega ogrodja kvalifikacij, po potrebi tudi na terciarni –

(a)

prizadevajo za izvajanje politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki:

(b)

izvajajo ukrepe in naložbe za izvajanje te politike v skladu z načeli iz točk 1–21 ter

(c)

si prizadevajo, da bi do leta 2025 dosegli naslednje cilje na ravni EU (22), ki so del ustreznih evropskih okvirov spremljanja, tudi na področju izobraževanja in usposabljanja ter socialnih in zaposlitvenih politik:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

podpirati trajnostna partnerstva za upravljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu z nacionalnim okvirom in, kadar je ustrezno, prek javno-zasebnih partnerstev; vključiti socialne partnerje in vse ustrezne deležnike, tudi ustanove za poklicno izobraževanje in usposabljanje, gospodarske panoge in podjetja vseh velikosti, javne in zasebne službe za zaposlovanje, učitelje in vodje usposabljanj v PIU ter njihove predstavnike, posredniške organizacije, kot so industrijske, trgovske in obrtne zbornice, poklicne in sektorske organizacije, nacionalne koordinatorje za jamstvo za mlade, ESS in druge pobude EU, sektor informacijskih tehnologij, centre poklicne odličnosti, grozde, organizacije učečih se in staršev ter lokalne, regionalne in nacionalne organe; spodbujati taka partnerstva na regionalni in sektorski ravni;

23.

čim bolje izkoristiti evropska orodja za preglednost, kot so evropsko ogrodje kvalifikacij, evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS), Europass in evropska klasifikacija spretnosti/kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), olajšati avtomatično vzajemno priznavanje kvalifikacij in izidov obdobij učenja v tujini (36), učeče se usposobiti za uporabo različnih funkcij platforme Europass (npr. evidentiranje izkušenj, znanj in spretnosti ter kvalifikacij v spletnem profilu, ki se uporablja pri karierni orientaciji, izkušnje mobilnosti, pridobivanje elektronsko podpisanih kvalifikacij, prejemanje predlogov in iskanje učnih in poklicnih možnosti, kvalifikacij, potrjevanja, priznavanja itd.);

24.

čim bolje izkoristiti sklade in instrumente Evropske unije za podporo reformam poklicnega izobraževanja in usposabljanja in/ali naložbam v poklicno izobraževanje in usposabljanje, tudi na področju digitalizacije in okoljske trajnostnosti, kot so instrument „Next Generation EU“ (mehanizem za okrevanje in odpornost, pobuda REACT-EU), Evropski socialni sklad plus, instrument SURE, Evropski sklad za regionalni razvoj, program InvestEU, Erasmus+, program Obzorje Evropa, Interreg, program za digitalno Evropo, mehanizem za pravični prehod in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in sklad za modernizacijo; spodbujati nadaljnje naložbe javnega in zasebnega sektorja v poklicno izobraževanje in usposabljanje;

25.

na podlagi ustreznih obstoječih nacionalnih ureditev in finančnih okvirov določiti ukrepe za izvedbo tega priporočila na nacionalni ravni v 18 mesecih po njegovem sprejetju ter spremljanje njegovega izvajanja, vključno z ustrezno dodelitvijo nacionalni virov na ustrezni nacionalni ravni in z močnim poudarkom na vključevanju digitalizacije in okoljske trajnostnosti v celotnem sektorju PIU ter ob ustreznem upoštevanju odgovornosti/avtonomije ustanov za izobraževanje in usposabljanje v skladu z nacionalnim okvirom;

26.

prek tristranskega Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje na podlagi tekočega delovnega programa in v sodelovanju z generalnimi direktorji za poklicno izobraževanje in usposabljanje (37), predstavniki učečih se ter izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja zagotavljala učinkovito upravljanje politike EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

27.

zagotavljala, da bo politika EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje v celoti upoštevana pri izvajanju načrta za okrevanje EU, evropskega zelenega dogovora, nove industrijske strategije za Evropo in strategije za MSP za trajnostno in digitalno Evropo ter da bo dosledno in koherentno vključena v program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, akcijski načrt za digitalno izobraževanje, splošni evropski okvir za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter evropski izobraževalni prostor;

28.

prek podpornih storitev za vajeništva in novega zagona za evropsko koalicijo za vajeništva v sinergiji z jamstvom za mlade zagotavljala dodatno podporo strukturnim reformam na področju vajeništva; postopoma razširila podporne storitve za poklicno izobraževanje in usposabljanje v sodelovanju s Cedefop;

29.

skupaj z državami članicami in ustreznimi deležniki, med drugim v okviru svetovalne skupine za EOK, preučila koncept in uporabo mikrokvalifikacij, tudi v PIU, kot je predlagano v programu znanj in spretnosti za Evropo;

30.

podpirala cilj postopne vzpostavitve in razvoja evropskih platform centrov poklicne odličnosti ter skupaj z državami članicami in ustreznimi deležniki preučila možnosti za evropske ključne poklicne profile v okviru platforme Europass, po možnosti dopolnjene z digitalnimi poklicnimi vsebinami, razvitimi v okviru evropskih orodij za preglednost, da bi olajšala mobilnost učečih se in delavcev ter preglednost in priznavanje kvalifikacij;

31.

s spodbujanjem uporabe evropskih okvirov kompetenc (38) in orodij za samoocenjevanje (39) podpirala kakovostno in učinkovito digitalizacijo izvajanja PIU tako v šolskem učenju kot v učenju skozi delo ter preučila izvedljivost vseevropske raziskave šol za PIU;

32.

krepila evropsko koalicijo za vajeništva ter koalicije za digitalno pismenost in delovna mesta, kot je bilo napovedano v programu znanj in spretnosti za Evropo;

33.

promovirala evropske sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja v mednarodnem okviru, da bodo priznani kot svetovna referenca za udeležence poklicnega izobraževanja, med drugim s podpiranjem internacionalizacije sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tudi kar zadeva države kandidatke za vstop v EU in države evropskega sosedstva, v sodelovanju z Evropsko fundacijo za usposabljanje, s podpiranjem tekmovanj v znanjih in spretnostih ter komunikacijskih kampanj za povečanje privlačnosti in izboljšanje javne podobe PIU, pa tudi z zagotavljanjem uporabnikom prijaznega dostopa do informacij o poklicnem izobraževanju in usposabljanju in z njim povezanih poklicnih možnostih ter z vzpostavljanjem in nadaljnjim razvijanjem funkcij platforme Europass;

34.

na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja sodelovala z mednarodnimi organizacijami, zlasti OECD, MOD, Unescom in Svetovno banko;

35.

podpirala prizadevanja držav članic za izvajanje tega priporočila, krepila zmogljivost ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje, vključno z njihovo digitalizacijo in okoljsko trajnostnostjo, ter spodbujala raziskave na področju PIU na nacionalni ravni in ravni EU prek financiranja iz ustreznih skladov in programov Unije (instrument „Next Generation EU“ (mehanizem za okrevanje in odpornost ter pobuda REACT-EU), Evropski socialni sklad plus, instrument SURE, Evropski sklad za regionalni razvoj, program InvestEU, Erasmus+, Obzorje Evropa, Interreg, Digitalna Evropa, mehanizem za pravični prehod, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, sklad za modernizacijo);

36.

zagotavljala kvalitativno in kvantitativno spremljanje v skladu s skupnimi cilji, določenimi v tem priporočilu, ter druge pomembne podatke, tudi v zvezi z naložbami, pri čemer bo te podatke vključila v evropski semester in ustrezne evropske okvire za spremljanje in poročanje, ter Svetu na podlagi podatkov, ki so na voljo na nacionalni in evropski ravni, in letnega spremljanja, ki ga izvaja Cedefop, vsakih pet let poročala o izvajanju tega priporočila.