Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020D0422(01)

    Sklep Komisije z dne 25. marca 2020 o smernicah za upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije 2020/C 131/03

    C/2020/1896

    UL C 131, 22.4.2020, p. 3–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    22.4.2020   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 131/3


    SKLEP KOMISIJE

    z dne 25. februarja 2020

    o smernicah za upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije

    (2020/C 131/03)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

    ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1) in zlasti člena 213(5) Uredbe,

    po posvetovanju z računovodjo Komisije,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Uporaba finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in finančne pomoči omogoča uspešno in učinkovito uporabo proračunskih sredstev Unije. Zato je potrebno oblikovanje rezervacij za jamstvene sklade, da se zagotovi možna uporaba znatnega zneska odobritev plačil, kadar je to potrebno.

    (2)

    Komisija v skladu z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in Uredbo (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta (3) upravlja sredstva iz jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe in jamstvenega sklada Evropskega sklada za trajnostni razvoj. Evropska investicijska banka (EIB) v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (4) upravlja sredstva iz Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

    (3)

    Komisija predlaga uvedbo dveh novih celovitih proračunskih jamstev od datuma začetka uporabe večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020. Jamstvo InvestEU v delnem skupnem razumevanju sozakonodajalcev glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (5) in jamstvo za zunanje delovanje v predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) (6). V skladu s členom 9(1) delnega skupnega razumevanja sozakonodajalcev glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU se lahko rezervacije za jamstvo InvestEU med drugim oblikujejo s prispevki držav članic. Na podlagi obstoječega jamstva EFSD in Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe bi bilo treba vzpostaviti jamstvo za zunanje delovanje, ki bi podpiralo operacije, krite s proračunskimi jamstvi, makrofinančno pomoč in posojila tretjim državam na podlagi Sklepa Sveta 77/270/Euratom (7). Saldo neto sredstev do 31. decembra 2020 v Jamstvenem skladu EFSD in Jamstvenem skladu za zunanje ukrepe bi bilo treba prenesti v skupni sklad za rezervacije.

    (4)

    Rezervacije za kritje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, proračunskih jamstev ali finančne pomoči, bi bilo treba hraniti v skupnem skladu za rezervacije. V skladu s členoma 211(4) in 212(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) bi moral biti skupni sklad za rezervacije sestavljen iz naslednjih sredstev: prispevkov iz splošnega proračuna Unije v skladu z veljavnimi uredbami in zlasti z uredbo o določitvi večletnega finančnega okvira in po preučitvi možnosti za prerazporeditve; obresti od naložb sredstev, ki se hranijo v skupnem skladu za rezervacije; zneskov, izterjanih od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, v skladu s postopkom izterjave, določenim v sporazumu o jamstvu ali posojilu; prihodkov in vseh drugih plačil, ki jih Unija prejme v skladu s sporazumom o jamstvu ali posojilu; po potrebi denarnih prispevkov držav članic in tretjih strani k finančnim instrumentom Unije, proračunskim jamstvom ali finančni pomoči.

    (5)

    Sredstva skupnega sklada za rezervacije bi morala biti dodeljena oddelkom, ki bi ustrezali vsakemu prispevajočemu instrumentu. Upravljanje sredstev oddelkov kot ene velike skupine sredstev ima več prednosti. Zagotavlja operativno ekonomijo obsega pri upravljanju sredstev. Omogoča širše koristi razpršenosti sredstev, poleg tega pa je treba hraniti manj denarja in denarnih ustreznikov v skladu z dejansko stopnjo rezervacij iz člena 213 finančne uredbe.

    (6)

    Pravila, ki veljajo za oblikovanje rezervacij in skupni sklad za rezervacije, bi morala zagotavljati trden okvir notranje kontrole, da se doseže učinkovita in uspešna uporaba proračunskih sredstev EU ter zagotovi učinkovito upravljanje in porazdelitev sredstev.

    (7)

    Smernice za upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije bi morale v celoti in takoj zagotoviti potrebno likvidnost za kritje vseh potrebnih odlivov, kot so unovčitve jamstev, ter omogočiti ohranitev kapitala v naložbenem obdobju sklada z visoko stopnjo zaupanja. Sredstva bi moral upravljati finančni upravitelj na podlagi naložbene strategije, izražene v obliki strateške naložbene strukture, ki odraža naložbene cilje in dovoljeno tveganje. Naložbena strategija bi se morala odražati v strateški referenčni vrednosti (v nadaljnjem besedilu: referenčna vrednost). Referenčno vrednost bi bilo treba določiti v skladu z dobrimi praksami v industriji.

    (8)

    Odstopanje od referenčne vrednosti v smislu naložbene strukture in/ali značilnosti tveganja portfelja bi moralo biti dovoljeno v okviru določenih omejitev, in sicer z namenom povečanja pričakovanih donosov. Kljub temu se razume, da lahko bistvene spremembe tržnih razmer ali drugi dejavniki, ki vplivajo na naložbeno okolje, povzročijo odstopanja od pričakovanih vrednosti portfelja.

    (9)

    Upravljanje sredstev bi se moralo izvajati z uporabo naložbenega spektra, ki zagotavlja ustrezno ravnotežje med tveganjem in donosom ter potrebno likvidnost portfelja. Izvedeni finančni instrumenti se ne bi smeli uporabljati za špekulativne namene. Merila za izbor sredstev bi morala v celoti upoštevati cilje Komisije v zvezi s krepitvijo okvira za trajnostno financiranje in socialno pravičnostjo. Okoljske, socialne in upravljavske naložbene prakse, še zlasti glede na sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru (8), postajajo vse pomembnejše, Komisija pa bi morala na tem področju dajati zgled.

    (10)

    Finančni upravitelj bi moral v skladu s pravili skrbnega in varnega poslovanja ohraniti minimalni znesek sredstev sklada v denarju ali denarnih ustreznikih (v nadaljnjem besedilu: likvidnostna rezerva), pri tem pa upoštevati napovedi plačil, ki jih pripravijo odredbodajalske službe za finančne instrumente, proračunska jamstva ali finančno pomoč v skladu s členom 212 in drugim pododstavkom člena 213(2) finančne uredbe.

    (11)

    Sprejetje in izvajanje naložbene strategije bi moralo potekati v okviru upravljavske strukture, ki bi zagotavljala neodvisnost funkcije upravljanja tveganj. Treba je jasno razmejiti vloge finančnega upravitelja in računovodje ter vloge služb Komisije, ki izvajajo finančne instrumente, proračunska jamstva ali finančno pomoč, povezane z različnimi oddelki skupnega sklada za rezervacije, na osebje katerih so bile prenesene ustrezne naloge, prenesene na odredbodajalca (v nadaljnjem besedilu: odredbodajalske službe).

    (12)

    Finančni upravitelj bi moral nadzirati izvajanje naložbene strategije v skladu s pravili in postopki, ki jih določi računovodja, pravili skrbnega in varnega poslovanja ter dobrim finančnim poslovodenjem. V skladu s členom 213(3) finančne uredbe mora finančni upravitelj tudi izračunati dejansko stopnjo rezervacij in letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o skupnem skladu za rezervacije v skladu s členom 214 navedene uredbe.

    (13)

    Komisija je izdala sporočilo (9) Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi neodvisne ocene iz člena 212 finančne uredbe. Sporočilo potrjuje, da naj bi finančno upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije izvajala Komisija.

    (14)

    Finančni upravitelj ne bi smel imeti nezdružljivih odgovornosti na podlagi finančne uredbe, in sicer bi morale biti te ločene od odgovornosti odredbodajalskih služb za prispevajoče instrumente ali odgovornosti računovodje.

    (15)

    Generalni direktorat za proračun je pridobil izkušnje pri upravljanju več naložbenih portfeljev ter ima vzpostavljen ustrezen upravljavski okvir in notranja pravila za zagotovitev učinkovitega finančnega upravljanja sredstev skupnega sklada za rezervacije. Do 31. decembra 2019 je iste naloge izvajal Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve (v nadaljnjem besedilu: GD ECFIN). V skladu s sklepom predsednice Komisije z dne 1. decembra 2019 o organizaciji pristojnosti članov in članic Komisije (P(2019)1) je bil direktorat L „Zakladnica in finančne operacije“ GD ECFIN prerazporejen z GD ECFIN na Generalni direktorat za proračun, z izjemo ekipe, ki se ukvarja s poglobitvijo ekonomske in monetarne unije, ki ostaja v GD ECFIN. Zato je treba zagotoviti jasno razmejitev vloge finančnega upravitelja znotraj Komisije ter prenesti odgovornosti in naloge finančnega upravitelja na generalnega direktorja za proračun.

    (16)

    Na podlagi člena 212(3) finančne uredbe računovodja vzpostavi postopke, ki se uporabljajo za prihodke in odhodke ter – v dogovoru s finančnim upraviteljem – za sredstva in obveznosti v zvezi s skupnim skladom za rezervacije.

    (17)

    Odredbodajalske službe finančnih instrumentov, proračunskih jamstev ali finančne pomoči bi morale dejavno spremljati finančne obveznosti, za katere so odgovorne, in finančnega upravitelja obveščati o razvoju dogodkov enkrat letno, v primeru pomembnih sprememb pa brez odlašanja.

    (18)

    Komisija bi morala določiti, kako naj finančni upravitelj, računovodja in odredbodajalske službe izpolnjujejo svoje vloge in odgovornosti, kakor so določene v tem sklepu, ter opredeliti delovanje upravljavske strukture za upravljanje skupnega sklada za rezervacije. Z notranjim upravnim aktom in sporazumom o ravni storitve med finančnim upraviteljem in odredbodajalskimi službami bi bilo treba določiti dodatna pravila, ki so potrebna za uporabo tega sklepa.

    (19)

    Sredstva obstoječih Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropskega sklada za trajnostni razvoj, za katera so ustrezni jamstveni skladi že obstajali, bi morala biti zajeta v dveh oddelkih skupnega sklada za rezervacije. Zato je treba razveljaviti ustrezne smernice za upravljanje sredstev za ta jamstvena sklada.

    (20)

    V skladu s členom 282(3)(g) finančne uredbe se določbe, s katerimi se vzpostavlja skupni sklad za rezervacije, uporabljajo od datuma začetka uporabe večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020. Zato bi se moral ta sklep uporabljati od istega datuma –

    SKLENILA:

    Člen 1

    Sredstva in prispevajoči instrumenti skupnega sklada za rezervacije

    1.   Skupni sklad za rezervacije ob upoštevanju členov 211(4) in 212(1) finančne uredbe hrani zlasti rezervacije naslednjih prispevajočih instrumentov, določenih v zakonodajnih aktih o vzpostavitvi naslednjih proračunskih jamstev in finančne pomoči:

    (a)

    jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe;

    (b)

    jamstvo Evropskega sklada za trajnostni razvoj in Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.

    2.   Skupni sklad za rezervacije hrani tudi rezervacije dodatnih prispevajočih instrumentov, in sicer od začetka veljavnosti ustreznih določb predlaganih pravnih aktov o vzpostavitvi ustreznih proračunskih jamstev, finančnih instrumentov in finančne pomoči.

    3.   Poleg tega in ob upoštevanju člena 279(3) finančne uredbe se lahko na skupni sklad za rezervacije prenesejo rezervacije dodatnih prispevajočih instrumentov v denarju ali kot lastninska pravica do dovoljenih finančnih sredstev, zlasti rezervacije:

    (a)

    obstoječih finančnih instrumentov z velikim portfeljem aktivnih sredstev z enakim naložbenim spektrom, kot ga ima skupni sklad za rezervacije, kot je določeno v členu 8 te uredbe, če je to v skladu s členom 279(3) finančne uredbe;

    (b)

    drugih instrumentov politike Komisije, ki imajo velike portfelje aktivnih sredstev z enakim naložbenim spektrom, kot ga ima skupni sklad za rezervacije, kot je določeno v členu 8;

    (c)

    držav članic, ki zaprosijo za upravljanje morebitnega prispevka iz skladov za sredstva, dodeljena v okviru deljenega upravljanja, kot je določeno za namene oddelka države članice v okviru programa InvestEU.

    4.   Odredbodajalske službe o prenosu dodatnih rezervacij v skupni sklad za rezervacije iz odstavka 3 vnaprej obvestijo finančnega upravitelja in se o tem z njim dogovorijo.

    5.   Za vse obstoječe obveznosti, ki se ohranijo zunaj skupnega sklada za rezervacije v skladu s členom 279(3) finančne uredbe, še naprej veljajo že dogovorjene smernice in navodila za upravljanje sredstev.

    Člen 2

    Splošni cilj za upravljanje skupnega sklada za rezervacije

    1.   Skupni sklad za rezervacije se upravlja tako, da se zagotovi potrebna likvidnost za popolno in hitro kritje vseh zahtevanih odlivov in unovčitev jamstev ter ohranitev kapitala v naložbenem obdobju sklada z visoko stopnjo zaupanja.

    2.   Za dosego splošnega cilja iz odstavka 1 finančni upravitelj skupnega sklada za rezervacije upravlja sredstva v skladu s pravili skrbnega in varnega poslovanja, načeli dobrega finančnega poslovodenja ter pravili in postopki, ki jih določi računovodja Komisije.

    3.   Portfelj skupnega sklada za rezervacije se oblikuje tako, da se zagotovi visoka stopnja razpršenosti po skupinah dovoljenih sredstev, geografskimi območji, izdajatelji in roki zapadlosti, da je mogoče obvladovati nihanja v vrednosti portfelja.

    Člen 3

    Struktura in delovanje skupnega sklada za rezervacije

    1.   Sredstva skupnega sklada za rezervacije se dodelijo oddelkom, ki ustrezajo vsakemu prispevajočemu instrumentu iz člena 1.

    2.   Delež oddelkov se določi sorazmerno ter odraža prispevke sredstev vsakega prispevajočega instrumenta v skupni sklad za rezervacije in njihovo črpanje sredstev iz sklada.

    3.   Vse obveznosti, ki nastanejo pri osnovnih prispevajočih instrumentih, se izpolnijo s črpanjem sredstev iz skupnega sklada za rezervacije do deleža, ki ustreza zadevnemu oddelku. Kakršen koli presežek črpanja mora biti izjemen in začasen ter ga mora prispevajoči instrument poplačati v nominalnem znesku.

    4.   Če so sredstva v skupnem skladu za rezervacije, ki ustrezajo deležu ustreznega oddelka, izčrpana, Komisija od proračunskega organa zahteva potrebne odobritve za izpolnitev prevzetih obveznosti.

    5.   Komisija lahko v izjemnih primerih v skladu s členom 30(1)(g) finančne uredbe v svojem oddelku proračuna prerazporedi odobritve iz proračunske postavke proračunskega jamstva na proračunsko postavko drugega proračunskega jamstva v izjemnih primerih, ko oblikovane rezervacije v skupnem skladu za rezervacije slednjega ne zadoščajo za plačilo zahtevka za unovčitev jamstva ter pod pogojem, da se naknadno povrne znesek, ki je bil prerazporejen v skladu s postopkom iz člena 30(1)(g) finančne uredbe in člena 212(4) finančne uredbe.

    6.   V skladu s členom 211(7) finančne uredbe Komisija čim prej poroča proračunskemu organu, kadar vrednost deležev katerega koli oddelka pade pod 50 % predvidenih zneskov po uporabi dejanske stopnje rezervacij, in spet, kadar ta vrednost pade pod 30 % teh predvidenih zneskov.

    Člen 4

    Kritje unovčitev jamstev

    1.   Poravnava unovčitev jamstev, ki ustrezajo finančnim instrumentom, proračunskim jamstvom in finančni pomoči, ki jih krije skupni sklad za rezervacije (v nadaljnjem besedilu: unovčitve jamstev), zagotavlja sledljivost in evidentiranje teh prerazporeditev v okviru računovodskega sistema Komisije.

    2.   Unovčitve jamstev in drugi ustrezni zahtevki za plačilo se lahko krijejo z denarjem in/ali s prodajo sredstev iz skupnega sklada za rezervacije in/ali s pogodbami o začasni prodaji v okviru veljavnih omejitev tveganja.

    3.   Po prejemu zahtevka za unovčitev jamstva ali ustreznega zahtevka za plačilo, ki ga pošlje izvajalski partner, ali za ohranitev minimalnega zneska sredstev v denarju in denarnih ustreznikih znotraj likvidnostne rezerve v skladu s členom 212 in drugim pododstavkom člena 213(2) finančne uredbe pri osrednji zakladnici Komisije, odredbodajalska služba, odgovorna za prispevajoči instrument, izda nalog za dopolnitev sredstev, da se ponovno vzpostavi vrednost ustrezne vrstice likvidnostne rezerve. Zakladnica Komisije na podlagi teh nalogov za dopolnitev sredstev zahteva prerazporeditev zneskov na posebej za to ustvarjen račun za obdelavo teh zahtevkov za unovčitev jamstev ali zahtevkov za plačilo, od koder se dajo na voljo odredbodajalskim službam, ki jih lahko uporabijo za izvršitev plačil izvajalskim partnerjem.

    4.   Odredbodajalske službe sporočijo predhodne informacije o vseh unovčitvah jamstev ali ustreznih zahtevkih za plačilo takoj, ko so na voljo, da lahko finančni upravitelj ustrezno pripravi svoj odziv na te zahtevke za unovčitev jamstev in zahtevke za plačilo. Odredbodajalske službe za prispevajoče instrumente dejavno spremljajo finančne obveznosti, za katere so odgovorne, da pripravijo napovedi o prihodkih in v obsegu, kolikor je to mogoče, zagotovijo zgodnje obveščanje o pričakovanih zahtevkih za unovčitev jamstev.

    5.   Letno poročilo o delovanju skupnega sklada za rezervacije vključuje informacije o zahtevkih za unovčitev jamstev in ustreznih zahtevkih za plačilo, ki jih je pokril skupni sklad za rezervacije.

    Člen 5

    Naložbena strategija

    1.   Finančni upravitelj pripravi naložbeno strategijo za usmerjanje upravljanja sredstev skupnega sklada za rezervacije, da se dosežejo naložbeni cilji iz člena 2. Ta naložbena strategija je izražena v obliki strateške naložbene strukture, ki določa okvirne ciljne dodelitve za različne kategorije dovoljenih finančnih sredstev v portfelju.

    2.   Finančni upravitelj upošteva strateško naložbeno strukturo pri določitvi strateške referenčne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: referenčna vrednost), s katero se primerja uspešnost skupnega sklada za rezervacije.

    3.   Naložbeno strategijo in referenčno vrednost predlaga finančni upravitelj in potrdi računovodja, in sicer po posvetovanju z odredbodajalskimi službami in v sodelovanju z njimi.

    4.   Naložbena strategija in referenčna vrednost se lahko spremenita v primeru ustrezno dokumentiranih in utemeljenih sprememb gospodarskih razmer, znatne spremembe potreb in položaja prispevajočih instrumentov ali bistvene spremembe ocen prilivov in odlivov. Postopek za spremembo naložbene strategije je enak postopku njenega prvotnega sprejetja. Naložbena strategija se določi ob upoštevanju naložbenega obdobja in dovoljenega tveganja skupnega sklada za rezervacije.

    5.   Naložbeno obdobje skupnega sklada za rezervacije odraža skupna naložbena obdobja različnih prispevajočih instrumentov ob upoštevanju časovnega profila proračunskih prispevkov in ocen prilivov in odlivov, ki jih zagotavljajo odredbodajalske službe, odgovorne za prispevajoče instrumente, pred oblikovanjem začetne naložbene strategije in na letni osnovi v obdobju izvajanja prispevajočega instrumenta ali v primeru pričakovanih bistvenih sprememb.

    6.   Finančni upravitelj opredeli dovoljeno tveganje skupnega sklada za rezervacije kot najvišji znesek izgub iz dejavnosti upravljanja sredstev, ki jih skupni sklad za rezervacije lahko sprejme. Dovoljeno tveganje se izrazi s parametri tveganja, kot je tvegana vrednost, ki se določi z zelo visoko stopnjo zaupanja, tako da je verjetnost, da bodo dejanske izgube višje od največjih pričakovanih izgub, zelo majhna.

    Člen 6

    Izvajanje naložbene strategije s strani finančnega upravitelja

    1.   Finančni upravitelj izvaja naložbeno strategijo ob upoštevanju smernic za upravljanje sredstev ter ustreznih predpisov in postopkov.

    2.   Finančni upravitelj nadzira delovanje postopkov, določenih v tem sklepu.

    3.   Finančni upravitelj poroča v skladu s členom 11.

    4.   Služba za upravljanje tveganj finančnega upravitelja poroča računovodji o vseh bistvenih vprašanjih v zvezi z dobrim in preudarnim finančnim upravljanjem sredstev.

    5.   Finančni upravitelj nadzira javno naročanje vseh ustreznih podpornih storitev (računovodstvo, analitika, rešitve trgovanja), ki so potrebne za zagotovitev učinkovitega izvajanja naložbene strategije.

    6.   Da se zagotovi uspešno in učinkovito izvajanje naložbene strategije, je finančni upravitelj pooblaščen za prenos določenih funkcij ali postopkov akreditiranim ponudnikom storitev, ki imajo vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dodeljenih storitev. Dejavnosti, ki se lahko prenesejo, so:

    (a)

    vrednotenje in računovodstvo za sredstva in deleže oddelkov skupnega sklada za rezervacije;

    (b)

    hramba, skrbništvo in upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije;

    (c)

    oblikovanje, vrednotenje in vzdrževanje indeksov referenčnih vrednosti, tržnih podatkov.

    Člen 7

    Merjenje uspešnosti in vrednotenje

    1.   Finančni upravitelj za skupni sklad za rezervacije pripravi vsaj mesečno čisto vrednost sredstev. Vse transakcije (prilivi/odlivi) se ob koncu meseca vrednotijo po čisti vrednosti sredstev.

    2.   Skupni dobički ali izgube iz naložb sredstev, kakor se odražajo v čisti vrednosti sredstev skupnega sklada za rezervacije, se dodelijo sorazmerno deležu oddelkov zadevnih finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in finančne pomoči.

    3.   Vrednotenje portfelja se določi z metodami in postopki vrednotenja, ki jih predlaga finančni upravitelj in odobri računovodja. Te metode in postopki lahko vključujejo končne cene na trgu, zunanje ovrednotene cene, kotirane cene na delujočem trgu in, kadar te niso na voljo, notranje ali zunanje modele vrednotenja. Če so bila sredstva kupljena ali prodana, se uporabijo transakcijske cene.

    4.   Uspešnost portfelja se ovrednoti na podlagi poštene vrednosti, pri čemer se upoštevajo tržne cene instrumentov. Uspešnost portfelja se izračuna tako na absolutni podlagi kot tudi glede na referenčno vrednost, kot je določeno v členu 5.

    5.   Neposredni stroški upravljanja sredstev skupnega sklada za rezervacije se krijejo iz sredstev skupnega sklada za rezervacije. Ti stroški upravljanja sredstev vključujejo skrbniške pristojbine, zunanje revizijske stroške, stroške trgovanja in varovanja pred tveganjem, bančne stroške in stroške, povezane s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev in drugimi operacijami, dovoljenimi v skladu s členom 8.

    6.   Stroški trgovalne infrastrukture, vključno s stroški podatkovnih storitev, ki so neposredno povezani z upravljanjem sredstev skupnega sklada za rezervacije, se lahko odštejejo od sredstev sklada.

    Člen 8

    Dovoljen naložbeni spekter

    1.   Skupni sklad za rezervacije vlaga samo v:

    (a)

    sredstva denarnega trga, denominirana v eurih;

    (b)

    vrednostne papirje s stalnim donosom;

    (c)

    regulirane kolektivne naložbe v dolžniški in lastniški kapital.

    2.   Skupni sklad za rezervacije pridobi izpostavljenost do teh skupin sredstev z naložbami v naslednje instrumente ali z opravljanjem naslednjih operacij:

    (a)

    depoziti;

    (b)

    instrumenti denarnega trga in skladi denarnega trga, ki zagotavljajo dnevno likvidnost, ki jih zajema Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta (10);

    (c)

    dolžniški instrumenti, kot so obveznice, menice in zapisi, ter listinjeni finančni instrumenti v skladu z merili za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje, določenimi v Uredbi (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

    (d)

    kolektivni naložbeni podjemi, ki jih zajema Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), vključno s kotirajočimi investicijskimi skladi, ki vlagajo v lastniški kapital ali v dolžniške instrumente, pri katerih največje izgube ne morejo preseči vloženih zneskov;

    (e)

    pogodbe o začasni prodaji v skladu s členom 212(2) finančne uredbe;

    (f)

    pogodbe o začasnem nakupu;

    (g)

    operacije posojanja vrednostnih papirjev s priznanimi klirinškimi sistemi, kot sta Clearstream in Euroclear, ali z vodilnimi finančnimi institucijami, ki so specializirane za tovrstne operacije.

    3.   Izvedeni finančni instrumenti v obliki nestandardiziranih in standardiziranih terminskih pogodb in zamenjav se uporabljajo izključno za namene učinkovitega upravljanja portfelja, ne pa za špekulacije ali krepitev pozicij. Izvedeni finančni instrumenti se lahko uporabljajo za prilagoditev trajanja, ublažitev kreditnega ali drugega ustreznega tveganja ali spremembe dodeljevanja sredstev v skladu z naložbeno politiko.

    4.   Sredstva skupnega sklada za rezervacije se lahko vlagajo v pred tveganji zavarovane visoko likvidne obveznice, denominirane v ameriških dolarjih, ki jih izdajo državni in nadnacionalni subjekti izključno za namene razpršitve in izpostavljenosti drugi krivulji obrestne mere. Kakršno koli valutno tveganje se zavaruje, in sicer z ustrezno uporabo zamenjav ali drugih instrumentov za zavarovanje pred valutnimi tveganji, kot je določeno v odstavku 3.

    5.   Finančni upravitelj lahko, če se s tem strinja računovodja, razširi obseg dovoljenih naložb in vključi druge skupine sredstev in naložbene operacije, ki so v skladu z naložbeno strategijo in cilji, ter valute drugih razvitih gospodarstev, katerih sezname občasno objavi Mednarodni denarni sklad in za katere velja zavarovanje pred valutnimi tveganji. Vsaka odločitev o vključitvi novih skupin sredstev, naložbenih operacij ali valut razvitih gospodarstev se podpre s podrobno utemeljitvijo glede na skupino sredstev, operacijo ali valuto, in sicer v zvezi s tem, kako bodo razširjene naložbene možnosti povečale uspešnost skupnega sklada za rezervacije v smislu tveganj in donosa. To vključuje oceno operativnih zmogljivosti, potrebnih za podporo teh novih naložbenih možnosti.

    Člen 9

    Seznam dejavnosti, izključenih za naložbene namene iz etičnih ali moralnih razlogov

    1.   Finančni upravitelj ne sme zavestno vlagati sredstev skupnega sklada za rezervacije v vrednostne papirje, ki jih izdajo podjetja, za katera je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da se ukvarjajo z dejavnostmi, ki:

    (a)

    se štejejo za nezakonite ali prepovedane iz etičnih ali moralnih razlogov v skladu z regulativnim okvirom Unije ter mednarodnimi konvencijami in sporazumi;

    (b)

    so povezane z razvojem in proizvodnjo streliva in orožja ter trgovanjem z njim, prepovedanimi z veljavnim mednarodnim pravom.

    2.   Sredstva skupnega sklada za rezervacije se ne smejo vlagati v vrednostne papirje, ki jih izdajo podjetja, ki, kolikor je znano finančnemu upravitelju, ustvarijo več kot 25 % skupnih letnih prihodkov iz dejavnosti, navedenih v nadaljevanju:

    (a)

    dejavnosti iger na srečo (dejavnosti v zvezi s proizvodnjo, gradnjo, distribucijo, predelavo, trgovino ali programsko opremo);

    (b)

    proizvodov in dejavnosti, povezanih s tobakom (proizvodnja, distribucija, predelava in trgovina);

    (c)

    trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja ter s tem povezane infrastrukture, storitve in medijev.

    Člen 10

    Okoljski, socialni in upravljavski vidiki

    1.   Naložbena strategija skupnega sklada za rezervacije se izvaja v skladu s ciljem politike Unije, da se v največji možni meri spodbujata trajnostno financiranje in socialna pravičnost, pri čemer je treba ohraniti kapital skupnega sklada za rezervacije.

    2.   Izvajanje naložbene politike skupnega sklada za rezervacije mora biti v skladu z vso ustrezno zakonodajo, ki spodbuja okoljske, socialne in upravljavske finančne instrumente, ter mora upoštevati ustrezne standarde, sisteme, merila in postopke, določene v regulativnem okviru Unije.

    3.   Finančni upravitelj se posvetuje s strokovno skupino EU za trajnostno financiranje ali njeno naslednico o izvajanju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v naložbeni strategiji za skupni sklad za rezervacije.

    4.   Finančni upravitelj spremlja okoljski, socialni in upravljavski profil skupnega sklada za rezervacije in o njem redno poroča, tudi v letnem poročilu iz člena 11.

    Člen 11

    Poročila in računovodski izkazi skupnega sklada za rezervacije

    1.   Letno poročilo v skladu s členom 214(2) finančne uredbe vključuje ključne informacije o splošni sestavi portfelja, številu unovčitev, številu transakcij in uspešnosti v primerjavi z referenčno vrednostjo.

    2.   Letno poročilo obravnava splošno uspešnost skupnega sklada za rezervacije in morebiten pomemben razvoj dogodkov v zvezi z rezultati in operacijami skupnega sklada za rezervacije med letom.

    3.   Računovodja zagotovi pravočasno pripravo letnih računovodskih izkazov za sredstva, ki jih ima skupni sklad za rezervacije, in njihovo konsolidacijo v zaključnem računu Unije.

    4.   Finančni upravitelj računovodji na zahtevo predloži vse informacije in pomoč, da podpre izpolnitev te zahteve.

    5.   Finančni upravitelj pripravi mesečna poročila o tveganju in uspešnosti.

    6.   Finančni upravitelj na zahtevo računovodje, Evropskega parlamenta ali Sveta in Evropskega računskega sodišča zagotovi informacije o stanju in uspešnosti skupnega sklada za rezervacije.

    Člen 12

    Razveljavitev

    Sklep Komisije C(2016) 165 (13) in Sklep Komisije C(2017) 7693 (14) se razveljavita.

    Člen 13

    Prenos odgovornosti finančnega upravitelja

    Komisija prenese odgovornosti in naloge finančnega upravitelja na generalnega direktorja Generalnega direktorata za proračun z izjemo obveznosti poročanja iz člena 214(2) finančne uredbe.

    Generalni direktor Generalnega direktorata za proračun redno izvaja te odgovornosti in naloge ter komisarskemu kolegiju predloži vsa priporočila in poročila o delovanju skupnega sklada za rezervacije.

    Člen 14

    Datum začetka uporabe

    Ta sklep se uporablja od datuma začetka uporabe večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020.

    V Bruslju, 25. februarja 2020

    Za Komisijo

    Johannes HAHN

    Član Komisije


    (1)  UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

    (2)  Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

    (3)  Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD (UL L 249, 27.9.2017, str. 1).

    (4)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (Kodificirana različica) (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

    (5)  Delno skupno razumevanje sozakonodajalcev glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (COM(2018) 439 final z dne 6. junija 2018).

    (6)  COM(2018) 460 final z dne 14. junija 2018.

    (7)  Sklep Sveta 77/270/Euratom z dne 29. marca 1977 o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju nuklearnih elektrarn (UL L 88, 6.4.1977, str. 9).

    (8)  COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

    (9)  COM(2020) 130.

    (10)  Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).

    (11)  Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).

    (12)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (prenovitev) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

    (13)  Sklep Komisije C(2016) 165 z dne 21. januarja 2016 o odobritvi smernic za upravljanje sredstev v jamstvenem skladu Evropskega sklada za strateške naložbe.

    (14)  Sklep Komisije C(2017) 7693 z dne 22. novembra 2017 o odobritvi smernic za upravljanje sredstev za jamstveni sklad Evropskega sklada za trajnostni razvoj in o spremembi Sklepa C(2005) 2992 o upravljanju neproračunskih finančnih operacij Evropske skupnosti (ES), Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) v likvidaciji, nato pa sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo.


    Top