(1)

Zaradi poenostavitve uporabe financiranja Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS), Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter zmanjšanja upravnega bremena in tveganja napake je primerno določiti pavšalni znesek za povračilo stroškov enemu ali več upravičencem operacij, ki prejmejo podporo v okviru tehnične pomoči, ne da bi bilo treba stopnjo utemeljiti. To vključuje primere, ko organ upravljanja ali plačilna agencija ali drug organ izvaja operacije tehnične pomoči.

(2)

Višina pavšalne stopnje temelji na zgornjih mejah in dejanski dodelitvi za tehnično pomoč v programih ter na podatkih o črpanju iz preteklih programskih obdobij. Uporaba metode pavšalnega povračila ne vpliva na dodelitev finančnih sredstev za tehnično pomoč v sprejetih programih. Lahko se uporablja tudi v programih, ki jih podpira več skladov, tudi če prednostna naloga tehnične pomoči prejme podporo iz drugega sklada, kot je sklad, ki zagotavlja podporo za prednostne naloge, ki niso tehnična pomoč, v istem programu.

(3)

Poleg tega bi bilo treba zaradi lažjega finančnega upravljanja v okviru obstoječih ureditev za načrtovanje programov za ESRR, ESS in Kohezijski sklad ter za ESPR določiti, da so osnova za uporabo stopnje upravičeni izdatki v okviru prednostnih osi, ki niso prednostna os tehnične pomoči programa, v katerem se uporablja ta metoda pavšalnega povračila. Zato se ta pavšalna stopnja ne uporablja, kadar program zajema izključno tehnično pomoč. Poleg tega za zgoraj navedene sklade ni zahteve po spremembi programa, če se uporablja ta metoda pavšalnega povračila.

(4)

Določiti je treba, da so podlaga za uporabo pavšalne stopnje upravičeni izdatki, za katere je organ upravljanja ali ustrezni nadzorni organ opravil preverjanje upravljanja ali, v primeru EKSRP, ustrezne upravne preglede.

(5)

Da bi se izognili tveganju dvojnega financiranja, kadar države članice uporabijo to možnost, bi se moralo pavšalno financiranje uporabljati samo za izdatke, za katere je bilo opravljeno preverjanje upravljanja po začetku veljavnosti te uredbe in nato do konca obdobja upravičenosti. Iz istega razloga bi se moralo za EKSRP pavšalno financiranje uporabljati samo za izdatke, ki so bili predmet upravnih pregledov od začetka kmetijskega proračunskega leta, kot je določeno v členu 39 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki se začne 16. oktobra 2019, ali od začetka katerega koli naslednjega kmetijskega proračunskega leta in nato do konca obdobja upravičenosti. Da se zagotovi dobro finančno poslovodenje, morajo države članice zagotoviti, da se zneski, povrnjeni v obliki pavšalnega financiranja, izračunajo na podlagi izdatkov za projekte netehniče pomoči, ki so zakoniti in pravilni.

(6)

Mehanizem pavšalnega financiranja se lahko uporablja samo v obračunskih letih, ki na dan začetka veljavnosti te uredbe še niso bila zaključena. Da se omogočijo pregledi v okviru členov 9 in 47 Uredbe (EU) št. 1306/2013 na podlagi izračuna pavšalnega financiranja, se lahko mehanizem pavšalnega financiranja za EKSRP uporablja samo za izdatke od začetka kmetijskega proračunskega leta, ki se začne 16. oktobra 2019 ali od katerega koli naslednjega kmetijskega proračunskega leta.

(7)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, in sicer dovolj zgodaj v tekočem obračunskem letu, in v primeru EKSRP v kmetijskem proračunskem letu, ki se začne 16. oktobra 2019, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –