(1)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (EU, Euratom) 2015/2422 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je Sodišče Evropske unije skupaj s Splošnim sodiščem opravilo splošni pregled pristojnosti, ki jo izvajata, in preučilo, ali bi bile glede na reformo strukture sodišč Unije, ki je bila izvedena na podlagi navedene uredbe, potrebne določene spremembe glede razdelitve pristojnosti med Sodiščem in Splošnim sodiščem ali glede načina, kako Sodišče obravnava pritožbe.

(2)

Kot je razvidno iz poročila, ki ga je Sodišče 14. decembra 2017 predložilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, Sodišče meni, da trenutno ni treba predložiti sprememb glede načina obravnavanja vprašanj, ki so mu predložena v predhodno odločanje na podlagi člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Predlogi za sprejetje predhodne odločitve so temelj sodnega sistema Unije in se hitro obravnavajo, tako da prenos pristojnosti za odločanje o vprašanjih za predhodno odločanje na posebnih področjih, določenih s Statutom Sodišča Evropske unije, na Splošno sodišče trenutno ni potreben.

(3)

Pregled, ki sta ga opravila Sodišče in Splošno sodišče, je kljub temu pokazal, da lahko, kadar odloča o tožbi za razglasitev ničnostni, ki jo vloži država članica zoper akt Komisije v zvezi z neizvrševanjem sodbe, ki jo je Sodišče izdalo na podlagi člena 260(2) ali (3) PDEU, Splošno sodišče naleti na resne težave, kadar se Komisija in zadevna država članica ne strinjata glede ustreznosti ukrepov, ki jih je sprejela ta država članica za izvršitev sodbe Sodišča. Iz tega razloga se zdi nujno, da se odločanje o sporih v zvezi s pavšalnim zneskom ali denarno kaznijo, naloženim državi članici na podlagi člena 260(2) ali (3) PDEU, pridrži izključno Sodišču.

(4)

Poleg tega je iz pregleda, ki sta ga izvedla Sodišče in Splošno sodišče, razvidno, da so številne pritožbe vložene v zadevah, v katerih je že bila opravljena dvojna preučitev, najprej s strani neodvisnega odbora za pritožbe in nato s strani Splošnega sodišča, in da Sodišče veliko število teh pritožb zavrne zaradi njihove očitne neutemeljenosti ali zaradi očitne nedopustnosti. Da bi se Sodišču omogočilo, da se osredotoči na zadeve, ki zahtevajo vso njegovo pozornost, je v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti potrebno, da se za pritožbe v takšnih zadevah uvede postopek, po katerem Sodišče dopusti pritožbo, deloma ali v celoti, le, kadar odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

(5)

Glede na nenehno naraščanje števila zadev pred Sodiščem in v skladu z dopisom predsednika Sodišča Evropske unije z dne 13. julija 2018 je treba trenutno dati prednost vzpostavitvi prej navedenega postopka, na podlagi katerega Sodišče odloči o dopustitvi pritožbe. Del zahteve Sodišča z dne 26. marca 2018, ki se nanaša na delni prenos tožb zaradi neizpolnitve obveznosti na Splošno sodišče, bi bilo treba preučiti pozneje, in sicer po tem, ko bo decembra 2020 predstavljeno poročilo o delovanju Splošnega sodišča, določeno v členu 3(1) Uredbe (EU, Euratom) 2015/2422. Opozoriti je treba, da bi moral biti poudarek tega poročila zlasti na uspešnosti Splošnega sodišča ter na nujnosti in učinkovitosti povečanja števila sodnikov na 56, tudi ob upoštevanju cilja zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov v okviru Splošnega sodišča, kot je navedeno v uvodnih izjavah Uredbe (EU, Euratom) 2015/2422.

(6)

Posledično je treba spremeniti Protokol št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije in hkrati zagotoviti celovito terminološko skladnost med njegovimi določbami in ustreznimi določbami PDEU ter predvideti ustrezne prehodne določbe glede obravnavanja zadev, ki na dan začetka veljavnosti te uredbe še niso bile rešene –