(1)

Referenčne vrednosti imajo pomembno vlogo pri določanju cene številnih finančnih instrumentov in finančnih pogodb ter pri merjenju uspešnosti številnih investicijskih skladov. Prispevanje k referenčnim vrednostim in njihovo upravljanje sta v številnih primerih izpostavljena manipulaciji, osebe, ki se s tem ukvarjajo, pa se pogosto soočajo z navzkrižji interesov.

(2)

Da bi izpolnjevale svojo vlogo v gospodarstvu, morajo referenčne vrednosti reprezentativno odražati osnovni trg ali gospodarsko realnost, ki naj bi ju merile. Če referenčna vrednost ni več reprezentativna za osnovni trg, na primer medbančne obrestne mere, obstaja nevarnost negativnih učinkov na, med drugim, celovitost trga ter financiranje gospodinjstev (krediti in hipotekarna posojila) in podjetij v Uniji.

(3)

Tveganja za uporabnike, trge in gospodarstvo Unije se navadno povečajo, kadar je skupna vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb in investicijskih skladov, ki je zastopana v določeni referenčni vrednosti, visoka. Zato so v Uredbi (EU) 2016/1011 določene različne kategorije referenčnih vrednosti ter tudi dodatne zahteve za zagotovitev celovitosti in zanesljivosti nekaterih referenčnih vrednosti, ki se štejejo za ključne, vključno s pooblastilom pristojnih organov, da pod določenimi pogoji zahtevajo prispevke h ključnim referenčnim vrednostim ali njihovo upravljanje.

(4)

V skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 je Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov, da določi in vsaj vsaki dve leti pregleda seznam ključnih referenčnih vrednosti.

(5)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1368 (2) je bil določen seznam ključnih referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo na finančnih trgih v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011.

(6)

V skladu s točko (b) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 se na seznam ključnih referenčnih vrednosti lahko vključijo referenčne vrednosti, če te referenčne vrednosti temeljijo na vhodnih podatkih, ki so jih predložile prispevajoče osebe, katerih večina ima sedež v eni državi članici in ki se priznavajo za ključne v tej državi članici.

(7)

Poljski pristojni organ Komisja Nadzoru Finansowego (KNF) je 10. oktobra 2018 obvestil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) o svojem predlogu, da se varšavska medbančna obrestna mera (WIBOR) prizna kot ključna referenčna vrednost v skladu s točko (b) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011, ker je ključna na Poljskem in temelji na predloženih podatkih prispevajočih oseb, ki imajo vse sedež na Poljskem.

(8)

WIBOR je referenčna mera, ki temelji na povprečju obrestnih mer, po katerih so si banke, ki delujejo na poljskem denarnem trgu, pripravljene medsebojno posojati nezavarovana sredstva z različnimi zapadlostmi. Na dan 10. oktobra 2018 je v odboru WIBOR sodelovalo enajst bank, vse s sedežem na Poljskem.

(9)

KNF je v oceni, ki jo je predložil ESMA, prišel do sklepa, da bi prenehanje zagotavljanja referenčne mere WIBOR ali njeno zagotavljanje na podlagi vhodnih podatkov ali podatkov odbora prispevajočih oseb, ki ne predstavljajo več osnovnega trga ali gospodarske realnosti, negativno vplivalo na delovanje finančnih trgov na Poljskem.

(10)

Po oceni KNF se WIBOR uporablja kot referenčna mera pri 60 % vseh posojil gospodinjstvom na Poljskem ter pri 70,1 % še neodplačanih hipotekarnih posojil. Pri hipotekarnih posojilih, vpisanih po letu 2013, je uporaba WIBOR narasla na 98,5 %. Poleg tega se WIBOR uporablja kot referenčna mera pri izplačilih kuponov za skoraj 26 % skupne nominalne vrednosti poljskih obveznic. KNF je predložil tudi podatke, ki kažejo, da se WIBOR uporablja kot referenčna mera pri obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC z neodplačanim nominalnim zneskom v višini 366 milijard EUR. Končno, KNF je na podlagi raziskave sklenil, da se WIBOR uporablja kot referenčna mera v investicijskih skladih s skupno neto vrednostjo sredstev v višini 2,6 milijarde EUR. Skupna vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki se sklicujejo na WIBOR, je torej višja kot bruto nacionalni proizvod Poljske. V oceni je bilo ugotovljeno, da je WIBOR ključnega pomena za finančno stabilnost in celovitost trga na Poljskem ter da bi lahko imela prenehanje zagotavljanja ali nezanesljivost referenčne mere WIBOR precejšen negativen vpliv na delovanje finančnih trgov na Poljskem ter na podjetja in potrošnike, ker se uporablja pri posojilih, potrošniških kreditih in investicijskih skladih.

(11)

ESMA je 8. novembra 2018 Komisiji poslal mnenje, v katerem je navedel, da je KNF upošteval vse elemente in merila iz člena 20(3) Uredbe (EU) 2016/1011 ter predložil kvantitativne podatke v podporo priznanju referenčne mere WIBOR za ključno referenčno vrednost, poleg tega pa je predložil tudi analitično obrazložitev, v kateri je poudaril bistveno vlogo mere WIBOR v poljskem gospodarstvu.

(12)

Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1368 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Zaradi ključnega pomena referenčne mere WIBOR, njene razširjene uporabe in njene vloge pri razporejanju kapitala na Poljskem bi ta uredba morala začeti veljati čim prej.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –