(1)

V skladu z opredelitvijo iz Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1)„‚gensko spremenjeni organizem (GSO)‘ pomeni organizem z izjemo človeka, katerega genski material je bil spremenjen na način, ki se ne pojavlja v naravi s križanjem in/ali naravno rekombinacijo“. To opredelitev dopolnjujejo seznami tehnik, ki določajo področje uporabe navedene direktive. Opredelitev in seznami tehnik so bili pripravljeni glede na tehnike gojenja, ki so bile na voljo in ki so se uporabljale ob sprejetju Direktive 2001/18/ES.

(2)

Odtlej je bil pri razvoju novih tehnik gojenja dosežen precejšen napredek, kar je privedlo do nejasnosti, ali te nove tehnike gojenja spadajo v opredelitev GSO in na področje uporabe Direktive 2001/18/ES ali ne ter, posledično, ali bi morale za proizvode, pridobljene z njimi, veljati obveznosti iz navedene direktive.

(3)

Sodišče je v sodbi v zadevi C-528/16 (2), potem ko je preučilo splošne cilje Direktive 2001/18/ES, razsodilo, da nove tehnike mutageneze spadajo na področje uporabe navedene direktive in da zanje veljajo obveznosti, ki so določene v njej.

(4)

Razsodba je prinesla pravno jasnost glede statusa novih tehnik mutageneze, vendar je hkrati sprožila praktična vprašanja, ki imajo posledice za nacionalne pristojne organe, industrijo Unije, zlasti v sektorju gojenja rastlin, pa tudi za raziskave in drugo. Ta vprašanja med drugim zadevajo to, kako zagotoviti skladnost z Direktivo 2001/18/ES, kadar proizvodov, pridobljenih z novimi tehnikami mutageneze, s sedanjimi metodami ni mogoče razlikovati od tistih, nastalih z naravno mutacijo, in kako v takem primeru zagotoviti enako obravnavo uvoženih proizvodov in proizvodov, proizvedenih v Uniji.

(5)

Svet meni, da je za pojasnitev tega potrebna študija v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (3) in zlasti odstavkom 10 Sporazuma o uporabi členov 225 in 241 Pogodbe o delovanju Evropske unije –