(1)

V skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 mora biti številka, da se šteje kot „indeks“, objavljena ali na voljo javnosti. Opredelitev indeksa je tako osnova za opredelitev referenčne vrednosti, kot je navedena v Uredbi (EU) 2016/1011.

(2)

Zato je treba opredeliti, v katerih primerih se šteje, da je številka na voljo javnosti, da se prepreči regulativna arbitraža med jurisdikcijami v Uniji.

(3)

Subjekt izdajatelja številke se ne bi smel šteti kot javnost za namene Uredbe (EU) 2016/1011, saj sicer ne bi bilo nobene razlike med „biti na voljo“ in „biti na voljo javnosti“. Iz istega razloga se ozko opredeljeno število prejemnikov prav tako ne bi smelo šteti za javnost.

(4)

Za številko bi se moralo šteti, da je na voljo javnosti, kadar lahko do nje neposredno ali posredno dostopa širša skupina ljudi. Uporaba referenčne vrednosti, ki uporabniku zagotavlja dostop do referenčne številke, bi se morala šteti za posreden dostop.

(5)

Številka je lahko na voljo na različne načine v istem času ali sosledno, prek izdajatelja številke ali s posredovanjem številke s strani katerega koli primarnega prejemnika.

(6)

Za zagotovitev, da se opredelitev „zagotavljanja referenčne vrednosti“ uporablja na enoten način, je primerno določiti, da upravljanje ureditev za določanje referenčne vrednosti, kot je navedeno v členu 3(1)(5)(a), vključuje stalno upravljanje zagotavljanja referenčne vrednosti ter določanje, prilagajanje in tekoče vzdrževanje metodologije –

(a)

tekoče upravljanje struktur izdajatelja in njegovega osebja, ki sodeluje v postopku določanja referenčne vrednosti;

(b)

določanje, prilagajanje in tekoče vzdrževanje specifične metodologije za določanje referenčne vrednosti.