(1)

Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Nemčijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi Priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil 22. marca 2018. Svet je Priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja sprejel 14. maja 2018 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje).

(2)

Nemčija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih 1 in 2 spodaj.

(3)

Poročilo o državi za Nemčijo za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Nemčije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017 (4), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek Nemčije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 7. marca 2018. Na podlagi opravljene analize je Komisija ugotovila, da v Nemčiji obstajajo makroekonomska neravnotežja. Predvsem ima stalno velik presežek na tekočem računu čezmejne učinke in odraža umirjeno raven naložb glede na prihranke v zasebnem in javnem sektorju. Presežek, predvsem z državami zunaj Unije, se je od leta 2016 nekoliko zmanjšal in naj bi se v prihodnjih letih še naprej postopno zmanjševal zaradi povečanja domačega povpraševanja, medtem ko naj bi v obdobju, ki ga zajema napoved, ostal na najvišji ravni doslej. Čeprav rast vedno bolj temelji na domačem povpraševanju, so potrošnja in naložbe kot delež BDP še naprej omejene kljub ugodnim cikličnim pogojem in pogojem financiranja ter potrebam po naložbah v infrastrukturo, za katere obstaja fiskalni manevrski prostor. Sprejeti so bili številni ukrepi za okrepitev javnih naložb, vendar ta prizadevanja še niso privedla do trajnostnega povečanja javnih naložb kot deleža BDP. Omejen je bil tudi napredek pri obravnavi priporočil na drugih področjih.

(4)

Nemčija je 30. aprila 2018 predložila nacionalni program reform za leto 2018 in 19. aprila 2018 program stabilnosti za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Nemčijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. V programu za stabilnost za leto 2018 vlada načrtuje proračunski presežek med 1 % in 1,5 % BDP v obdobju 2018–2021. Srednjeročni proračunski cilj, in sicer strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, bo še naprej izpolnjen z nekaj rezerve v celotnem programskem obdobju. V skladu s programom za stabilnost naj bi dolg sektorja država kot odstotek BDP postopno upadal in leta 2021 dosegel 53 % BDP. Medtem ko so v programu za stabilnost našteti in opisani številni načrtovani ukrepi iz koalicijskega dogovora iz marca 2018, ki znašajo okoli 1,5 % BDP v obdobju 2018–2021, pa ti še niso vključeni v napovedi na podlagi programa za stabilnost, ker še niso sprejeti. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije in ki ga ni potrdil neodvisni organ, je verjeten (6). Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2018 naj bi strukturni saldo dosegel presežek v višini 1,2 % BDP v letu 2018 in 1,0 % v letu 2019, kar je nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Dolg sektorja država naj bi se po napovedih še naprej zanesljivo zmanjševal. Na splošno Svet pričakuje, da bo Nemčija v letih 2018 in 2019 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Hkrati bi država ob upoštevanju srednjeročnega cilja še lahko izkoristila možnosti za uporabo fiskalne in strukturne politike, da bi dosegla trajno naraščanje javnih in zasebnih naložb predvsem v raziskave, razvoj in inovacije.

(7)

Realne javne naložbe so se v obdobju 2015–2017 močno povečale. Ta trend kaže na prizadevanja vlade za okrepitev naložb. Javne naložbe se povečujejo, vendar je povečanje kot delež BDP še vedno skromno, na občinski ravni pa še vedno zaostaja, ocenjeno na 4 % BDP. Javni osnovni kapital še vedno upada kot delež BDP zaradi negativnih neto naložb na občinski ravni (približno 6 milijarde EUR letno v obdobju 2010–2016). Odprava zaostanka pri naložbah na občinski ravni bi pomenila dodatne letne javne naložbe v višini 0,3 % BDP v naslednjem desetletju. Naložbe kot odstotek osnovnega kapitala v sektorju država in javne naložbe kot delež javnih odhodkov so pod povprečjem euroobmočja. V letu 2017 je začela delovati storitvena agencija, ustanovljena za podpiranje javnih naložb na občinski ravni, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za odpravo zaostanka pri naložbah. To skupaj z ugodnim proračunskim položajem kaže, da obstajajo možnosti za povečanje naložb na vseh ravneh države, zlasti na regionalni in občinski ravni.

(8)

Javnofinančni odhodki za izobraževanje so ostali v višini 4,2 % BDP v letu 2016, kar je pod povprečjem Unije, ki znaša 4,7 %. Poraba za izobraževanje in raziskave je leta 2016 ostala v višini 9,0 % BDP in ni dosegla nacionalnega cilja v višini 10 % BDP. To ustreza oceni ocenjeni naložbeni vrzeli v višini približno 33 milijard EUR. Medtem ko so se odhodki za izobraževanje realno povečali, je pri naložbah še vedno znaten zaostanek. Hkrati pa bodo izzivi, kot so vse večje število študentov, pomanjkanje učiteljev ter nadaljnja širitev predšolske vzgoje in varstva, zahtevali ustrezno javno financiranje. Dodatna poraba za izobraževanje ter raziskave in inovacije je ključnega pomena za potencialno rast Nemčije.

(9)

Digitalizacija nemškega gospodarstva napreduje počasi in država se spopada s precejšnjimi izzivi. Digitalni razkorak med mesti in podeželjem z vidika pokritosti (samo 54 % na podeželju) s hitrim internetom (dostop do interneta naslednje generacije do 30 Mbit) je očiten. Nemčija zaostaja pri uvajanju zelo visoko zmogljivostnih širokopasovnih povezav (> 100 Mbit). V primerjavi s povprečjem Unije, ki znaša 26,8 %, je le majhen delež nemškega podeželja (7,3 %) pokrit z visoko zmogljivostnimi optičnimi dostopovnimi omrežji. Namesto tega je bila posodobitev obstoječih bakrenih kabelskih omrežij (vektorizacija) še naprej prevladujoča že obstoječa bolj zaželena tehnološka rešitev. Številne storitve so odvisne od povezljivosti zelo visokih hitrosti in v letu 2017 je 25,3 % nemških podjetij menilo, da so njihove internetne povezave prepočasno za njihove dejanske poslovne potrebe. Pomanjkanje takšne povezljivosti zavira naložbe, zlasti s strani malih in srednje velikih podjetij, od katerih se mnoga nahajajo na podeželskih in polpodeželskih območjih. Tudi uspešnost digitalnih javnih storitev in e-zdravja je pod povprečjem Unije.

(10)

Naložbe v poslovne raziskave in razvoj rastejo, Nemčija pa je vse bližje izpolnitvi cilja glede intenzivnosti raziskav in razvoja iz strategije Evropa 2020. Vendar so naložbe čedalje bolj skoncentrirane v velikih podjetjih ter v srednje- in visokotehnoloških proizvodnih podjetjih, prispevek malih in srednjih podjetij pa se zmanjšuje. Sprejeti so bili številni ukrepi za krepitev podjetniške dejavnosti, zlasti s spodbujanjem zasebnih naložb v tvegani kapital. Vendar ostaja nemški trg tveganega kapitala manj razvit kot v drugih vodilnih državah na področju inovacij.

(11)

Kljub nekaterim izboljšavam v zadnjih letih je nemški davčni sistem še vedno neučinkovit, zlasti ker je zapleten in izkrivlja odločanje, na primer glede naložb, financiranj in udeležbe na trgu dela. Nemčija namenja razmeroma veliko pozornosti neposrednim davkom za povečanje prihodkov in obstaja potencial za zmanjšanje izkrivljajočega neposrednega obdavčenja ali za prehod na manj izkrivljajoče davke na nepremičnine, dedovanje in potrošnjo. Ravni davkov in socialnih prispevkov od dohodka iz zaposlitve so bile leta 2015 šeste najvišje v Uniji. Stroški kapitala in dejanska povprečna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki se razlikujejo po regijah, so med najvišjimi v Uniji (28,2 % kot nacionalno povprečje v primerjavi s povprečjem Unije, ki znaša 20,9 %). Zaradi vzajemnega učinkovanja davka od dohodkov pravnih oseb, lokalnega obrtnega davka in solidarnostnega davka je sistem obdavčevanja pravnih oseb zapleten in povezan z visokimi upravnimi stroški, prav tako pa izkrivlja raven in lokacijo naložb. Poleg tega davek od dohodkov pravnih oseb izkrivlja odločitve glede financiranja s spodbudami za dolžniško financiranje. Te spodbude so sedme najvišje v Uniji. Znižanje stroškov lastniškega kapitala bi lahko okrepilo zasebne naložbe in razmeroma premalo razvit trg tveganega kapitala. Poleg tega ostajajo določbe o prenosu izgub v naslednje leto relativno stroge, saj omejujejo znesek na 60 % obdavčljivega dohodka v zadevnem letu.

(12)

Regulacija je v Nemčiji še vedno zelo omejevalna, zlasti glede poslovnih storitev, reguliranih poklicev in upravnih formalnosti za čezmejno opravljanje storitev. Ključne omejitve med drugim zadevajo pravno obliko in poslovni delež. Stopnje izgube strank v sektorjih ključnih poslovnih storitev, kot so pravne, računovodske, arhitekturne in inženirske storitve, so pod povprečjem Unije, medtem ko so bruto stopnje dejavnosti v teh sektorjih nad povprečjem, kar kaže na nižji konkurenčni pritisk. Ker imajo storitve vlogo vmesnih vložkov, manj omejevalna ureditev storitev povečuje produktivnost v storitveno intenzivnih panogah nižje v prodajni verigi.

(13)

Trg dela v Nemčiji deluje zelo uspešno. Brezposelnost je v četrtem četrtletju leta 2017 padla na rekordno nizko raven 3,6 % in zaposlenost je dosegla 79,8 %. Stopnja brezposelnosti mladih (6,8 % leta 2017) je med najnižjimi v Uniji. Nemčija se sooča z vse večjim pomanjkanjem usposobljene delovne sile, medtem ko je potencial nekaterih skupin na trgu dela še vedno premalo izkoriščen. Delež ljudi, ki delajo s krajšim delovnim časom, zlasti žensk in oseb s priseljenskim ozadjem in ki negujejo druge, je med največjimi v Uniji. Pri ženskah ključni dejavniki vključujejo negativne spodbude za daljši delovnik, skupaj s pomanjkanjem zadostnega otroškega varstva in celodnevnih šolskih ustanov. Posebna davčna pravila, zlasti za delavce z nizkimi dohodki in prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu, ter učinki rigidnosti trga zaradi dohodkovnega praga za mala dela v višini 450 EUR so ustvarili še dodatne ovire za podaljšanje delovnika. Nemčija ima enega največjih davčnih primežev za osebe z nizkimi dohodki, med katerimi so večinoma ženske. Visok delež žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom, spremlja ena največjih razlik med spoloma pri zaposlitvi za krajši delovni čas v Uniji (37,5 % v primerjavi s povprečjem Unije, ki znaša 23,1 %). To prispeva k zelo veliki razliki v plačah med ženskami in moškimi v Nemčiji.

(14)

Nominalna rast plač je ostala v letu 2017 zmerna v višini 2,4 % kljub rekordno nizki brezposelnosti in visokemu številu prostih delovnih mest. Ta razmeroma skromna stopnja je deloma tudi posledica počasnega povečanja produktivnosti v storitvenem sektorju, nizke pokritosti s kolektivnimi pogajanji v nekaterih sektorjih in zmanjšanja strukturne brezposelnosti. Odziv na povečanje inflacije je bil omejen, pri čemer se je realna rast plač zmanjšala z 1,8 % v letu 2016 na 0,7 % v letu 2017. Kolektivne pogodbe iz začetka leta 2018 bi lahko privedle do določene pospešitve rasti plač in vredno je spremljati razvoj dogodkov na tem področju. Delež zaposlenih z nizkimi dohodki ostaja visok in obstajajo možnosti za povečanje števila delovnih ur v nižjih plačnih decilih. Povečano priseljevanje ni preprečilo rasti plač v segmentih z nižjimi plačami. Uvedba zakonsko določene splošne minimalne plače v letu 2015 in njeno posledično povečanje v letu 2017 sta povečala plače na dnu porazdelitve. Socialni partnerji se v sedanjem krogu pogajanj o plačah poleg zvišanja plač osredotočajo na prožnost delovnega časa.

(15)

Nemčija ima na splošno trden sistem socialne zaščite. Vendar se je stopnja tveganja revščine za celotno prebivalstvo do leta 2015 nenehno povečevala, nato pa se je trend v letu 2016 nekoliko obrnil. V letu 2015 je začela upadati tudi dohodkovna neenakost, ki kaže na skromno zmanjšanje razmerja S80/S20 zaradi izboljšanja dohodkov revnejših gospodinjstev. Nedavno zmanjšanje revščine zaposlenih v 2016 je bilo prav tako skromno in je koristilo samo moškim.

(16)

Nemčija lahko izboljša povezanost starejših delavcev s trgom dela, kar bi povečalo prihodke v starosti, spodbudilo potencialni proizvod, pomagalo pri prilagajanju na pomanjkanje delovne sile ter zmanjšalo potrebo po previdnostnem varčevanju za starost. Tveganja za fiskalno vzdržnost so trenutno nizka, kar je večinoma posledica razmeroma visokega primarnega presežka. Kljub temu se pričakuje, da bo imela Nemčija enega največjih povečanj odhodkov za pokojnine v Uniji do leta 2070 v skladu s poročilom o staranju 2018. Tveganje revščine v starosti (tj. nad 65 let) je bilo pri 17,6 % v letu 2016 višje od povprečja Unije, ki znaša 14,7 %. Prihodnje poslabšanje ustreznosti pokojnin v okviru obveznega prvega stebra naj bi povečalo tveganje revščine v starosti, zlasti za osebe z nizkimi dohodki, osebe z netipičnimi pogodbami in tiste s prekinitvami zaposlitve v delovni dobi. Razlika v pokojninah med spoloma je med najvišjimi v Uniji. Hkrati je bila zaposlenost delavcev v starosti 65–69 let v srednji tretjini držav članic (16,1 %), čeprav je bila stopnja zaposlenosti delavcev v starosti 60–64 (58,4 % v letu 2017) med najvišjimi v Uniji.

(17)

Socialnoekonomsko ozadje je še vedno zelo odločujoč dejavnik pri rezultatih izobraževanja in vključevanju na trg dela. V znanosti prispeva k razliki v uspešnosti v višini treh let šolanja med najnižjim in najvišjim socialnim kvartilom v skladu s Programom za mednarodno ocenjevanje učencev v letu 2015. Nacionalni podatki potrjujejo znatno korelacijo tudi v osnovnem šolstvu. Učenci z migrantskim ozadjem se soočajo s posebnimi izzivi. V primerjavi z domačimi učenci je pri njih veliko večja verjetnost, da bodo imeli slabša osnovna znanja ter da bodo zgodaj opustili šolanje ali prekinili študij. Tudi na trgu dela potencial oseb z migrantskim ozadjem ni v celoti izkoriščen. Leta 2017 je bila stopnja zaposlenosti državljanov držav zunaj Unije (starih od 20 do 64 let) več kot 27 odstotnih točk nižja od stopnje zaposlenosti nemških državljanov (32 odstotnih točk nižja v primeru žensk). Ko gre za prihodnjo uspešnost delavcev na trgu dela, zlasti 7,5 milijona nizko usposobljenih odraslih, ki ne znajo dobro brati in pisati, je udeležba zaposlenih v izobraževanju odraslih zaskrbljujoča.

(18)

V okviru evropskega semestra 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Nemčije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2018, nacionalni program reform za leto 2018 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Nemčija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Nemčiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost za leto 2018 in meni (7), da bo Nemčija po pričakovanjih izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast.

(20)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2018 in program stabilnosti za leto 2018. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 in 2 spodaj –

1.

2.