PRILOGA

1.   UTEMELJITEV IN OZADJE

V prelomni agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 se priznava, da so miroljubne družbe neločljivo povezane s trajnostnim razvojem. Poleg tega je Varnostni svet ZN sprejel več resolucij, s katerimi je v središče agende o ženskah, miru in varnosti umestil preprečevanje konfliktov, smiselno in enakopravno udeležbo žensk ter ohranjanje miru. Med večjimi ovirami za mir in trajnostni razvoj po svetu sta še vedno nezakonita trgovina z osebnim orožjem in njegova vsesplošna zloraba. Ustrezen nadzor nad osebnim orožjem je bistven za zmanjšanje konfliktov, kriminala in nasilja. Hkrati je osnovni pogoj za družbeno stabilnost in trajnostni razvoj.

Akcijski program Združenih narodov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem (v nadaljnjem besedilu: akcijski program) določa splošni okvir za obravnavo problema osebnega orožja, z njim pa so se vse države zavezale izboljšanju nacionalnih zakonov o osebnem orožju, nadzora uvoza/izvoza, upravljanja zalog, uničenja presežka, označevanja in izsleditve ter sodelovanju in pomoči. Čeprav je bil dosežen napredek, je treba še veliko storiti, da bi z izvajanjem akcijskega programa okrepili nadzor nad osebnim orožjem in izpolnili zaveze iz Agende 2030.

Zaradi edinstvenih in izrazito družbeno pogojenih značilnosti vprašanja osebnega orožja je potrebna celovita vključitev vidika spola v vse razsežnosti nadzora nad osebnim orožjem. Doslej vidik spola ni bil zadostno raziskan, obravnavan in upoštevan v politikah nadzora nad osebnim orožjem. In kadar razsežnosti spola niso ustrezno obravnavane v zakonodajnih in političnih okvirih za nadzor nad osebnim orožjem, sta uspešnost in učinkovitost ukrepov omejeni. Vendar so s spolom povezani pristopi k potrebnim ukrepom za nadzor nad osebnim orožjem še v povojih. V zadnjih letih je bila vzpostavljena vse tesnejša povezava med agendo za osebno orožje ter širšo mednarodno politiko na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk, ki jo bo ta sklep še podkrepil.

Agenda 2030 je nadzor nad osebnim orožjem povezala z agendo za mir, varnost in razvoj, s čimer je hkrati zagotovila medsebojno povezan okvir ciljev, ki presega varnostno razsežnost in jasno kaže, da ima problem osebnega orožja posledice za uresničevanje več ciljev trajnostnega razvoja, vključno s ciljem 5 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk. Dejansko se enakost spolov odraža v cilju 5, vendar je hkrati kot horizontalno vprašanje prisotna v celotni Agendi 2030. Ta sklep prispeva k vključevanju vidika spola v vse postopke odločanja o nadzoru nad orožjem ter k enakovredni in smiselni udeležbi žensk v takšnih postopkih. Priznava tudi različen učinek uporabe in zlorabe osebnega orožja na moške, ženske, dečke in dekleta ter podpira ukrepe, ki naj bi privedli do bolj vključujočih, učinkovitih in trajnostnih rezultatov politike na področju nadzora nad osebnim orožjem.

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Pekinška deklaracija sta močna normativna podlaga za povezovanje agende o ženskah, miru in varnosti ter agende o osebnem orožju. S sprejetjem Pogodbe o trgovini z orožjem ter nedavnim začetkom izvajanja pobude EU in ZN „Spotlight“ se je nadalje pokazalo, da se je treba osredotočiti na to vprašanje. Medtem ko predlagani ukrepi pospešujejo vključevanje vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, bodo rezultati neposredno prispevali k odpravi vseh oblik nasilja in diskriminacije nad ženskami in dekleti. Z zaščito strelnega orožja in zmanjšanjem njegove razširjenosti se odpravi eno od glavnih sredstev, ki se najpogosteje uporablja pri nasilju v družini in nasilju na podlagi spola ter umorih žensk. S krepitvijo vloge žensk in odpravljanjem spolnih stereotipov v zvezi z uporabo orožja bomo obravnavali temeljne vzroke nasilja na podlagi spola, ki so med drugim patriarhalni sistemi, prepričanje o neenakosti spolov in nasilni vidiki tradicionalne moškosti.

Vse večje zbliževanje agende o ženskah, miru in varnosti ter agende na področju nadzora nad osebnim orožjem se odraža tudi v Resoluciji Varnostnega sveta ZN (RVSZN) 2242 (2015). Ukrepi, podprti s tem sklepom, so odgovor na poziv Varnostnega sveta ZN, da je treba sodelovati pri zasnovi in izvajanju prizadevanj za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje nedovoljenega prenosa osebnega in lahkega orožja ter njegovega destabilizirajočega kopičenja in zlorabe, ter krepiti vlogo žensk kot dejavnih akterjev v boju proti nezakonitem prenosu osebnega in lahkega strelnega orožja. S konkretnimi ukrepi, opredeljenimi v tem sklepu, se te povezave uresničujejo v praksi.

2.   CILJI

Splošni cilj tega sklepa je prispevati k mednarodnemu miru, varnosti, enakosti spolov in trajnostnemu razvoju, in sicer z izboljšanjem učinkovitosti ukrepov za nadzor nad osebnim orožjem prek spodbujanja pristopov, ki temeljijo na sistematičnih analizah glede na spol in vključevanju vidika spola. Rezultati ukrepov iz tega sklepa bodo prispevali k širši mednarodni politični agendi na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk.

S tem sklepom se bosta podprla dosledno in učinkovito izvajanje akcijskega programa ter uresničevanje z vidiki spola povezanih rezultatov tretje konference ZN za pregled napredka pri izvajanju akcijskega programa, organizirane leta 2018.

Ta sklep bo prispeval tudi k izvajanju agende generalnega sekretarja Združenih narodov za razorožitev (1), ki poziva k večjim prizadevanjem za enako, polnopravno in učinkovito udeležbo žensk v vseh postopkih odločanja v zvezi z razoroževanjem; navaja, da je treba prekiniti povezavo med lastništvom in uporabo orožja ter specifičnimi izrazi moškosti, povezanimi z nadzorom, močjo in dominantnostjo, ki so razlog tako za strukturno kot fizično nasilje nad ženskami, ter poziva k nadzoru nad orožjem, pri katerem se upošteva vidik spola, da bi se zmanjšalo nasilje nad ženskami in dekleti v javni in zasebni sferi. Ta sklep bo prispeval tudi h krepitvi partnerstev s civilno družbo in mladimi, da bi dosegli napredek na področju razoroževanja in nadzora nad orožjem, kot je zapisano v agendi za razorožitev.

Za uresničitev navedenega bo ta sklep podprl ukrepe za:

—	operacionalizacijo modulov „Ženske, moški in razlike med spoloma pri uporabi osebnega in lahkega orožja“ ter „Otroci, najstniki, mladi ter osebno in lahko orožje“ iz modularne zbirke za izvajanje nadzora nad osebnim orožjem (MOSAIC) (2);

—	pripravo priročnika za usposabljanje, ki bo v obliki smernic zagotovil, da se vsi ukrepi izvajajo v skladu z aktualnimi standardi ZN;

—	usposabljanje osebja/izvajalcev usposabljanj v okviru regionalnih centrov ZN in uslužbencev sekretariatov regionalnih in podregionalnih organizacij o vključevanju vidika spola v politike in okvire za osebno orožje, da se zagotovi sistematičen pristop k temu vprašanju;

—	usposabljanje nacionalnih uradnikov v 18 državah o vključevanju vidika spola in nadzoru nad osebnim orožjem;

—	upoštevanje vidika spola, vključevanje vidika spola in krepitev vloge žensk v regionalnih pobudah;

—	okrepitev komponente za nadzor nad osebnim orožjem v okviru agende o ženskah, miru in varnosti ter tega okvira samega;

—	prispevanje k izvajanju Agende 2030, zlasti ciljev št. 16 in 5, pa tudi k zbliževanju mednarodnih političnih programov za enakost spolov;

—	okrepitev sodelovanja civilne družbe pri nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, v partnerstvu z Mednarodno akcijsko mrežo za osebno orožje (v nadaljnjem besedilu: mreža IANSA) in mrežo žensk v okviru mreže IANSA;

—	ustvarjanje trajnega učinka z učinkovitim ozaveščanjem, zastopanjem interesov, informiranjem in partnerstvi.

3.   OPIS UKREPOV

3.1   Priprava priročnika za usposabljanje o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola

3.1.1   Cilj

Na podlagi tega sklepa bo pripravljen priročnik za usposabljanje, s katerim se bosta v praksi uresničila modula MOSAIC „Ženske, moški in razlike med spoloma pri uporabi osebnega in lahkega orožja“ ter „Otroci, najstniki, mladi ter osebno in lahko orožje“. Priročnik bo zagotovil smernice vsem deležnikom, ki so vključeni v izvajanje ukrepov iz tega sklepa, zlasti programov usposabljanja po posameznih državah, ki jih izvajajo regionalni centri UNODA. Priročnik za usposabljanje bo temeljil na obstoječih orodjih, informacijah in strokovnemu znanju, če so na voljo, in bo po pregledu javno dostopen, da bi ga lahko uporabljale širše skupnosti uporabnikov.

3.1.2   Ukrepi

(a)	Prevod dveh modulov MOSAIC iz angleščine v arabščino, francoščino, portugalščino in španščino.

(b)

Priprava, v sodelovanju s ključnimi deležniki, priročnika za usposabljanje o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, ki bo temeljil na modulih MOSAIC in obstoječih programih usposabljanja in virih ter zagotavljal praktične smernice za vse deležnike, vključene v izvajanje vseh ukrepov iz tega sklepa.

(c)	Prevod priročnika za usposabljanje iz angleščine v francoščino, portugalščino in španščino (delovni jeziki regionalnih centrov UNODA).

(d)	Objava priročnika za usposabljanje in dodatnega gradiva na spletu in v tiskani obliki, da bi bil tako na voljo širšim skupnostim uporabnikov.

3.1.3   Odgovornosti izvajalske agencije

Urad ZN za razorožitev bo pripravo priročnika za usposabljanje poveril svetovalcu, ki so tesno sodeloval z zadevnimi telesi ZN, zlasti Centrom jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem v okviru Programa ZN za razvoj (UNDP SEESAC). Mreža IANSA bo povabljena, naj za pripravo priročnika prispeva strokovno znanje.

3.1.4   Časovnica

Leta 2019 bosta prevedena oba modula in pripravljen bo priročnik za usposabljanje, čemur bosta sledila prevod in objava priročnika za usposabljanje in drugega gradiva.

3.1.5   Pričakovani rezultati

Dva zadevna modula MOSAIC bosta na voljo v arabskem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku na spletišču UNODA (3) (trenutno na voljo samo v angleščini), poleg tega pa bo pripravljen priročnik za izvedbo zadevnih modulov v praksi, ki bo objavljen v francoščini, portugalščini in španščini. Priročnik, ki ga bodo pregledali projektni partnerji, bo zagotavljal smernice za izvajanje ukrepov iz tega sklepa. Služil bo tudi širšim skupnostim uporabnikov in bo relevanten tudi izven časovnega okvira tega sklepa.

3.2   Usposabljanje osebja in izvajalcev usposabljanj ZN, ki so dejavni na področju nadzora nad osebnim orožjem

3.2.1   Cilji

Vzpostavljen bo spletni program usposabljanja, namenjen usposabljanju osebja ustreznih oddelkov ZN in širših skupnosti uporabnikov o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, da bi zagotovili, da se v okviru sistema ZN in širše zagotavljata svetovanje in pomoč pri nadzoru nad osebnim orožjem, ki sistematično vključujeta vidik spola. Osebje v regionalnih centrih, ki je neposredno udeleženo pri izvajanju ukrepov iz tega sklepa, bo mentoriral strokovnjak UNDP SESAC za vprašanja vidikov spola in osebnega orožja, da bi se ukrepi izvajali v skladu s smernicami iz priročnika za usposabljanje in prirejeno razmeram v regiji.

3.2.2   Ukrepi

(a)

Vzpostavitev, skupaj s Centrom ZN za usposabljanje žensk, spletnega programa usposabljanja o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, za osebje ZN in širše skupnosti uporabnikov. Usposabljanje bo odražalo vsebino zadevnih modulov MOSAIC in zadevnih agend in bo na voljo v arabskem, angleškem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku.

(b)

Vzpostavitev, v sodelovanju z UNDP SEESAC, programa mentorstva za osebje regionalnih centrov ZN, da bi se izboljšala njihova ozaveščenost ter okrepile njihove zmogljivosti za vključevanje vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem na podlagi prilagojenih ukrepov v posameznih regijah, zlasti v državah, v katerih se izvajajo programi usposabljanja po posameznih državah [3.3.2]. V okviru programa mentorstva bo pripravljen priročnik za usposabljanje, ki bo podprt s tem sklepom [3.1.2(b)] in bo temeljil na delu in izkušnjah UNDP SEESAC, financiranih na podlagi Sklepa Sveta (SZVP) 2016/2356 (4).

(c)

Organizirati delavnico projektne skupine po zaključku pilotne faze programov usposabljanja po posameznih državah [3.3.2.a]. Delavnica bo priložnost za čim večje usklajevanje in sodelovanje projektne skupine; pregled priročnika za usposabljanje pred njegovim prevodom in objavo; omogočanje izmenjave mnenj o izvajanju tega sklepa, zlasti pilotnih programov usposabljanja po posameznih državah, ter potrditev potrebnega gradiva za usposabljanje.

3.2.3   Časovnica

Program spletnega usposabljanja bo pripravljen v letu 2019 in bo na voljo v začetku leta 2020. Program mentorstva se bo začel izvajati v začetku leta 2020, ko bo zaposleno osebje v regionalnih centrih in bo pripravljen priročnik za usposabljanje. Delavnica projektne skupine bo organizirana v letu 2020 po zaključku pilotne faze programov usposabljanja po posameznih državah.

3.2.4   Pričakovani rezultati

Program spletnega izobraževanja o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, bo na voljo v arabskem, angleškem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku in bo prispeval k boljšemu razumevanju potrebe po tem, da se v ukrepe nadzora nad osebnim orožjem vključijo vidiki spola. Usposabljanje se bo promoviralo v okviru sistema ZN in širšim skupnostim uporabnikov ter postalo obvezno za osebje, ki sodeluje pri izvajanju tega sklepa. Osebje regionalnih centrov UNODA bo usposobljeno glede priročnika za usposabljanje in bo s pomočjo programa mentorstva oblikovalo strategije za njegovo prilagoditev regionalnim razmeram. Organizirana bo delavnica projektne skupine, ki bo okrepila usklajevanje in sodelovanje za izvajanje ukrepov iz tega sklepa, poleg tega pa bo pripravljeno, pregledano in objavljeno gradivo za usposabljanje.

3.3   Programi usposabljanja o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, po posameznih državah

3.3.1   Cilji

Prek regionalnih centrov UNODA se bo oblikovalo in izvajalo 18 posameznim državam prilagojenih programov usposabljanja o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola. Glavni poudarek programov je usposabljanje nacionalnih usklajevalnih organov za področje nadzora nad osebnim orožjem o vključevanju vidika spola v nacionalne akcijske načrte za osebno orožje in druge relevantne politične in zakonodajne okvire, vključno z zbiranjem in analizo podatkov, razčlenjenih po spolu in starosti. Če ima sodelujoča država obstoječi nacionalni akcijski načrt o ženskah, miru in varnosti, se bo spodbujala uskladitev obeh dokumentov.

Dodatne dejavnosti bodo prilagojene posameznim državam in njihovim potrebam po pomoči in lahko vključujejo: praktične mehanizme za zagotavljanje stvarne udeležbe žensk; analizo glede na spol kot izhodišče za nacionalne ukrepe; namensko delavnico o vključevanju vidikov spola v nacionalne akcijske načrte za osebno orožje, ob uporabi modula MOSAIC o pripravi nacionalnih akcijskih načrtov; oblikovanje nacionalnih instrumentov spremljanja in ocenjevanja za pregled izvedenih dejavnosti. Predlagane dejavnosti lahko vključujejo tudi pravni pregled nacionalnega okvira politike, da bi se predpisi o osebnem orožju, vključno z izdajanjem dovoljenj, medsebojno uskladili z določbami za preprečevanje nasilja v družini in za usposabljanje uslužbencev organov pregona in pravnih služb o njihovih vlogah in odgovornostih na podlagi zadevne nacionalne zakonodaje, kar zadeva prisotnost in uporabo osebnega orožja pri nasilju s strani intimnega partnerja in nasilju v družini, spolnem nasilju, umorih žensk v povezavi z osebnim orožjem, pa tudi v zvezi z vključevanjem vidika spola v kazenske preiskave in sodne postopke.

3.3.2   Ukrepi

(a)	Pilotna faza: vzpostaviti in začeti izvajati pilotne programe usposabljanja v šestih izbranih državah, ob usklajevanju z vzpostavljenimi nacionalnimi usklajevalnimi organi teh držav.

(b)	Faza uvajanja: Razširitev – na podlagi pilotnih programov – programov usposabljanja o nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola, v nadaljnjih dvanajst držav, ob usklajevanju z vzpostavljenimi nacionalnimi usklajevalnimi organi teh držav.

3.3.3   Izbor držav upravičenk

Države upravičenke bo izbrala Evropska služba za zunanje delovanje na priporočilo UNODA v posvetovanju s svojimi regionalnimi centri in mrežo IANSA. Načeloma bodo imele prednost zlasti najmanj razvite države in druge države v razvoju, ki jih je hudo prizadela problematika osebnega orožja. Države morajo vzpostaviti nacionalni usklajevalni organ na področju nadzora nad osebnim orožjem in/ali imenovati pooblaščeno nacionalno kontaktno točko v okviru akcijskega programa. Države morajo izraziti interes za predlagane ukrepe iz tega sklepa. Prednost bi bilo treba nameniti državam, ki izkazujejo stalno zavezanost izvajanju akcijskega programa.

Pri izbiri držav se bo poleg tega upoštevala regionalna uravnoteženost:

—	pilotna faza: dve državi v vsaki regiji – Afrika, Azija/Pacifik in Latinska Amerika/Karibi;

—	faza uvajanja: štiri države v vsaki regiji – Afrika, Azija/Pacifik in Latinska Amerika/Karibi.

3.3.4   Odgovornosti izvajalske agencije

Regionalni centri ZN za mir in razorožitev bodo izvajali programe usposabljanja po posameznih državah v tesnem sodelovanju z UNODA in agencijami ZN na terenu. Če je to izvedljivo, bodo v te dejavnosti vključene nacionalne institucije za enakost spolov in organizacije civilne družbe. UNDP SEESAC bo zagotavljal podporo s svetovanjem na podlagi lastnih izkušenj pri oblikovanju in izvajanju usposabljanja o vidikih spola in nadzoru nad osebnim orožjem. Mreža IANSA bo dopolnjevala dejavnosti po posameznih državah, tako da bo prek svoje mreže na lokalni ravni in na ravni skupnosti krepila sodelovanje civilne družbe pri nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola [3.6.3].

3.3.5   Časovnica

Programi usposabljanja po posameznih državah se bodo začeli izvajati leta 2020 in se bodo izvajali do sredine leta 2022.

3.3.6   Pričakovani rezultati

Programi usposabljanja o vključevanju vidika spola po posameznih državah bodo ustvarili skupno razumevanje na nacionalni ravni, da ima spol pomembno vlogo pri učinkovitem nadzoru nad osebnim orožjem in poznavanju različnih posledic oboroženega nasilja za ženske, moške, deklice in dečke. To novo razumevanje o pomembnosti tega vprašanja bo povečalo učinkovitost in splošno kakovost nadzora nad osebnim orožjem in ustvarilo konsenz med nacionalnimi uradniki, vključenimi v zadevne politike in njihovo izvajanje. Ta konsenz se bo izrazil v nacionalni zavezanosti, da se bo pri politikah in zakonodaji na področju nadzora nad osebnim orožjem sledilo pristopom, ki upoštevajo vidik spola. Ozaveščene bodo tudi lokalne skupnosti v zadevnih državah. Med rezultati programov bo tudi oblikovanje ciljev in kazalnikov napredka. Oblikovale jih bodo države, ki se bodo zavezale, da bodo kot del nacionalnega poročanja v okviru akcijskega programa poročale o teh ciljih in kazalnikih.

3.4   Regionalni pristopi k nadzoru nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola

3.4.1   Cilji

Nezakonita trgovina in zloraba osebnega orožja povzročata različne težave v različnih regijah in države imajo na voljo različne finančne in materialne vire za odzivanje nanje. Cilj regionalnih pristopov je na podlagi MOSAIC vzpostaviti in/ali okrepiti strokovno znanje vladnih uradnikov, civilne družbe in poslancev na regionalni in podregionalni ravni v zvezi z nadzorom nad osebnim orožjem, ki vključuje vidik spola. Okrepila se bo tudi potreba po vključevanju vidika spola v regionalne in podregionalne pobude za nadzor nad osebnim orožjem. Regionalne izmenjave dobrih praks/modulov MOSAIC bodo okrepile nacionalno strokovno znanje in dodatne zaveze vseh držav v regiji, da bodo obravnavale vprašanje nadzora nad osebnim orožjem z upoštevanjem vidika spola.

3.4.2   Ukrepi

(a)

Enodnevno usposabljanje ob robu sedmega bienalnega srečanja držav o akcijskem programu v letu 2020, namenjeno uradnikom sekretariatov podregionalnih in regionalnih organizacij za področje osebnega in lahkega orožja. S tem se bo spodbujalo vključevanje vidika spola v regionalne pobude in omogočilo, da se 15 predstavnikov teh organizacij, ki sicer ne bi imele sredstev, da bi se udeleževale srečanj v zvezi z akcijskim programom, udeleži zadevnega sedmega bienalnega srečanja držav.

(b)

Štiridnevna podregionalna delavnica v okviru MOSAIC za pacifiške države, ki bo na Fidžiju, namenjena krepitvi vloge žensk na področju nadzora nad orožjem z boljšim razumevanjem tega, kakšen učinek z vidika spolov imajo oboroženo nasilje in mednarodni instrumenti za nadzor nad orožjem, ter s krepitvijo zmogljivosti civilne družbe, poslancev in vladnih uradnikov, ki so dejavni na tem področju. (Gre za nadaljevanje dveh podregionalnih delavnic v jugovzhodni Aziji in južni Aziji v letu 2018, ki ju je financiral Skrbniški sklad ZN za podporo sodelovanju pri urejanju področja orožja (UNSCAR).)

(c)

Tridnevni regionalni seminar v okviru MOSAIC v Katmanduju, namenjen krepitvi vloge žensk na področju nadzora nad orožjem. Na seminarju sodelujejo predstavniki civilne družbe, poslanci in vladni uradniki iz azijskih in pacifiških držav, tudi tisti, ki so sodelovali v podregionalni delavnici na Fidžiju [3.4.2b]. Udeleženci bodo razpravljali o tem, kako ob upoštevanju razmer v posameznih državah oblikovati ukrepe za nadaljnje vključevanje vidika spola in nadzor nad osebnim orožjem. Povzetek razprav, skupaj z dodatnim gradivom, bo objavljen na spletu in v tiskani obliki ter bo razdeljen udeležencem in deležnikom.

(d)

Dvodnevna regionalna delavnica v okviru MOSAIC v Peruju, namenjena predstavitvi in razširjanju dobrih praks na področju politik, ki upoštevajo vidik spola, in pravnih pristopov k nadzoru nad osebnim orožjem, ki jih je od leta 2017 razvijal regionalni center za mir in razorožitev v Latinski Ameriki in na Karibih (UNLIREC). Delavnice se bodo udeležili oblikovalci politik za nadzor nad osebnim orožjem na visoki ravni, od organov za nadzor nad osebnim orožjem do državnih agencij, odgovornih za preprečevanje, odpravljanje in kaznovanje nasilja nad ženskami. Delavnica poudarja potrebo po zaostritvi zakonodaje za osebno orožje v Latinski Ameriki in na Karibih, in sicer tako, da se vključi omejitev pridobitve orožja in streliva s strani oseb, ki so bile obsojene zaradi nasilja v družini in/ali medosebnega nasilja.

3.4.3   Časovnica

Usposabljanje ob robu srečanja BMS7 bo potekalo sredi leta 2020, regionalne in podregionalne delavnice pa bodo potekale od konca leta 2019 do konca leta 2021.

3.4.4   Partnerji, zadolženi za izvajanje

UNODA bo organiziral in sklical enodnevno usposabljanje ob robu srečanja BMS7 za osebje iz regionalnih in podregionalnih organizacij, v kar bo vključena tudi finančna pomoč za udeležbo nekaterih izmed teh predstavnikov na srečanju. Regionalni center Združenih narodov za mir in razorožitev na območju Azije in Pacifika bo v tesnem sodelovanju z mrežo IANSA organiziral in sklical podregionalno delavnico na Fidžiju ter regionalni seminar v Katmanduju. UN-LiREC bo organiziral in sklical regionalno delavnico v Peruju.

3.4.5   Pričakovani rezultati

Strokovnjaki za nadzor nad osebnim orožjem iz sekretariatov regionalnih in podregionalnih organizacij se bodo usposabljali glede pomembnosti vključevanja vidika spola v pobude in politike na področju nadzora nad osebnim orožjem v skladu z vodilnimi svetovnimi smernicami (MOSAIC). Seznanili se bodo z idejami o tem, kako oblikovati ukrepe za nadzor nad osebnim orožjem, ki upoštevajo različnost spolov, na podlagi dognanj, da oboroženo nasilje in oboroženi spopadi različno vplivajo na moške, ženske, dečke in deklice. Poleg tega bo s tem usposabljanjem ob robu srečanja BMS7 promoviran pomen vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem. Ta ukrep bo omogočil sodelovanje organizacij, ki sicer ne bi imele sredstev za udeležbo na seji akcijskega programa. Regionalne in podregionalne delavnice bodo platforma za izmenjavo dobrih praks glede politik in pravnih pristopov, ki upoštevajo različnost spolov, na področju nadzora nad osebnim orožjem v Latinski Ameriki in na Karibskem otočju; obenem bodo mobilizirale civilno družbo, poslance in poslanke ter vladne uradnike in uradnice iz Azije in Pacifika v zvezi z vprašanjem, kakšen učinek z vidika spolov imajo oboroženo nasilje in mednarodni instrumenti za nadzor nad orožjem, in okrepile njihove zmogljivosti na tem področju. Kot rezultat naštetega bodo politike, okviri in programi za nadzor nad osebnim orožjem na regionalni in nacionalni ravni upoštevali vprašanja spola.

3.5   Okrepiti komponento nadzora nad osebnim orožjem v agendi o ženskah, miru in varnosti ter sinergije med ciljema 5 in 16 agende za trajnostni razvoj do leta 2030

3.5.1   Cilji

Dejavnosti so zasnovane tako, da združujejo strokovnjake in diplomatske skupnosti, ki se ukvarjajo z nadzorom nad osebnim orožjem, agendo o ženskah, miru in varnosti ter uresničevanjem ciljev 5 in 16 agende za trajnostni razvoj do leta 2030, da bi lahko pregledali in uskladili svoja prizadevanja, zlasti z namenom, da bi izkoristili sinergije in preprečili podvajanje.

3.5.2   Ukrepi

(a)

Omogočiti nekaterim nacionalnim in regionalnim kontaktnim točkam, izbranim v okviru akcijskega programa, in civilnodružbenim strokovnjakom za osebno orožje, da sodelujejo na enem od letnih srečanj mreže kontaktnih točk na ravni glavnih mest v zvezi z ženskami, mirom in varnostjo, da bi razpravljali o sinergijah med zavezami, o katerih so se v okviru akcijskega programa in agende o ženskah, miru in varnosti dogovorile države, ter podprli vključitev komponente nadzora nad osebnim orožjem v nacionalne akcijske načrte v okviru resolucije VSZN 1325 (2000) ter vidikov spola v akcijske načrte za izvajanje akcijskega programa. To vključuje izmenjavo informacij o najboljših praksah in o doseženem napredku v zvezi z izvajanjem politik in zakonodaje, ki upošteva različnost spolov.

(b)

Vzpostaviti redni dialog med ustreznimi agencijami ZN; skupino prijateljev resolucije 1325; drugimi diplomatskimi in političnimi skupnostmi, ki jih zadeva resolucija VSZN 1325 (2000) in širša agenda o ženskah, miru in varnosti; diplomati in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja 5 in 16, ter diplomati in oblikovalci politik, ki se v Ženevi in New Yorku ukvarjajo z vprašanji v zvezi z razoroževanjem in nadzorom nad orožjem, da bi na ta način optimizirali in uskladili prizadevanja in delo. Dialog bo temeljil na rezultatih srečanj, ki so v letu 2018 potekala v Ženevi in New Yorku.

3.5.3   Pričakovani rezultati

Strokovnjakom, oblikovalcem politik in diplomatom, ki se ukvarjajo z nadzorom nad osebnim orožjem, agendo o ženskah, miru in varnosti ter izvajanjem agende za trajnostni razvoj do leta 2030, bodo dialog in izmenjave koristili in bodo začeli usklajevati svoja prizadevanja. Dosežena je bila okrepitev izvajanja vseh programov, pa tudi usklajen pristop, ki bo zagotovil kar največje možne sinergije in preprečil podvajanje.

3.6   Sodelovanje civilne družbe na področju vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem

3.6.1   Cilji

Oblikujejo se ukrepi z namenom bistveno okrepiti sodelovanje na področju vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, in sicer z obravnavo povezave med pristopi in učinki z vidika spola, pravicami žensk, nadzorom nad osebnim orožjem ter oboroženim nasiljem na lokalni ravni in na ravni skupnosti. Sodelovanje civilne družbe pri nadzoru nad osebnim orožjem je ključnega pomena za obvladovanje tega področja na lokalni ravni, zagotavlja dragocen vpogled v zadevno problematiko in povečuje podporo prizadevanjem za nadzor. Organizacije civilne družbe, specializirane za vprašanja spola, bodo okrepile prizadevanja na področju nadzora nad osebnim orožjem z vidika spola ter utrdile in dopolnile druge ukrepe, sprejete v skladu s tem sklepom. Med letoma 2019 in 2022 se bodo izvajali ukrepi v državah, izbranih za izvajanje državnih programov usposabljanja v okviru tega sklepa, pa tudi v drugih državah.

3.6.2   Odgovornosti izvajalske agencije

Vse dejavnosti bosta prevzeli mreža IANSA ter mreža žensk v okviru mreže IANSA; usklajene bodo z UNODA, ki jih bo tudi spremljal. Predstavnik mreže IANSA bo del projektne skupine, da bo lažje izvajati in usklajevati vse ukrepe, izvedene v skladu s tem sklepom.

3.6.3   Ukrepi

(a)	Okrepiti mrežo lokalnih organizacij v okviru mreže IANSA, vključno z njeno mrežo žensk, in tako mobilizirati civilno družbo ter se odzvati na problematiko osebnega orožja z vidika spola vse od lokalne pa do svetovne ravni.

(b)

Zagotavljanje majhnih štipendij za 30–40 dejavnosti lokalne civilne družbe vsako leto na področju vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem. Te dejavnosti bi lahko vključevale dogodke ob svetovnem tednu ukrepanja proti nasilju, storjenem s strelnim orožjem, mednarodnem dnevu mladih, mesecu amnestije v Afriki, mednarodnem dnevu miru, dnevu afriških otrok, mednarodnem dnevu uničenja orožja, oranžnem dnevu (ang. Wear Orange Day), mednarodnem dnevu žena in kampanji „16 dni aktivizma proti nasilju na podlagi spola“ itd.

(c)	Mreža IANSA bo v različnih jezikih pripravila in distribuirala gradivo, primerno za otroke in najstnike, o pogostih povezavah med moškostjo in nasiljem. Skupine v okviru mreže IANSA iz različnih držav bodo to gradivo uporabile za mobilizacijo lokalnih skupnosti.

(d)

Mreža IANSA bo za svoje člane v različnih jezikih pripravila in distribuirala dostopno gradivo za senzibilizacijo (npr. teme za razpravo, zloženke) in tako promovirala vprašanje vključevanja vidika spola v kontekstu nadzora nad osebnim orožjem v različnih državah; v zvezi s tem bo lokalno mobilizirala uradnike, oblikovalce politik, novinarje in druge deležnike civilne družbe.

(e)	Prizadevati si za vključitev žensk, mladih in drugih premalo zastopanih deležnikov (npr. zdravstveni sektor, preživeli, podeželske skupnosti) v nacionalne usklajevalne organe.

(f)

Oblikovati in vzdrževati bolj dostopno in izčrpno spletišče mreže IANSA ter njene mreže žensk, ki bi omogočalo predstavljanje dejavnosti članov mreže, služilo kot platforma za ukrepanje NVO, usklajeno na svetovni ravni, in ponujalo informacije, gradivo, kontakte, vzorčne primere in dokumente v zvezi z vprašanji, kot so opolnomočenje žensk, vključevanje vidika spola, zmanjšanje oboroženega nasilja, nadzor nad osebnim orožjem, moškost in orožje ter povezanost ciljev trajnostnega razvoja 5 in 16.

(g)	Podpirati praktične raziskave lokalnih skupin, da bi identificirali strateške točke interveniranja za zmanjšanje trgovine z orožjem in oboroženega nasilja z vidika spola ter pripravili in izvedli nadaljnje ukrepe na podlagi teh raziskav.

(h)	Promovirati in podpirati izvajanje poziva k ukrepanju iz leta 2018 v zvezi z vidikom spola in nadzorom nad osebnim orožjem (5) ter rezultate srečanja BMS6 in tretje konference o pregledu, ki zadevajo vidik spola, na lokalni ravni.

(i)

Zagotoviti, da se vidik spola še naprej promovira v prizadevanjih civilne družbe v okviru svetovnih procesov v zvezi z osebnim in lahkim orožjem, vključno z BMS7 in BMS8, in prispevati k delu delovne skupine NVO glede žensk, miru in varnosti ter k procesom, ki so povezani s tem, da bi zagotovili upoštevanje razsežnosti nadzora nad orožjem.

(j)

Prispevati k ukrepom, izvedenim v skladu s tem sklepom, kot je priprava priročnika za usposabljanje; izvajanje državnih programov usposabljanja, in sicer tako, da se zagotovi zastopanost civilne družbe v relevantnih dejavnostih in da se civilna družba mobilizira na lokalni ravni in na ravni skupnosti v državi upravičenki; in sodelovanje v podregionalni delavnici in regionalnih seminarjih v Aziji in na območju Pacifika.

3.6.4   Pričakovani rezultati

Okrepljena bo mobilizacija civilne družbe na področju vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, njihova raven delovanja za promocijo tega vprašanja pa bo občutno zvišana. Podpora prizadevanjem za vključevanje vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem bo okrepljena na lokalni ravni, o pomembnosti vprašanja se bo ozaveščalo skupnosti, na lokalni ravni bodo potekale raziskave in sprejeti bodo nadaljnji ukrepi, da bi se rešilo vprašanje v zvezi z uporabo in zlorabo osebnega orožja. Okrepljena bo tudi mobilizacija civilne družbe v okviru agende o ženskah, miru in varnosti ter na sejah akcijskega programa, v ospredje pa bodo bili postavljeni tudi pomisleki glede vprašanja spola v okviru političnega procesa v zvezi z osebnim orožjem.

3.7   Partnerstvo, zastopanje interesov in ozaveščanje

3.7.1   Cilji

Vse organizacije, ki sestavljajo sistem Združenih narodov, vključno s skladi, programi in specializiranimi agencijami, morajo prispevati k doseganju enakosti spolov. Poleg tega bodo organizacije pod okriljem ZN, vključene v nadzor nad osebnim orožjem, vključile vidik spola v vse faze projektov in programov v zvezi z osebnim orožjem. Da bi podprli tovrstne ukrepe, so zasnovani ukrepi, s katerimi se pritegne pozornost ZN, pa tudi širših izkustvenih skupnosti, za to problematiko. Tudi večja prepoznavnost problematike z dejavnostmi zastopanja interesov in ozaveščanja bo okrepila vpliv projekta. Partnerstvo z vsemi ustreznimi deležniki je namenjeno temu, da se omogoči lažje usklajevanje in prispeva h koordiniranemu izvajanju vseh ukrepov, ki jih podpira ta sklep.

3.7.2   Ukrepi

(a)

Organizirati redne dejavnosti v okviru Prvega odbora Generalne skupščine ZN (oktobra) in Komisije ZN za položaj žensk (marca) v New Yorku, in sicer v okviru procesa dela med sejami o vključevanju vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, vključno z razpravami na forumih in spremljevalnimi prireditvami s pomembnimi govorci iz sistema ZN, držav, raziskovalnih ustanov, akademskih krogov in NVO. Ta proces upošteva zbliževanje mednarodnih programov in pobud politike v zvezi z enakostjo spolov.

(b)

V letu 2021 organizirati enodnevni dogodek v New Yorku med kampanjo „16 dni aktivizma proti nasilju na podlagi spola“, ki promovira vključevanje vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, vključno z razpravo na visoki ravni, da se pokaže politična zavezanost temu vprašanju, predstavitvijo praktičnih primerov s terena, vključno z rezultati dejavnosti, izvedenih v okviru tega projekta, ter strokovnimi odbori in razpravami za nadaljnjo poglobitev vprašanja.

(c)	Zasnovati uradno spletno stran UNODA, posvečeno vključevanju vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem, ki bi med drugim ponujala informacije in vire iz ukrepov, ki jih podpira ta sklep.

(d)	V okviru ZN ustanoviti delovno skupino CASA (6) za vidik spola in osebno orožje, ki jo bo sklical UNODA in ki združuje vse pomembne partnerje za izvajanje ukrepov, ki jih podpira ta sklep. Tudi mreža IANSA bo povabljena, da se pridruži tej delovni skupini.

(e)	Promovirati pomen vključevanja vidika spola prek socialnih medijev in medijskih kampanj.

(f)	Redno obveščati donatorja (Unijo) o napredku pri izvajanju tega sklepa.

3.7.3   Pričakovani rezultati

Vzpostavljena bo redna izmenjava mnenj o pristopih k nadzoru nad osebnim orožjem z vidika spola, problematika in rezultati ukrepov, izvedenih v skladu s tem sklepom, pa bodo pogosto promovirani. Ustvarjeno bo spletišče kot izčrpen vir, ki vsebuje informacije o vključevanju vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem in o rezultatih, doseženih v okviru tega sklepa. Organizirani bodo redni sestanki delovne skupine CASA na temo spola in osebnega orožja in ves čas trajanja izvajanja projekta bo usklajevano izvajanje ukrepov.

4.   KONČNI REZULTATI

Izvajalska agencija bo za Unijo pripravila in ji predložila naslednje končne rezultate:

—	zbirna poročila 18 državnih programov usposabljanja o vključevanju vidika spola na področje osebnega orožja;

—	priročnik za usposabljanje v angleškem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku ter ustrezna gradiva za usposabljanje na spletu in v tiskani obliki;

—	usposabljanje prek spleta v arabskem, angleškem, francoskem, portugalskem in španskem jeziku o vključevanju vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem za osebje ZN in širše skupnosti uporabnikov;

—	končni dokument delavnice Azija-Pacifik za civilno družbo ter poslanke in poslance, na podlagi katerega se lahko oblikujejo ukrepi;

—	zbirno poročilo sodelovanja civilne družbe na področju vključevanja vidika spola v nadzor nad osebnim orožjem;

—	prevod modulov MOSAIC v arabski, francoski, portugalski in španski jezik;

—	končno poročilo ob zaključku projekta.

5.   PARTNERJI

Ukrepi iz tega sklepa so oblikovani tako, da se opirajo na obstoječa orodja, informacije in strokovno znanje, kadar so ti na voljo. Mehanizem usklajevanja delovanja v zvezi z osebnim orožjem v okviru ZN, imenovan CASA (7), bo služil kot platforma za usklajevanje, predvsem z Agencijo ZN za ženske, programom ZN za razvoj/SEESAC in Oddelkom za operacije za ohranjanje miru ter uradi posebnih predstavnikov generalnega sekretarja ZN za otroke v oboroženih spopadih, za spolno nasilje v konfliktih in za nasilje nad otroki. UNODA bo tesno usklajeval izvajanje tega sklepa z donatorjem (Unijo) ter mrežo IANSA.

6.   UPRAVIČENCI

Ta sklep bo neposredno koristil nacionalnim institucijam, pristojnim za nadzor nad osebnim orožjem v ciljnih državah in regijah, in sicer v Afriki, Karibih in Latinski Ameriki ter Aziji in pacifiških državah. Splošno prebivalstvo zadevnih držav, ki je ogroženo zaradi močno razširjene dostopnosti osebnega orožja, bo imelo posredne koristi, saj se bo ogroženost zmanjšala. Poleg tega ta sklep podpira partnerje in osebje sistema ZN, ki se ukvarjajo z vprašanjem nadzora nad osebnim orožjem v sekretariatih regionalnih in podregionalnih organizacij. Koristi bodo imele tudi lokalne skupnosti in organizacije civilne družbe, zlasti člani mreže IANSA. Prav tako bodo imele koristi diplomatske skupnosti v New Yorku in Ženevi ter v glavnih mestih, ki se ukvarjajo z agendo o ženskah, miru in varnosti ter uresničevanjem ciljev 5 in 16 agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Ukrepi bodo morali biti popolnoma v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami držav in potrjeni s strani pristojnih nacionalnih organov. Ukrepi bodo zasnovani tako, da bodo koristili več kot eni ciljni skupini.

7.   TRAJANJE

Ob upoštevanju svetovnega obsega ukrepov, ki jih podpira ta sklep, števila partnerjev, upravičencev in načrtovanih ukrepov je časovni okvir za izvajanje 36 mesecev.

8.   KOMUNIKACIJA IN PREPOZNAVNOST UNIJE

UNODA bo sprejel vse ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovil ustrezno prepoznavnost prispevka Unije za ukrepanje. Ti ukrepi se bodo izvajali v skladu s priročnikom Komisije o komunikaciji in prepoznavnosti zunanjega delovanja Evropske unije. UNODA bo podpiral širjenje informacij in rezultatov predlaganih dejavnosti za čim širše občinstvo. Poleg tega se bodo izvajale dejavnosti ozaveščanja v okviru vseh ustreznih ukrepov prek medijev, spremljevalnih dogodkov in spletnih orodij. UNODA bo zagotovil, da se upravičenci ukrepov zavedajo vloge Unije, in bo ozaveščal o tem, kako Unija in ZN sodelujejo, da bi okrepili nadzor nad osebnim orožjem s spodbujanjem takega pristopa k problematiki osebnega orožja, ki upošteva vidik spolov.

UNODA in mreža IANSA bosta izkoristila najširši možen razpon različnih komunikacijskih orodij, vključno s spletno stranjo, pisnimi sporočili za javnost, izbranimi orodji socialnih medijev, spremljevalnimi dogodki in neuradnimi poročanji. Izvajanje vseh ukrepov se bo spremljalo prek orodij za spremljanje in vrednotenje, vključno z anketami za udeležence in rednimi sejami zadevnih delovnih skupin.

---

(1)   „Varovanje naše skupne prihodnosti. Agenda za razorožitev“, maj 2018, https://front.un-arm.org/documents/SG+disarmament+agenda_1.pdf

(2)  www.un.org/disarmament/mosaic

(3)  https://www.un.org/disarmament/mosaic

(4)  Sklep Sveta (SZVP) 2016/2356 z dne 19. decembra 2016 v podporo dejavnostim SEESAC za razorožitev in nadzor nad oborožitvijo v Jugovzhodni Evropi v okviru strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnimi in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom (UL L 348, 21.12.2016, str. 60).

(5)  https://docs.wixstatic.com/ugd/bb4a5b_8c8bd0e981b54b6e8b01da205c10d4a3.pdf

(6)  http://www.un-arm.org/PoAISS/CASA.aspx

(7)  http://www.un-arm.org/PoAISS/CASA.aspx