(1)

Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Ukrajino se še naprej razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP) in vzhodnega partnerstva. Pridružitveni sporazum med Unijo in Ukrajino (2) (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum), ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je začel veljati 1. septembra 2017.

(2)

Pomladi 2014 se je Ukrajina zavzela za ambiciozen program reform, katerega cilj je stabilizirati gospodarstvo in izboljšati življenje njenih državljanov. Ukrajina in Unija sta skupaj opredelili načrt reform (pridružitveni načrt, ki je bil nazadnje posodobljen marca 2015). Boj proti korupciji ter ustavne, volilne in sodne reforme so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami programa.

(3)

Poleg politične podpore je Unija marca 2014 obljubila finančni sveženj v vrednosti več kot 11 milijard EUR za podporo gospodarske stabilizacije in izvajanja reform v Ukrajini, vključno z makrofinančno pomočjo v višini 1,6 milijarde EUR na podlagi Sklepa Sveta 2002/639/ES (3), Sklepa št. 646/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Sklepa Sveta 2014/215/EU (5). Glede na precejšnje potrebe Ukrajine po zunanjem financiranju je bila Ukrajini aprila 2015 dana na voljo dodatna makrofinančna pomoč v višini 1,8 milijarde EUR na podlagi Sklepa (EU) 2015/601 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(4)

Od maja 2014 je Ukrajina prejela makrofinančno pomoč Unije v višini 2,81 milijarde EUR, vključno z 1,2 milijarde EUR od 1,8 milijarde EUR, ki je na voljo na podlagi Sklepa (EU) 2015/601. Tretji in zadnji obrok makrofinančne pomoči v višini 600 milijonov EUR na podlagi Sklepa (EU) 2015/601 je bil 18. januarja 2018 preklican, ker Ukrajina ni v celoti upoštevala programa strukturnih reform, povezanega s tem obrokom.

(5)

Mednarodni denarni sklad (MDS) je 11. marca 2015 odobril štiriletno ureditev v okviru instrumenta za povečanje financiranja (EFF) za Ukrajino v višini približno 17,5 milijarde USD za podporo programu gospodarskih prilagoditev in reform države, od tega je bil v obdobju med 2015 in 2017 izplačan znesek v višini 8,5 milijarde USD. Ta finančna pomoč MDS je bila dopolnjena z znatno podporo številnih dvostranskih držav partneric, vključno z Unijo, njenimi državami članicami, ZDA, Japonsko in Kanado. Druge mednarodne finančne institucije, kot so Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in Evropska investicijska banka, so prav tako znatno okrepile svoje dejavnosti za podporo gospodarskim spremembam v Ukrajini.

(6)

Po tehnični misiji novembra 2017 je MDS popravil svojo oceno potreb Ukrajine po zunanjem financiranju ter opredelil dodatno vrzel v višini 4,5 milijarde USD za leti 2018 in 2019. Te finančne potrebe so višje od sredstev, ki jih je do zdaj zagotovila mednarodna skupnost, kar vključuje makrofinančno pomoč Unije na podlagi sklepov 2002/639/ES, 646/2010/EU, 2014/215/EU ter (EU) 2015/601.

(7)

Novembra 2017 so zaradi še naprej zapletenih gospodarskih in finančnih razmer v Ukrajini ukrajinski organi Unijo zaprosili za dodatno makrofinančno pomoč.

(8)

Na zasedanju Pridružitvenega sveta EU-Ukrajina, ki je potekalo 8. decembra 2017, je Unija ponovno potrdila svojo podporo znatnim prizadevanjem Ukrajine za reforme, vključno s finančno pomočjo, vezano na konkreten napredek pri izvajanju reform.

(9)

Ker je Ukrajina država, ki jo zajema ESP, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(10)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje strateškega programa, ki vsebuje takojšnje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja.

(11)

Ker je v plačilni bilanci Ukrajine še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Ukrajini v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Ukrajine Uniji za podporo njeni gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančne ureditve MDS podpirala gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Ukrajine.

(12)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Ukrajine, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(13)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Ukrajini, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije.

(14)

Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z glavnimi načeli in cilji različnih področij zunanjega delovanja in drugih ustreznih politik Unije ter z ukrepi, sprejetimi v okviru teh področij in politik.

(15)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(16)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Ukrajine vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, kakor tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(17)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilj so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in doseganje navedenih ciljev.

(18)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina izvesti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, povezanim z makrofinančno pomočjo Unije. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(19)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(20)

Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč Unije, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(21)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi Evropski parlament in Svet lahko spremljala izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(23)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z ukrajinskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Ukrajini bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno prekinitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –