28.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/1

(1)

Referenčne vrednosti imajo pomembno vlogo pri določanju cene številnih finančnih instrumentov in finančnih pogodb ter pri merjenju uspešnosti številnih investicijskih skladov. Prispevanje k referenčnim vrednostim in njihovo upravljanje sta v številnih primerih izpostavljena manipulaciji, osebe, ki se s tem ukvarjajo, pa se pogosto soočajo z navzkrižji interesov.

(2)

Da bi izpolnjevale svojo vlogo v gospodarstvu, morajo referenčne vrednosti reprezentativno odražati osnovni trg ali gospodarsko realnost. Če referenčna vrednost ni več reprezentativna za osnovni trg, na primer medbančne obrestne mere, obstaja nevarnost negativnih učinkov na, med drugim, celovitost trga ter financiranje gospodinjstev (krediti in hipotekarna posojila) in podjetij v Uniji.

(3)

Tveganja za uporabnike, trge in gospodarstvo Unije se navadno povečajo, kadar je skupna vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb in investicijskih skladov, ki je zastopana v določeni referenčni vrednosti, visoka. Zato so v Uredbi (EU) 2016/1011 določene različne kategorije referenčnih vrednosti ter tudi dodatne zahteve za zagotovitev celovitosti in zanesljivosti nekaterih referenčnih vrednosti, ki se štejejo za ključne, vključno s pooblastilom pristojnih organov, da pod določenimi pogoji zahtevajo prispevke h ključnim referenčnim vrednostim ali njihovo upravljanje.

(4)

Dodatne obveznosti in pooblastila pristojnih organov upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti zahtevajo uraden postopek za določitev ključnih referenčnih vrednosti. V skladu s členom 20(1)(a) Uredbe (EU) 2016/1011 se referenčna vrednost šteje za ključno, kadar se uporablja neposredno ali posredno v kombinaciji referenčnih vrednosti kot referenca pri finančnih instrumentih ali finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, katerih skupna vrednost je vsaj 500 milijard EUR na podlagi celotnega razpona trajanja oziroma zapadlosti referenčne vrednosti, kadar je to primerno.

(5)

Londonska medbančna obrestna mera (London Interbank Offered Rate, LIBOR) meri nezavarovane medbančne obrestne mere v petih valutah, vključno z eurom, s sedmimi zapadlostmi, in sicer od čez noč do 12 mesecev. Je ena izmed najpomembnejših referenčnih obrestnih mer na svetu. Uporablja se kot spremenljiva obrestna mera za številne finančne pogodbe, od zamenjav obrestne mere do študentskih posojil, hipotek in instrumentov za financiranje podjetij.

(6)

Organ za finančno poslovanje (FCA) je ugotovil, da se je LIBOR oktobra 2016 uporabljal pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerim se trguje zunaj organiziranega trga, v vrednosti približno 156,8 bilijona USD.

(7)

Poleg tega FCA poudarja, da se LIBOR pogosto uporablja pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borzi ter na trgih obveznic in dolga podjetij, ter da so te izpostavljenosti pomembne za sistemsko tveganje in realno gospodarstvo.

(8)

Seznam ključnih referenčnih vrednosti, določen z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1368 (2), bi bilo zato treba spremeniti tako, da se doda LIBOR.

(9)

Ob upoštevanju pomena LIBOR za medbančni trg in velikega števila finančnih instrumentov v Uniji, ki jo uporabljajo kot referenčno vrednost, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(10)

V skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 se ta uredba uporablja v primerih, ko ima upravljavec, ki ponudi ključno referenčno vrednosti, sedež v Uniji.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –