27.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/34

(1)

Odkar je bilo 26. novembra 2014 predstavljeno sporočilo Komisije z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: naložbeni načrt), so se pogoji za razmah naložb izboljšali, vrača se tudi zaupanje v evropsko gospodarstvo in rast. Gospodarstvo Unije že četrto leto zmerno okreva in bruto domači proizvod se je v letu 2015 povečal za 2 %, vendar pa so stopnje brezposelnosti še vedno višje od stopenj pred krizo. Celovita prizadevanja, ki so se začela z naložbenim načrtom, že prinašajo konkretne rezultate, čeprav še ni mogoče oceniti celotnega učinka Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) na rast, saj makroekonomskih učinkov večjih naložbenih projektov ni mogoče pričakovati takoj. Naložbe so se tekom leta 2017 po pričakovanjih postopno povečevale, vendar napredujejo razmeroma počasi in še ne dosegajo preteklih ravni.

(2)

Ta pozitivni naložbeni zagon bi bilo treba ohraniti in si še naprej prizadevati, da naložbe ponovno dosežejo dolgoročno vzdržen trend tako, da se usmerijo v realno gospodarstvo. Mehanizmi v okviru naložbenega načrta delujejo in bi jih bilo treba okrepiti za nadaljevanje mobilizacije zasebnih naložb v sektorje, pomembne za prihodnost Unije, in tja, kjer trg še vedno ne deluje ali naložbene okoliščine niso optimalne, in sicer tako da bi dosegli znaten makroekonomski učinek in prispevali k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Komisija je 1. junija 2016 izdala sporočilo z naslovom „Evropa spet vlaga – pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki“, ki povzema dosedanje dosežke naložbenega načrta in načrtovane prihodnje ukrepe, vključno s podaljšanjem obstoja EFSI prek prvotnega triletnega obdobja, povečanjem dela za mala in srednja podjetja (MSP) v okviru obstoječega okvira in izboljšanjem Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH).

(4)

Evropsko računsko sodišče je 11. novembra 2016 sprejelo mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 ter priloženi oceni Komisije v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2015/1017, z naslovom: „EFSI: predlog za podaljšanje trajanja in širitev je prezgoden“.

(5)

EFSI, katerega izvajalka in sopokroviteljica je skupina Evropske investicijske banke (EIB), je na poti, da s kvantitativnega vidika doseže cilj mobilizacije najmanj 315 000 000 000 EUR dodatnih naložb v realno gospodarstvo do sredine leta 2018. Odziv trga in realizacija na trgu sta bila še posebej hitra v delu za MSP, kjer EFSI precej presega pričakovanja, pri čemer se bo za hitrejši zagon opiral tudi na prvotno uporabo obstoječih shem in mandatov Evropskega investicijskega sklada (EIS) (Jamstvena shema InnovFin SME, Jamstvena shema za posojila (LGF) COSME in mandat EIB v zvezi z viri tveganega kapitala (RCR)). Julija 2016 so bila zato v okviru obstoječih parametrov Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sredstva v delu za MSP povečana za 500 000 000 EUR. Zaradi izredno velikega povpraševanja na trgu po financiranju MSP v okviru EFSI bo večji delež financiranja namenjen MSP. V zvezi s tem bi bilo treba 40 % povečane sposobnosti EFSI za prevzemanje tveganj nameniti za izboljšanje dostopa MSP do financiranja.

(6)

Evropski svet je 28. junija 2016 v svojih sklepih ugotovil, da sta naložbeni načrt in zlasti EFSI že dala konkretne rezultate in sta bila pomembno sredstvo za pomoč pri spodbujanju zasebnih naložb, ob racionalni uporabi omejenih proračunskih virov. Evropski svet je spomnil, da namerava Komisija kmalu predstaviti predloge v zvezi s prihodnostjo EFSI, ki bi jih morala Evropski parlament in Svet obravnavati prednostno.

(7)

EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let in z namenom mobilizacije najmanj 315 000 000 000 EUR v naložbah, s čimer bi podprli cilj spodbujanja rasti in ustvarjanja delovnih mest. Vendar želja po doseganju krovnega cilja ne bi smela prevladati nad dodatnostjo izbranih projektov. Unija si zato ne prizadeva le za podaljšanje naložbenega obdobja in finančne zmogljivosti EFSI, ampak tudi za večji poudarek na dodatnosti. Podaljšanje zajema obdobje sedanjega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 zagotovilo naložbe v vrednosti vsaj 500 000 000 000 EUR. Da bi še povečali uspešnost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, bi morale v sklad prednostno prispevati tudi države članice.

(8)

EFSI in njegovo izvajanje ne more biti popolnoma uspešno, če se ne izvajajo dejavnosti, namenjene krepitvi enotnega trga, ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja in izvajanju socialno uravnoteženih in trajnostnih strukturnih reform. Poleg tega so dobro strukturirani projekti kot deli naložb in razvojnih načrtov na ravni držav članic ključnega pomena za uspeh EFSI.

(9)

Za obdobje po letu 2020 namerava Komisija predstaviti predloge, ki so potrebni za zagotovitev, da se bodo strateške naložbe nadaljevale na vzdržni ravni. Zakonodajni predlogi bi morali temeljiti na ugotovitvah iz poročila Komisije in na neodvisni oceni, ki bi vključevala makroekonomsko oceno uporabnosti nadaljnjega izvajanja sheme za podporo naložbam. V tem poročilu in neodvisni oceni bi bilo treba, kolikor je mogoče, preučiti tudi uporabo Uredbe (EU) 2015/1017, kakor je spremenjena s to uredbo, v podaljšanem obdobju izvajanja EFSI.

(10)

EFSI, kakor je podaljšan s to uredbo, bi moral obravnavati še vedno prisotno nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine ter ob večjem poudarku na dodatnosti še naprej mobilizirati financiranje zasebnega sektorja v naložbah, ki so bistvenega pomena za prihodnje ustvarjanje delovnih mest v Evropi (tudi za mlade) ter rast in konkurenčnost Evrope. Te naložbe vključujejo naložbe na področjih energije, okolja in podnebnih ukrepov, socialnega in človeškega kapitala ter z njim povezane infrastrukture, zdravstva, raziskav in inovacij, čezmejnega in trajnostnega prometa ter digitalne preobrazbe. Okrepiti bi bilo treba zlasti prispevek operacij, ki jih podpira EFSI, k doseganju ambicioznih ciljev Unije z 21. Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) in uresničevanju zavez Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 %. Za okrepitev vidika podnebnih ukrepov v okviru EFSI bi morala EIB na podlagi izkušenj, ki jih je pridobila kot ena najpomembnejših nosilk podnebnega financiranja na svetu, uporabiti svojo najsodobnejšo mednarodno dogovorjeno metodologijo za verodostojno opredelitev elementov projektov, ki prispevajo k podnebnim ukrepom, ali deležev stroškov. Projekti ne bi smeli biti umetno oblikovani, tako da bi spadali v opredelitev MSP ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Več sredstev bi bilo treba nameniti tudi prednostnim projektom medsebojnih povezav na energetskem področju in projektom za energetsko učinkovitost.

Poleg tega bi morala biti podpora EFSI za avtoceste omejena na podpiranje zasebnih in/ali javnih naložb na področju prometa v kohezijskih državah, manj razvitih regijah ali pri čezmejnih prometnih projektih oziroma za potrebe nadgradnje, vzdrževanja ali izboljšanja varnosti v cestnem prometu, razvoja inteligentnih prometnih sistemov, zagotavljanja celovitosti in standardov obstoječih avtocest v vseevropskem prometnem omrežju, zlasti varnih parkirnih mest, črpalk z alternativnimi čistimi gorivi in sistemov za električno polnjenje, ali prispevanja k dokončanju vseevropskega prometnega omrežja do leta 2030 v skladu z uredbama (EU) št. 1316/2013 (5) in (EU) št. 1315/2013 (6) Evropskega parlamenta in Sveta. V digitalnem sektorju in na področju uporabe ambiciozne politike Unije o digitalnem gospodarstvu bi bilo treba določiti nove digitalne infrastrukturne cilje, da bi zagotovili, da bo digitalni razkorak odpravljen in da bo Unija imela vodilno vlogo v novi dobi t. i. interneta stvari, tehnologije veriženja podatkovnih blokov, kibernetske varnosti in varnosti omrežij. Kljub temu da so že sedaj upravičeni, bi bilo treba zaradi jasnosti izrecno določiti, da spadajo projekti s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in akvakulture ter drugih segmentov širšega biogospodarstva v okvir splošnih ciljev in so torej upravičeni do podpore EFSI.

(11)

Kulturna in kreativna industrija imata ključno vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, spodbujata rast in imata strateški položaj za ustvarjanje inovativnih učinkov prelivanja na druge industrijske sektorje, kot so turizem, maloprodaja in digitalne tehnologije. Poleg programa Ustvarjalne Evrope, uvedenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), in Jamstvene sheme za kulturni in ustvarjalni sektor, uvedene v skladu z navedeno uredbo, bi moral EFSI pomagati premostiti pomanjkanje kapitala v teh sektorjih z zagotavljanjem dodatne podpore na način, ki bi moral dopolnjevati podporo v okviru programa Ustvarjalna Evropa in Jamstvene sheme za kulturni in ustvarjalni sektor, da bi se lahko financiralo večje število teh projektov z visokim tveganjem.

(12)

Operacije, ki vključujejo subjekte, ki se nahajajo v Uniji in imajo doseg zunaj nje, bi bilo prav tako treba podpreti z EFSI, če spodbujajo naložbe v Uniji, zlasti kadar vključujejo čezmejne elemente. EIAH bi moral zagotoviti proaktivno podporo za spodbujanje tovrstnih operacij.

(13)

Pri izboru projektov bi bilo treba okrepiti dodatnost, ki je ključna značilnost EFSI. Zlasti bi morale biti operacije do podpore EFSI upravičene le, če obravnavajo jasno ugotovljeno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine. Za operacije na področju fizične infrastrukture v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, ki povezujejo dve ali več držav članic, vključno z e-infrastrukturo, zlasti širokopasovno infrastrukturo, ter storitvami, ki so potrebne za izgradnjo, izvajanje, vzdrževanje ali delovanje tovrstne infrastrukture, bi bilo treba šteti za jasen kazalnik dodatnosti, saj so te že po naravi precej težavne in imajo visoko dodano vrednost za Unijo.

(14)

EFSI bi moral praviloma podpirati projekte, ki imajo višji profil tveganja kot projekti, ki jih podpira EIB v okviru običajnih operacij, investicijski odbor EFSI (v nadaljnjem besedilu: investicijski odbor) pa bi moral pri ocenjevanju dodatnosti upoštevati tveganja, ki ovirajo naložbe, kot so specifična tveganja za posamezno državo, sektor ali regijo in tveganja, povezana z inovacijami, zlasti pri nepreizkušenih tehnologijah za povečanje rasti, trajnosti in produktivnosti.

(15)

Da se zagotovi večja geografska pokritost EFSI in izboljša učinkovitost njegovih posredovanj, bi bilo treba spodbujati operacije združevanja in/ali mešanega financiranja, ki združujejo nepovratne oblike pomoči in/ali finančne instrumente iz splošnega proračuna Unije, na primer evropske strukturne in investicijske sklade ali tiste, ki so na voljo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1316/2013, ter Okvirnega programa za raziskave in inovacije – Obzorje 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), in financiranja iz skupine EIB, vključno s financiranjem EIB v okviru EFSI, ter druge vlagatelje. Namen združevanja in/ali mešanega financiranja je povečanje dodane vrednosti odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje ekonomske in finančne izvedljivosti podprtih ukrepov. V ta namen so bile vzporedno s predstavitvijo predloga Komisije za to uredbo odobritve v višini 1 000 000 000 EUR prenesene iz finančnih instrumentov v okviru IPE na tisti del IPE, ki zajema nepovratna sredstva, da bi tako olajšali mešano financiranje z EFSI. Razpis za mešano financiranje je bil uspešno objavljen februarja 2017. Dodatnih 145 000 000 EUR je v postopku prenosa v druge ustrezne instrumente, zlasti tiste, namenjene energetski učinkovitosti. Z nadaljnjimi ukrepi je treba zagotoviti, da bo mogoče enostavno združevati sredstva Unije in podpore EFSI.

Čeprav je Komisija že objavila konkretne smernice v zvezi s tem, bi bilo treba nadalje razviti pristop glede vprašanja združevanja sredstev Unije in podpore EFSI, da bi tako povečali naložbe, pri katerih je mogoče izkoristiti vzvod, ki izhaja iz združevanja sredstev Unije in podpore EFSI, pri tem pa upoštevati možne zakonodajne spremembe. Da se zagotovi ekonomska učinkovitost in ustrezen vzvod, takšno združevanje financiranja načeloma ne bi smelo preseči 90 % skupnih stroškov projekta za manj razvite regije in 80 % za vse druge regije.

(16)

Da bi okrepili uporabo EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, bi bilo treba razširiti obseg splošnih ciljev, upravičenih do podpore EFSI. Projekte bi še naprej preučeval naložbeni odbor, izpolnjevati pa bi morali ista merila za upravičenost uporabe jamstva, vzpostavljenega v skladu z Uredbo (EU) 2015/1017 (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU), vključno z načelom dodatnosti. Ob upoštevanju dejstva, da ne bi smelo biti omejitev glede velikosti projektov, ki so upravičeni do podpore EFSI, se ne bi smelo odvračati prošenj za financiranje iz EFSI, vloženih za projekte manjšega obsega. Poleg tega so potrebni nadaljnji ukrepi za krepitev tehnične podpore in spodbujanje EFSI v manj razvitih regijah in regijah v prehodu.

(17)

Naložbene platforme so eno bistvenih orodij za obravnavanje nedelovanja trga, zlasti pri financiranju večplastnih, regionalnih ali sektorskih projektov, vključno s projekti energetske učinkovitosti in čezmejnimi projekti. Poleg tega je pomembno spodbujati partnerstva z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, tudi za vzpostavljanje naložbenih platform. Tudi sodelovanje s finančnimi posredniki lahko igra pomembno vlogo v zvezi s tem. V tem okviru bi morala EIB, kadar je to primerno, oceno, izbor in spremljanje podprojektov manjšega obsega prenesti na finančne posrednike ali odobrene upravičene nosilce.

(18)

V primeru prenosa ocene, izbora in spremljanja projektov manjšega obsega na finančne posrednike ali odobrene upravičene nosilce naložbeni odbor ne bi smel ohraniti pravice za odobritev uporabe jamstva EU za podprojekte v okviru takšnih operacij financiranja in naložbenih operacij EIB, če je prispevek EFSI za te podprojekte manjšega obsega pod določenim pragom. Usmerjevalni odbor EFSI (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalni odbor) bi moral po potrebi zagotoviti smernice za postopek, po katerem naj naložbeni odbor ocenjuje podprojekte, ki ta prag presegajo.

(19)

Za celotno naložbeno obdobje bi morala Unija zagotoviti jamstvo EU, ki ne bi smelo nikoli preseči 26 000 000 000 EUR, da se EFSI omogoči podpiranje naložb; od tega bi moralo biti največ 16 000 000 000 EUR na voljo pred 6. julijem 2018.

(20)

Po pričakovanjih naj bi EIB in EIS s podporo EFSI ob jamstvu EU, povečanem za znesek 7 500 000 000 EUR, ki jih zagotovi EIB, ustvarila za 100 000 000 000 EUR dodatnih naložb. Znesek 100 000 000 000 EUR iz podpore EFSI naj bi do konca leta 2020 prinesel vsaj 500 000 000 000 EUR dodatnih naložb v realno gospodarstvo.

(21)

Da bi prispevek v Jamstveni sklad EU za dodatne naložbe lahko delno financirali iz splošnega proračuna Unije, bi bilo treba prerazporediti del razpoložljivih sredstev za IPE, določenih v Uredbi (EU) št. 1316/2013, pa tudi del prihodkov in povračil iz dolžniškega instrumenta IPE in Evropskega sklada 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (sklad Marguerite). Da bi lahko sredstva, prenesena iz prihodkov in povračil, uporabili v okviru drugega instrumenta, je za te prenose potrebno odstopanje od drugega in tretjega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(22)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih z naložbami, ki prejmejo podporo EFSI, bi moral ciljni znesek jamstvenega sklada znašati 35 % celotnih obveznosti jamstva EU, kar bi zagotovilo ustrezno raven varstva.

(23)

Glede na izjemno tržno povpraševanje po financiranju MSP v okviru EFSI, ki bo po pričakovanjih še naraščalo, bi bilo treba del EFSI za MSP okrepiti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem in socialnim službam, tudi z razvojem in uporabo novih instrumentov, ki so primerni za potrebe in specifične značilnosti sektorja socialnih podjetij in socialnih služb.

(24)

EIB in EIS bi morala zagotoviti, da so končni upravičenci, vključno z MSP, seznanjeni z obstojem podpore EFSI, da bi tako okrepili prepoznavnost jamstva EU. V sporazumih o podpori EFSI bi morala biti jasno vidna navedba EFSI.

(25)

Zaradi izboljšanja preglednosti operacij EFSI bi moral naložbeni odbor v svojih odločitvah, ki se objavijo in so dostopne javnosti, pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba za določeno operacijo odobriti jamstvo EU, pri čemer bi se moral še posebej osredotočiti na izpolnjevanje merila dodatnosti. Preglednico kazalnikov bi bilo treba objaviti, potem ko je operacija v sklopu jamstva EU podpisana. Poslovno občutljive informacije se ne bi smele objaviti.

(26)

Preglednico bi bilo treba uporabljati strogo v skladu s to uredbo in z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1558 (10) ter Prilogo k Delegirani uredbi, in sicer kot neodvisno in pregledno ocenjevalno orodje, s pomočjo katerega naložbeni odbor določi prednostni vrstni red za uporabo jamstva EU za operacije, ki izkažejo najvišje vrednosti kazalnikov in dodano vrednost. EIB bi morala rezultate in kazalnike izračunati vnaprej in jih preveriti na koncu projekta.

(27)

Da bi se izboljšalo ocenjevanje projektov, bi moral usmerjevalni odbor v strateški usmeritvi EFSI določiti minimalno vrednost za vsak posamezni steber preglednice.

(28)

Ustrezna politika Unije o nekooperativnih jurisdikcijah za davčne namene je določena v pravnih aktih Unije in sklepih Sveta, zlasti v prilogi k sklepom z dne 8. novembra 2016, in morebitnih naknadnih posodobitvah.

(29)

Primerna skrbnost pri naložbah in operacijah financiranja EIB na podlagi te uredbe bi morala vključevati temeljito preverjanje skladnosti z ustrezno zakonodajo Unije ter dogovorjenimi mednarodnimi standardi in standardi Unije glede boja proti pranju denarja, financiranju terorizma, davčnim goljufijam in izogibanju plačilu davkov. Poleg tega bi morala EIB v sklopu poročanja o EFSI za vsako posamezno državo posredovati podatke o skladnosti operacij EFSI s politiko EIB in EIS o nekooperativnih jurisdikcijah in seznam posrednikov, s katerimi EIB in EIS sodelujeta.

(30)

Primerno je pojasniti nekatere tehnične vidike vsebine sporazuma o upravljanju EFSI, o dodelitvi jamstva EU ter o instrumentih, ki jih zajema sporazum, vključno z zavarovanjem za tveganje zaradi nihanja menjalnih tečajev v nekaterih okoliščinah. Sporazum z EIB o upravljanju EFSI in dodelitvi jamstva EU bi bilo treba prilagoditi v skladu s to uredbo.

(31)

Ne glede na cilj EIAH, ki je nadgraditi obstoječe svetovalne službe EIB in Komisije, ter da bi te delovale kot enotno strokovno svetovalno vozlišče za projektno financiranje znotraj Unije, bi bilo treba EIAH okrepiti, njegove dejavnosti pa bi se morale osredotočati tudi na dejaven prispevek k sektorski in geografski diverzifikaciji EFSI, podporo EIB in nacionalnim spodbujevalnim bankam ali institucijam pri uvajanju in razvoju operacij, zlasti v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, in po potrebi tudi na pomoč pri strukturiranju povpraševanja po podpori EFSI. EIAH bi moral skušati skleniti vsaj en sporazum o sodelovanju z nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo na državo članico. V državah članicah, kjer nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ni, bi moral EIAH po potrebi in na zahtevo zadevne države članice zagotoviti proaktivno svetovalno podporo za ustanovitev takšne banke ali institucije. EIAH bi moral posebno pozornost nameniti podpori pri pripravi projektov, v katere sta vključeni dve ali več držav članic, in projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21. Dejavno bi moral prispevati tudi k vzpostavitvi naložbenih platform in svetovati glede združevanja drugih virov financiranja Unije z EFSI. Po potrebi in ob upoštevanju obstoječih podpornih shem bi bilo treba zagotoviti lokalno prisotnost EIAH, da bo mogoče ponujati konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem.

(32)

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik temelji na podrobni analizi načrtov držav članic za proračunske, makroekonomske in strukturne reforme, državam članicam pa zagotavlja priporočila za posamezne države. Glede na navedeno bi morala EIB obveščati Komisijo o svojih ugotovitvah v zvezi z naložbenimi ovirami in ozkimi grli v državah članicah, ugotovljenimi pri izvajanju naložbenih operacij, ki jih ureja ta uredba. Komisija naj te ugotovitve med drugim upošteva pri dejavnostih, ki jih izvaja v okviru tretjega stebra naložbenega načrta.

(33)

Da bi odpravili nedelovanje trga in tržne vrzeli, spodbudili ustrezne dodatne naložbe ter prispevali h geografski in regionalni uravnoteženosti operacij, ki jih podpira EFSI, je potreben celovit in poenostavljen pristop k spodbujanju rasti, ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju naložb. Stroški financiranja iz EFSI bi morali prispevati k uresničitvi teh ciljev.

(34)

Za hitrejšo uresničitev naložbenih ciljev iz Uredbe (EU) 2015/1017 bi bilo treba spodbuditi mešano financiranje z obstoječimi skladi, če je to primerno, in sicer da bi se zagotovila ustrezna koncesivnost pri pogojih financiranja, vključno s stroški operacij EFSI.

(35)

V primerih, ko bi neurejene razmere na finančnem trgu lahko preprečile uresničitev izvedljivega projekta ali bi bilo treba omogočiti ustanovitev naložbene platforme ali financiranje projektov v sektorjih ali na območjih, kjer je opaziti znatno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine, bi morali EIB in Komisija uvesti spremembe, zlasti pri plačilih za jamstvo EU, da bi tako zmanjšali stroške financiranja operacij, ki jih nosi upravičenec do financiranja EIB iz EFSI, in olajšali izvedbo. Podobno bi bilo treba ravnati v primerih, ko je treba zagotoviti, da EFSI podpira projekte manjšega obsega. Če bi se z uporabo lokalnih ali regionalnih posrednikov zmanjšali stroški financiranja iz EFSI za projekte manjšega obsega, bi bilo treba razmisliti tudi o tej možnosti.

(36)

Ker je treba zagotoviti finančno vzdržnost EFSI, bi bilo treba prizadevanja, da se zmanjšajo stroški financiranja operacij EFSI v obdobju neurejenih razmer na finančnem trgu oziroma da se omogoči ustanovitev naložbene platforme ali financiranje projektov v sektorjih ali na območjih, kjer je opaziti znatno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine, usklajevati z drugimi razpoložljivimi finančnimi viri in instrumenti Unije, ki jih uporablja skupina EIB.

(37)

Uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 2(4) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(2)

člen 4(2) se spremeni:

(3)

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   V tej uredbi „dodatnost“ pomeni podporo EFSI operacijam, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in ki jih v obdobju, v katerem se lahko uporabi jamstvo EU, ne bi bilo mogoče izvesti s strani EIB ali EIS ali v okviru drugih obstoječih finančnih instrumentov Unije brez podpore EFSI ali pa jih ne bi bilo mogoče izvesti v enaki meri. Projekti, ki jih podpira EFSI, morajo prispevati k uresničevanju splošnih ciljev iz člena 9(2), ustvarjanju delovnih mest in trajnostni rasti ter imeti običajno višji profil tveganja kot projekti, podprti z običajnimi operacijami EIB. Portfelj EFSI mora imeti na splošno višji profil tveganja kot portfelj naložb, ki ga podpira EIB v okviru svoje običajne naložbene politike pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Da bi bolje obravnavali nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in olajšali zlasti uporabo naložbenih platform za projekte manjšega obsega, ter s tem zagotovili dopolnjevanje in preprečili izrivanje udeležencev na istem trgu, za posebne dejavnosti EIB, ki prejmejo podporo EFSI, praviloma in z ustrezno utemeljitvijo velja naslednje:

Brez poseganja v zahtevo v zvezi z opredelitvijo dodatnosti iz prvega pododstavka, na dodatnost močno kažejo tudi naslednji elementi:

(4)

člen 6 se spremeni:

(5)

člen 7 se spremeni:

(6)

člen 9 se spremeni:

(7)

v členu 10(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(8)

člen 11 se spremeni:

(9)

člen 12 se spremeni:

(10)

člen 14 se spremeni:

(11)

člen 16(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   EIB, po potrebi v sodelovanju z EIS, vsakih šest mesecev Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU s ključnimi kazalniki uspešnosti iz člena 4(2)(f)(iv). Poročilo vključuje tudi statistične, finančne in računovodske podatke o vsaki posamezni operaciji financiranja in naložbeni operaciji EIB ter o vseh operacijah skupaj. V to poročilo se enkrat na leto vključijo tudi informacije o naložbenih ovirah, s katerimi se EIB sooča pri izvajanju naložbenih operacij, ki jih ureja ta uredba.“;

(12)

člen 17 se spremeni:

(13)

člen 18 se spremeni:

(14)

v členu 19 se doda naslednji odstavek:

„EIB in EIS obvestita končne prejemnike, vključno z MSP, o obstoju podpore EFSI, oziroma to obveznost obveščanja preneseta na finančne posrednike, tako da te informacije, zlasti v primeru MSP, jasno navedeta v ustreznem sporazumu o zagotavljanju podpore EFSI, s čimer izboljšata ozaveščenost javnosti in povečata prepoznavnost.“;

(15)

člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Za namene odstavka 1 tega člena ima Računsko sodišče na lastno zahtevo in v skladu s členom 287(3) PDEU popoln dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih potrebuje za izvedbo svoje naloge.“;

(16)

člen 22(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   EIB in EIS pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih zajema ta uredba, spoštujeta ustrezno zakonodajo Unije ter dogovorjene mednarodne standarde in standarde Unije, torej v okviru te uredbe ne podpirata projektov, ki prispevajo k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju plačilu davka, davčnim goljufijam ali davčnim utajam.

EIB in EIS prav tako ne začenjata novih ali podaljšanih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije o nekooperativnih jurisdikcijah ali ki so na podlagi člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem, ali pa dejansko ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij.

EIB in EIS pri sklepanju sporazumov s finančnimi posredniki preneseta zahteve iz tega člena v ustrezne sporazume in od finančnih posrednikov zahtevata, da poročajo o njihovem upoštevanju.

EIB in EIS najpozneje po sprejetju seznama Unije o nekooperativnih jurisdikcijah za davčne namene pregledata svojo politiko o nekooperativnih jurisdikcijah.

EIB in EIS nato vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predložita poročilo o izvajanju svoje politike o nekooperativnih jurisdikcijah v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami EFSI, vključno z informacijami za posamezne države in seznamom posrednikov, s katerimi sodelujeta.

(*3)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;"

(17)

v členu 23(2) se prvi in drugi stavek prvega pododstavka nadomestita z naslednjim:

„Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(13) in (14) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. julija 2015. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu.“;

(18)

Priloga II se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

(1)

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Finančna sredstva za izvajanje IPE za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 30 192 259 000 EUR v tekočih cenah. Ta znesek se razdeli, kot sledi:

Ti zneski ne posegajo v uporabo mehanizma prilagodljivosti, določenega v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (*4).

(*4)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).“;"

(2)

v členu 14 se dodata naslednja odstavka:

„5.   Z odstopanjem od drugega in tretjega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 so prihodki in povračila iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih v skladu s to uredbo, in iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, ki so bili združeni s finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi na podlagi te uredbe v skladu z odstavkom 3 tega člena, notranji namenski prejemki v smislu člena 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za Evropski sklad za strateške naložbe, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (*5), in sicer do najvišjega zneska 125 000 000 EUR.

6.   Z odstopanjem od drugega in tretjega pododstavka člena 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 so prihodki in povračila iz Evropskega sklada 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (sklad Marguerite), vzpostavljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, notranji namenski prejemki v smislu člena 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za Evropski sklad za strateške naložbe, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2015/1017, in sicer do najvišjega zneska 25 000 000 EUR.

(*5)  Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).“"