(a)

čez dan morajo imeti kokoši stalen dostop do izpustov na prostem. Vendar ta zahteva proizvajalcu ne preprečuje omejevanja dostopa za omejeno obdobje v jutranjih urah, ki je v skladu z običajno dobro prakso reje, vključno z dobro živinorejsko prakso.

Če ukrepi, sprejeti v skladu z zakonodajo Unije, zahtevajo omejitev dostopa kokoši do izpustov na prostem zaradi varovanja zdravja ljudi ali živali, se lahko jajca ne glede na to omejitev tržijo kot „jajca iz proste reje“, pod pogojem, da dostop kokoši nesnic do izpustov na prostem ni bil omejen za neprekinjeno obdobje več kot 16 tednov. To najdaljše obdobje se začne na dan, ko je bil dostop zadevnih kokoši, ki so bile istočasno združene v skupino, do izpustov na prostem dejansko omejen;

(b)

izpusti na prostem, do katerih imajo kokoši dostop, so v glavnem pokriti z vegetacijo in se ne uporabljajo za druge namene razen za sadovnjake, gozdove in pašnike, če slednje dovolijo pristojni organi;

(c)

največja obremenitev v izpustih na prostem ne sme presegati 2 500 kokoši na hektar zemljišča, ki je na voljo kokošim, ali ene kokoši na 4 m2. Vendar pa mora tam, kjer je na kokoš na voljo vsaj 10 m2 in se izvaja kroženje, kokoši pa imajo v času življenja jate dostop do celotnega območja, vsaka uporabljena ograda vedno zagotavljati najmanj 2,5 m2 na kokoš;

(d)

izpusti na prosto ne smejo segati prek polmera 150 m od najbližje izpustne odprtine. Vendar pa je dovoljeno podaljšanje do 350 m od najbližje izpustne odprtine, če je zadostno število pokritih prostorov iz člena 4(1)(3)(b)(ii) Direktive 1999/74/ES enakomerno razporejenih po celotnem zunanjem izpustu, z najmanj štirimi pokritimi prostori na hektar.

(a)

pogoje iz člena 5 Direktive 1999/74/ES do 31. decembra 2011 ali

(b)

pogoje iz člena 6 Direktive 1999/74/ES.