(1)

Zahtevek Hrvaške za registracijo imena „Varaždinsko zelje“ kot zaščitene označbe porekla (ZOP) je bil v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

„Varaždinsko zelje“ je zeljni proizvod, ki se pridobiva iz avtohtone ohranjevalne sorte „Varaždinski kupus“ (Brassica oleracea var. capitata f. alba), ki se proizvaja znotraj upravnih meja Varaždinske županije na Hrvaškem.

(3)

Komisija je 7. oktobra 2015 prejela ugovor Slovenije. Povezani utemeljeni ugovor je Komisija prejela 4. decembra 2015.

(4)

Ker je Komisija menila, da je tak ugovor dopusten, je z dopisom z dne 28. januarja 2016 pozvala Hrvaško in Slovenijo, naj začneta ustrezna trimesečna posvetovanja, da bi dosegli dogovor v skladu s svojimi notranjimi postopki.

(5)

Na zahtevo vložnice je bil rok za posvetovanja podaljšan za tri mesece.

(6)

Dogovor med stranema ni bil dosežen. Informacije o ustreznih posvetovanjih med hrvaško in slovensko stranjo so bile ustrezno sporočene Komisiji. Zato bi Komisija morala sprejeti odločitev v skladu s postopkom iz člena 52(3)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj.

(7)

Vložnica ugovora v skladu s členom 10(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1151/2012 trdi, da je registracija imena „Varaždinsko zelje“ kot zaščitene označbe porekla v nasprotju s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 in da bi ogrozila obstoj identičnega imena proizvoda, ki je bil zakonito na trgu že več kot pet let pred datumom objave iz točke (a) člena 50(2).

(8)

Ime „Varaždinsko zelje“ naj bi bilo v nasprotju z enakozvočnim imenom sorte zelja, ki je registrirana od leta 1967. Sorta „Varaždinski“ je bila leta 1967 vpisana na Seznam domačih in udomačenih tujih semenskih sort kmetijskih rastlin v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ). Leta 1989 je bila na istem seznamu registrirana kot „Varaždinski kupus / Varaždinsko zelje“. Trenutno je ta sorta navedena na seznamih vseh držav, ki so nastale po razpadu SFRJ. Republika Slovenija je sorto „Varaždinski“ / „Varaždinsko“ registrirala po neodvisnosti. Hrvaška sorta „Varaždinski kupus“ ter slovenski sorti „Varaždinsko 2“ in „Varaždinsko 3“ so vse navedene v skupnem katalogu sort zelenjadnic Evropske unije.

(9)

Vložnica ugovora trdi, da so proizvodi iz teh sort znani pod imenom „Varaždinsko zelje“ v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ter Črni gori. V Republiki Sloveniji naj bi se Varaždinsko zelje proizvajalo že več kot 75 let. Tržna proizvodnja svežega Varaždinskega zelja v Sloveniji se ocenjuje na približno 2 800–4 000 ton letno.

(10)

Po mnenju vložnice ugovora bi lahko registracija imena „Varaždinsko zelje“ zavajala slovenske potrošnike, saj proizvajalci in potrošniki v Republiki Sloveniji tega imena ne povezujejo s poreklom ali ozemljem iz točke 4 enotnega dokumenta, temveč zlasti s kakovostjo in primernostjo za kisanje.

(11)

Vložnica ugovora v zvezi s proizvodi, ki so bili zakonito na trgu v Republiki Sloveniji, trdi, da bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj identičnega slovenskega imena „Varaždinsko zelje“ kot sorte. Registracija predlaganega imena bi povzročila gospodarsko škodo proizvajalcem „Varaždinskega zelja“ v Republiki Sloveniji, saj bi bili prisiljeni opustiti proizvodnjo. To bi tudi ogrozilo proizvodnjo semen za dve slovenski sorti zelja, ki sta registrirani v skupnem katalogu Evropske unije, tj. Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3, saj se njun proizvod v Sloveniji prodaja kot Varaždinsko zelje.

(12)

Komisija je obravnavala trditve iz utemeljenega ugovora in informacij, predloženih Komisiji v zvezi s posvetovanji med zainteresiranima stranema, ter sklenila, da bi bilo treba ime „Varaždinsko zelje“ registrirati kot ZOP.

(13)

Zahteve za registracijo imena „Varaždinsko zelje“ kot ZOP so izpolnjene. Proizvod ima značilnosti, ki so pretežno posledica naravnih in človeških dejavnikov njegovega posebnega geografskega okolja, namreč zlasti visoko vsebnost skupnih fenolov in flavonoidov, visoko vsebnost suhe snovi in izjemno visok delež sladkorja. Visoka vsebnost suhe snovi in izjemno visok delež sladkorja v proizvodu „Varaždinsko zelje“ sta rezultat načina proizvodnje, tj. dejstva, da se proizvod zaradi svoje odpornosti na nizke temperature pušča na polju do pozne jeseni. Visoka vsebnost skupnih fenolov in flavonoidov v proizvodu „Varaždinsko zelje“ je posledica genetskih lastnosti ter zunanjih kmetijskih in okoljskih pogojev. „Varaždinsko zelje“ se proizvaja le iz semena ohranjevalne sorte „Varaždinski kupus“, ki je vpisana v register sort Unije. Izraz „ohranjevalna sorta“ pomeni, da se seme proizvaja samo na opredeljenem geografskem območju in nikjer drugje.

(14)

Kar zadeva trditev glede zavajajočega značaja imena, Komisija meni, da se ime nanaša na območje proizvodnje in samo po sebi ne more zavajati potrošnikov glede porekla proizvoda.

(15)

Kar zadeva trditev, da je ime, ki naj bi se registriralo, enakozvočno dvema registriranima sortama zelja in da registracija ogroža obstoj proizvodov iz teh sort, znanih kot Varaždinsko zelje, v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Črni gori, Komisija glede proizvoda, trženega v Sloveniji, ugotavlja, da izraz „Varaždinsko“, uporabljen kot prilastek besede „zelje“, v Sloveniji označuje le sorto zelja. Ime „Varaždinsko zelje“, kakor se uporablja v Sloveniji, nakazuje, da je proizvod iz zelja sorte Varaždinsko. Ni dokazov o uporabi imena ne glede na sorto zelja. Ker se „Varaždinsko“ torej uporablja predvsem za označevanje sorte, Komisija meni, da ni primerno zagotoviti prehodnega obdobja za uporabo slovenskega imena „Varaždinsko zelje“.

(16)

Vendar je uporaba imen sort Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3, registriranih v skupnem katalogu sort zelenjadnic Evropske unije, na etiketah še naprej brez časovne omejitve dovoljena za semena in zeljne proizvode, ki se proizvajajo zunaj zadevnega geografskega območja. V skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 1151/2012 se lahko ne glede na registracijo imena „Varaždinsko zelje“ kot ZOP imeni Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3 uporabljata na etiketah, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Zlasti pri zadevnem zeljnem proizvodu bi morala biti na etiketi jasno navedena država porekla, Hrvaška pa na njej ne bi smela biti omenjena. S tem se bo poleg tega zagotovilo pravilno informiranje potrošnikov v primerjavi s proizvodom, ki se trži pod registrirano ZOP.

(17)

Glede na navedeno bi bilo treba ime „Varaždinsko zelje“ vpisati v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.

(18)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –