25.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/4

(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 248/2011 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Dajatev, ki je temeljila na stopnji odprave škode, je znašala med 7,3 % in 13,8 %.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1379/2014 (3) po protisubvencijski preiskavi in delnem vmesnem pregledu protidampinških ukrepov spremenila stopnje prvotne protidampinške dajatve na 0 % do 19,9 % in uvedla dodatno izravnalno dajatev v višini od 4,9 % do 10,3 %.

(3)

Posledični združeni izravnalni in protidampinški ukrepi v obliki dajatev ad valorem so tako znašali med 4,9 % in 30,2 %.

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je 14. decembra 2015 vložilo Evropsko združenje proizvajalcev steklenih vlaken („APFE“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji.

(6)

Zahtevek temelji na izhodišču, da bi iztek veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije.

(7)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda, zato je 15. marca 2016 začela pregled zaradi izteka ukrepov (4) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov povabila zainteresirane strani k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je APFE, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe iz LRK, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku preiskave in jih povabila k sodelovanju.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku preiskave zaradi izteka ukrepov navedla, da namerava uporabiti Turčijo kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Navedla je tudi, da bi lahko glede na informacije, ki so ji bile na voljo, drugi proizvajalci v državah s tržnim gospodarstvom med drugim bili v Egiptu, Maleziji in na Tajvanu.

(10)

Komisija je organom v Egiptu, na Japonskem, v Maleziji, na Tajvanu, v Turčiji in ZDA poslala obvestilo, v katerem jih je obvestila o začetku preiskave ter zahtevala informacije o proizvodnji in prodaji nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v teh državah. Nato je bil vsem znanim proizvajalcem poslan dopis, v katerem so bili povabljeni k sodelovanju pri pregledu, priložen pa je bil tudi vprašalnik.

(11)

Zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku pregleda in zahtevati zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(13)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike in združenje iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je organe LRK pozvala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(14)

Zahtevane informacije je predložilo pet proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe prvotno predlagala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega obsega izvoza, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(15)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi LRK opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(16)

Kmalu po prejemu vprašalnika je največja od treh vzorčenih družb odstopila od sodelovanja. Komisija je namesto nje uporabila naslednjega največjega proizvajalca izvoznika glede na obseg izvoza.

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbrala vzorec na podlagi največjega obsega prodaje podobnega izdelka na trgu Unije.

(18)

Ta vzorec je bil sestavljen iz treh skupin družb s proizvodnimi obrati v Belgiji, Franciji, Italiji in na Slovaškem, ki so predstavljale približno 74 % celotne prodaje na trgu Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Prejela ni nobenih pripomb. Zato je sklenila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(19)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(20)

Osem uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(21)

Komisija je vprašalnike poslala trem vzorčenim proizvajalcem Unije, trem vzorčenim uvoznikom, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom in znanim proizvajalcem izvoznikom v Egiptu, na Japonskem, v Maleziji, na Tajvanu, v Turčiji in ZDA.

(22)

Izpolnjene vprašalnike so predložili trije proizvajalci Unije, dva uvoznika in trije proizvajalci z Japonske, iz Malezije in Turčije. Nobeden od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(23)

Komisija je vprašalnike poslala tudi 64 znanim uporabnikom in prejela 19 izpolnjenih vprašalnikov.

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za to preiskavo. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(25)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(26)

Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(27)

Zadevni izdelek so rezane niti iz steklenih vlaken dolžine največ 50 mm; rovingi iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in premazani ter katerih izguba pri sežigu znaša več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887), ter rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne, ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN 7019 11 00, ex 7019 12 00 (oznake TARIC 7019120021, 7019120022, 7019120023, 7019120025, 7019120039) in 7019 31 00, s poreklom iz LRK.

(28)

Zadevni izdelek je surovina, ki se najpogosteje uporablja za ojačanje termoplastičnih in duroplastnih smol v industriji kompozitov. Taki kompozitni materiali (s steklenimi vlakni ojačani materiali) se uporabljajo v številnih sektorjih, ki vključujejo: prevoz (avtomobilska, pomorska, vesoljska in vojaška industrija), elektriko/elektroniko, vetrno energijo, gradbeništvo, rezervoarje/cevi, potrošniško blago itd.

(29)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(30)

Komisija se je zato odločila, da so navedeni izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(31)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se nadaljuje ali ponovno pojavi zaradi morebitnega izteka veljavnih ukrepov za uvoz iz LRK.

(32)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen je morala Komisija izbrati primerljivo državo.

(33)

Komisija je znane proizvajalce izvoznike podobnega izdelka v Egiptu, na Japonskem, v Maleziji, na Tajvanu, v Turčiji in ZDA pozvala, naj ji z izpolnitvijo vprašalnika za primerljive države predložijo informacije, odgovore pa je prejela od treh proizvajalcev z Japonske, iz Malezije in Turčije (5).

(34)

Po objavi obvestila o začetku je združenje APFE predložilo pripombe, v katerih je podprlo odločitev, da se Turčija uporabi kot primerljiva država.

(35)

Komisija je v prvotni preiskavi leta 2011 kot primerljivo državo za določitev normalne vrednosti v zvezi z LRK uporabila Turčijo. V prvotni preiskavi je od Turčije prejela samo en izpolnjen vprašalnik.

(36)

Komisija je pri izbiri primerljive države ustrezno upoštevala vse zanesljive informacije, ki so ji bile dane na voljo v času izbire, pri čemer je med drugim proučila tudi elemente, kot so domača prodaja, velikost trga in konkurenčno okolje na domačem trgu.

(37)

Domača prodaja japonskega proizvajalca se je na ravni oznak KN skoraj popolnoma ujemala z vrstami izdelka, ki jih izvaža LRK. Pri Turčiji je bilo to ujemanje manj kot 50-odstotno. Stopnja ujemanja domače prodaje proizvajalca izvoznika iz Malezije je bila tako nizka, da je morala Komisija Malezijo izključiti iz postopka izbire primerljive države.

(38)

Komisija je ocenila, da je bil japonski trg podobnega izdelka približno trikrat večji od turškega. Ugotovila je, da je japonski trg konkurenčnejši, saj je tam dejavnih šest znanih lokalnih proizvajalcev, na turškem trgu pa samo en. Na Japonskem se za podobni izdelek niso zaračunavale carinske dajatve, v Turčiji pa so se zanj zaračunavale 7-odstotne carinske dajatve, za uvoz iz LRK pa še protidampinške in izravnalne dajatve, ki so skupaj znašale od 24,5 % do 35,75 %.

(39)

Komisija je na podlagi navedenih premislekov sklenila, da je Japonska najprimernejša primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(40)

Komisija po izbiri Japonske ni prejela nobenih nadaljnjih pripomb v zvezi s primerljivo državo.

(41)

Informacije, prejete od sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi, so se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za LRK.

(42)

Normalna vrednost se je določila na podlagi domačih cen sodelujočega japonskega proizvajalca v običajnem poteku trgovine.

(43)

Komisija od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK ni prejela nobenega izpolnjenega vprašalnika. Zaradi nesodelovanja je v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe proizvajalce izvoznike iz LRK in kitajske organe obvestila, da lahko svoje ugotovitve utemelji na dostopnih dejstvih, če je sodelovanje proizvajalcev izvoznikov nezadostno. Poudarila je tudi, da je lahko ugotovitev na podlagi dostopnih dejstev za zadevne strani manj ugodna. Prejela ni nobenega odgovora. Zato je Komisija izvozno ceno določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu (COMEXT) na ravni ustreznih oznak KN.

(44)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve v višini 0–7 % so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške kredita ter stroške pakiranja.

(45)

Komisija je med preiskavo ugotovila, da kontrolnih številk izdelka, ki jih je bilo treba navesti v njenem vprašalniku, ni bilo mogoče povezati z oznakami TARIC. Zato je izvozno ceno in normalno vrednost primerjala na podlagi oznak KN (7019 11 00 za rezane niti, 7019 12 00 za rovinge in 7019 31 00 za rogoznice).

(46)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je bila stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, višja od 70 %.

(47)

Zaradi nesodelovanja je Komisija v skladu s členom 18(5) osnovne uredbe za določitve uporabila informacije iz zahtevka za pregled in drugih razpoložljivih neodvisnih virov, kot so objavljeni ceniki in uradne uvozne statistike, ali informacije, ki jih je med preiskavo dobila od zainteresiranih strani, in informacije iz prejšnjih preiskav.

(48)

Da bi Komisija ugotovila morebiten razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov, je analizirala razpoložljive informacije v zvezi z zmogljivostmi, proizvodnjo in potrošnjo izdelkov iz steklenih vlaken na domačem trgu v LRK ter izvoz iz LRK. Vir informacij v zvezi s tem je bil omejen predvsem na informacije, ki jih je predložilo združenje APFE (6). Informacije so temeljile na trgovinskih statističnih podatkih (za uvoz/izvoz) in poslovnih informacijah, ki so jih zbrali člani združenja. Komisija jih je preverila glede na informacije iz drugih neodvisnih razpoložljivih virov in ni našla dodatnih dokazov. Informacijam, ki jih je predložilo združenje APFE v zvezi z zmogljivostjo, druge zainteresirane strani niso nasprotovale.

(49)

Skupna proizvodnja steklenih vlaken v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je presegala domačo potrošnjo za več kot 700 000 metričnih ton, od tega je bilo približno 90 % izvoženega v druge tretje države, približno 10 % pa v Unijo. Presežne zmogljivosti v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile ocenjene na približno 150 000 metričnih ton, kar ustreza več kot 15 % celotne potrošnje Unije (glej uvodno izjavo 68 spodaj). Glede na ocene se je presežna zmogljivost v LRK v letu 2016 več kot podvojila na približno 300 000 ton oziroma 30 % skupne potrošnje Unije.

(50)

Kljub tem presežnim zmogljivostim in napovedani upočasnitvi rasti domačega povpraševanja leta 2016 so kitajski proizvajalci steklenih vlaken še naprej povečevali zmogljivosti v LRK in drugih tretjih državah, usmerjenih na trg Unije.

(51)

Glede na presežne zmogljivosti v LRK in primerjavo s potrošnjo Unije je še verjetneje, da se bo uvoz v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov znatno povečal.

(52)

Da bi Komisija ugotovila morebiten razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov, je analizirala privlačnost trga Unije glede na cene.

(53)

Komisija je analizirala podatke o izvozu iz LRK na ravni oznak KN (7) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Rovingi so bili steklena vlakna z največjim obsegom izvoza iz LRK. Trg Unije je bil za Združenimi državami Amerike drugi najpomembnejši trg za izvoz rovingov. Cene, ki so bile sicer podobne po vsem svetu, so bile najvišje v Uniji in so znašale 1 USD na kilogram. Za primerjavo, cene za ZDA so znašale 0,99 USD, cene za Malezijo in Indijo pa so bile nizke, pri čemer so najnižje znašale 0,85 USD na kilogram (8). Cene za Unijo so bile najvišje med desetimi najpomembnejšimi izvoznimi trgi (9).

(54)

Trg Unije je bil peti najpomembnejši trg za izvoz rezanih niti iz LRK. Cene v Uniji so bile bistveno višje od cen na glavnih izvoznih trgih, ki so bili – razvrščeni po pomembnosti – ZDA, Koreja, Japonska in Indija.

(55)

Trg Unije je bil najpomembnejši trg za rogoznice iz steklenih vlaken, cene za Unijo pa so bile najprivlačnejše med glavnimi izvoznimi trgi LRK. Drugi najpomembnejši trg za rogoznice iz steklenih vlaken so bile ZDA, ki so imele nekoliko višjo povprečno raven cen. Cene za druge trge, ki so bili – razvrščeni po pomembnosti – Vietnam, Indonezija in Združeni arabski emirati, so bile nižje ali bistveno nižje od cen za Unijo.

(56)

Komisija je kot podlago za zgornjo analizo uporabila podatke na ravni carinske oznake (oznake KN). Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni imela podatkov na ravni kontrolne številke izdelka. Podatki o cenah na ravni kontrolne številke izdelka bi bili natančnejši in ne bi bili izpostavljeni morebitnim netočnostim zaradi velikih razlik med cenami v isti kategoriji izdelka (npr. rezanih niti z različnimi premeri).

(57)

Dejstva, ki so na voljo, kljub tej omejitvi kažejo, da so bile cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na večini drugih trgov nižje od cen na trgu Unije. Glede na privlačne cene na trgu Unije je verjetno, da bi bila velika količina izdelkov, ki se trenutno prodajo na druge trge, v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov preusmerjena na trg Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 49 zgoraj, je bilo na druge trge izvoženih več kot 600 000 ton, ki bi bile lahko zato vsaj deloma preusmerjene na trg Unije.

(58)

Privlačnost trga Unije potrjujejo tudi naložbe kitajskih izvoznikov v tretjih državah, zlasti v Egiptu. Ocenjena zmogljivost peči, postavljenih v Egiptu, je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 80 000 metričnih ton. Ocenjuje se, da bo do konca leta 2017 dosegla 160 000 metričnih ton, do leta 2019 pa 200 000 metričnih ton (10).

(59)

Komisija je lahko na podlagi ravni cen na trgu Unije in njenega pomena za izvoz iz LRK sklenila, da je trg Unije privlačen za proizvajalce steklenih vlaken v LRK. Zelo verjetno je, da se bo uvoz v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov znatno povečal.

(60)

Komisija je s postopki v okviru protisubvencijske preiskave leta 2014 potrdila številne spodbude, ki so na voljo industriji steklenih vlaken v LRK, kar kaže, da je LRK pripravljena podpirati širitev te industrije in njeno prisotnost po vsem svetu. Zato je v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov pričakovati, da se bo izvoz na trg Unije povečal.

(61)

Indija je septembra 2016 razširila svoje protidampinške dajatve na uvoz steklenih vlaken iz LRK. Turčija je to storila novembra 2016. Obstoj protidampinških dajatev na drugih trgih zmanjšuje njihovo privlačnost za kitajske izvoznike.

(62)

V zvezi s kitajsko politiko oblikovanja cen Komisija meni, da je obstoj protidampinških ukrepov v drugih tretjih državah dodaten kazalnik dampinških praks kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(63)

Komisija na podlagi navedenega pričakuje, da bi se kitajski dampinški izvoz nadaljeval v večjem obsegu in povzročil večji pritisk na cene na trgu Unije, če bi se sedanji ukrepi razveljavili.

(64)

Podoben izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Uniji proizvajalo sedem proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(65)

Komisija je na podlagi informacij v zvezi z industrijo Unije, ki jih je predložilo združenje APFE, ugotovila, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala približno 652 000 ton.

(66)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je Komisija vzorčila proizvodne obrate treh proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 74 % celotne prodaje podobnega izdelka na trgu Unije in 68 % celotne proizvodnje v Uniji.

(67)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, določenega na podlagi podatkov, ki jih je predložilo združenje APFE, in (ii) uvoza iz tretjih držav, določenega na podlagi podatkov Eurostata (COMEXT).

(68)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v metričnih tonah)

(69)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju močno povečala. Ta rast pomeni vrnitev na raven dejavnosti pred finančno krizo. Spodbujala sta jo stabilen razvoj industrije termoplastičnih izdelkov in hitro naraščajoče povpraševanje po lahkih, trajnih materialih.

(70)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v metričnih tonah) in tržni delež

(71)

Povečanje obsega uvoza med letoma 2012 in 2014 kaže na omejen vpliv prvotne protidampinške dajatve, uvedene leta 2011. Zaradi zvišanja ravni ukrepov in vrednosti USD leta 2014 se je to gibanje obrnilo. Proizvajalci izvozniki iz LRK oblikujejo svoje cene v USD, z zvišanjem vrednosti te valute pa se je zmanjšala privlačnost uvoza za uvoznike Unije.

(72)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata.

(73)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene iz LRK (v EUR/tono)

(74)

Povprečna cena zadevnega izdelka se je med letoma 2012 in 2014 zmanjšala za 4 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 31 %.

(75)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(76)

tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

(77)

statistične podatke Eurostata o uvozu za posamezno oznako KN, določene na podlagi cene CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(78)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek hipotetičnih prihodkov od prodaje industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(79)

Kljub povečanju povprečne cene kitajskega uvoza v letu 2015 je bila tako ugotovljena 15-odstotna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(80)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg uvoza (v metričnih tonah) in tržni delež – druge države

(81)

Glavni drugi viri oskrbe za Unijo so bili Malezija, Egipt, Norveška in Turčija.

(82)

Tržni delež drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal z 21 % na 26 %.

(83)

Najbolj se je povečal uvoz iz Egipta. V prvih letih obravnavanega obdobja ni bilo uvoza iz Egipta, kamor velik proizvajalec s sedežem v LRK še naprej vlaga znatna sredstva, leta 2015 pa je ta uvoz dosegel 5-odstotni tržni delež.

(84)

Cene uvoza iz drugih tretjih držav so se gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (v EUR/tono)

(85)

Na podlagi primerjave med oznakami KN so bile uvozne cene iz Malezije do obdobja preiskave v zvezi s pregledom višje od uvoznih cen iz LRK. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se malezijske cene za razliko od uvoznih cen iz drugih držav nekoliko znižale.

(86)

Ker je norveški proizvajalec povezan s proizvajalcem Unije, so cene uvoza z Norveške v velikem obsegu transferne cene med povezanimi stranmi, zato je Komisija menila, da niso primerne za zanesljivo primerjavo.

(87)

Povprečne statistične cene ne kažejo dejanskih cen, saj se cene različnih vrst izdelkov bistveno razlikujejo, nabor vrst izdelkov pa ni znan. Zato ni mogoče sprejeti sklepa v zvezi z uvoznimi cenami iz drugih tretjih držav.

(88)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, se je vzorčenje uporabilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(89)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(90)

Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, predloženih v pritožbi in zahtevku za pregled, ter naknadno predloženih podatkov, ki jih je po možnosti navzkrižno preverila s statističnimi podatki. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije.

(91)

Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(92)

Za podatke, uporabljene za izračun kazalnikov, je bilo ugotovljeno, da so reprezentativni za gospodarski položaj industrije Unije.

(93)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(94)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(95)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(96)

Leto 2012 so zaznamovali majhen obseg proizvodnje, majhna zmogljivost in nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti. V naslednjih letih se je proizvodnja postopoma povečala, kar je bil pozitiven odziv na naraščajoče povpraševanje. V obdobju po letu 2012 je bilo tudi manj obnovitev peči. Vsi ti dejavniki so skupaj pozitivno prispevali k ugodnemu razvoju zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti.

(97)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež (v metričnih tonah)

(98)

Obseg prodaje je bil najmanjši leta 2012, zaradi vse večjega povpraševanja pa se je postopoma povečeval in leta 2015 dosegel 30-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2012.

(99)

Vendar se je prodaja industrije Unije do leta 2014 zaradi prisotnosti kitajskega uvoza, ki je nelojalno nižal prodajne cene, povečevala počasneje kot potrošnja Unije. Tržni delež industrije Unije se je med letoma 2012 in 2014 zmanjšal s 65 % na 63 %, po povečanju števila ukrepov leta 2014 pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal na 66 %.

(100)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(101)

Kljub pozitivnemu razvoju v obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je zaposlenost med letoma 2012 in 2015 zmanjšala za 5 %. Produktivnost se je v obravnavanem obdobju zaradi prestrukturiranja industrije, njenih prizadevanj za inovacije in optimizacijo proizvodnih postopkov ter večje izkoriščenosti zmogljivosti znatno izboljšala.

(102)

V tej preiskavi je bila ugotovljena stopnja dampinga v višini več kot 70 %. Vpliv višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije se je po povečanju števila ukrepov leta 2014 zmanjšal. Industrija Unije je začela leta 2015 v celoti uživati koristi teh ukrepov.

(103)

Veljavni kombinirani ukrepi so prispevali k zmanjšanju kitajskega uvoza in industriji Unije omogočili, da je ohranila svoj tržni delež. Vendar so cene industrije Unije ostale nizke in v povprečju pod ravnmi iz leta 2012.

(104)

Zato je mogoče skleniti, da je imela industrija Unije koristi od veljavnih ukrepov in je začela okrevati po škodi, ki jo je povzročil pretekli damping kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(105)

Povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene za nepovezane stranke v Uniji

(106)

Povprečne prodajne cene se od leta 2012 niso bistveno spremenile, čeprav je bilo leta 2015 zabeleženo rahlo znižanje za 3 % v primerjavi z letom 2012.

(107)

Stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Stroški proizvodnje na enoto

(108)

V obravnavanem obdobju so se stroški proizvodnje na enoto znižali. To gibanje je mogoče pojasniti z vse večjo izkoriščenostjo zmogljivosti, ki prispeva k znižanju proizvodnih stroškov na enoto v tej kapitalsko intenzivni industriji. Industriji Unije so koristile tudi nizke cene surovin in energije.

(109)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(110)

Zaradi nekoliko višjih plač in odpuščanj slabše plačanih delavcev, ki so bili rezultat projekta za učinkovitost enega od vzorčenih proizvajalcev, so se povprečni stroški dela na zaposlenega povišali.

(111)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 12

Zaloge (v metričnih tonah)

(112)

Končne zaloge so se leta 2013 najprej nekoliko povečale, nato pa so se v obravnavanem obdobju stalno zmanjševale zaradi vse večjega povpraševanja.

(113)

Zvišanje ravni ukrepov leta 2014 je prispevalo k zmanjšanju končnih zalog proti koncu obravnavanega obdobja.

(114)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Dobičkonosnost

(115)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je začela dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije postopoma izboljševati, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je postala pozitivna.

(116)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. V letih 2012 in 2013 je bil denarni tok proizvajalcev Unije negativen. Stanje se je v obravnavanem obdobju postopoma izboljšalo in denarni tok proizvajalcev Unije je bil od leta 2014 pozitiven.

(117)

Naložbe vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečevale. Povečanje je bilo proti začetku leta 2015 izrazitejše. Naložbe so bile večinoma namenjene obnovitvi peči.

(118)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Gibala se je v skladu z dobičkonosnostjo. Ponovna vzpostavitev donosnosti naložb je posledica boljšega gospodarskega položaja industrije Unije na koncu obravnavanega obdobja.

(119)

Zaradi slabih finančnih rezultatov industrije Unije med letoma 2012 in 2014 je bila njena zmožnost zbiranja kapitala omejena. Industrija Unije potrebuje znatne in dolgoročne naložbe, da lahko redno obnavlja peči in še naprej deluje.

(120)

Leto 2012 so zaznamovali majhno povpraševanje, majhna zmogljivost zaradi obnovitev peči, nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, velike zaloge, ukrepi prestrukturiranja in znižane cene zaradi preteklega dampinga, ti dejavniki pa so vzorčenim družbam skupaj povzročili velike izgube in denarni odtok.

(121)

Pozneje je močan razvoj povpraševanja med letoma 2012 in 2014 spodbudil povečanje prodaje, kar je povzročilo povečanje obsega proizvodnje in zmanjšanje zalog. Zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti sta se povečali. Boljša sposobnost kritja stalnih stroškov, izboljšanje produktivnosti in deflacija nekaterih pomembnih surovin so omogočili znatno znižanje stroškov proizvodnje vzorčenih družb.

(122)

Kljub temu prvotni protidampinški ukrepi, uvedeni leta 2011, niso v celoti izravnali nelojalnega nižanja prodajnih cen zaradi kitajskega uvoza, ki se je med letoma 2012 in 2014 povečal za 46 %. Te razmere so ovirale okrevanje industrije Unije.

(123)

Da bi industrija Unije ohranila svoj tržni delež, je morala stalno nižati cene in je leta 2014 komaj dosegla prag dobička.

(124)

Po povečanju števila ukrepov leta 2014 se je gibanje tržnega deleža in cen industrije Unije obrnilo v pozitivno smer. Stroški proizvodnje na enoto so se zaradi večjega obsega proizvodnje nadalje znižali, kar je industriji Unije omogočilo, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla 8,6-odstotni dobiček. Vsi kazalniki uspešnosti, vključno z ustvarjanjem delovnih mest, so postali pozitivni.

(125)

Kot je bilo ugotovljeno v preiskavi iz leta 2014, je industrija Unije do septembra 2013 še naprej trpela znatno škodo. Škodljivi učinki dampinškega in subvencioniranega uvoza so se leta 2014 nadaljevali. Šele po povečanju števila ukrepov je industrija Unije ponovno postala dobičkonosna in začela ustvarjati delovna mesta.

(126)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da si je industrija Unije po povečanju števila ukrepov leta 2014 delno opomogla od škode zaradi preteklega dampinga in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(127)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 49, so ocenjene neizkoriščene zmogljivosti proizvajalcev iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenile znaten delež celotne potrošnje Unije. V letu 2016 so se neizkoriščene zmogljivosti podvojile v primerjavi z letom 2015. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 59, je zaradi tega povečanja in velike privlačnosti trga Unije verjetno, da bi se uvoz iz LRK v primeru razveljavitve ukrepov nadaljeval v velikem obsegu.

(128)

Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 75, je kitajski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub neugodnemu razvoju menjalnega tečaja EUR/USD še naprej znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije.

(129)

Cene steklenih vlaken so se le v omejenem obsegu vrnile na prejšnje ravni. Cene industrije Unije ostajajo pod ravnmi iz leta 2012, učinek zvišanja ravni ukrepov leta 2014 pa je bil omejen zaradi naraščajočega pritiska uvoza iz Egipta. Pričakuje se, da se bo rast potrošnje Unije, ki je dosegla ravni iz časa pred finančno krizo, postopoma upočasnila.

(130)

Proizvodnja steklenih vlaken je zelo kapitalsko intenzivna industrija. Vzorčeni proizvajalci so v obravnavanem obdobju v svoje proizvodne zmogljivosti vložili 165 milijonov EUR. V istem obdobju je njihov denarni tok iz poslovanja dosegel le 5 milijonov EUR. Iz teh razlogov bi razveljavitev ukrepov ustvarila določeno raven tveganja in finančno breme, ki bi nadalje ogrožala gospodarsko logiko, na kateri temeljijo te dolgoročne naložbe. Industrija Unije bi bila prisiljena ustaviti obratovanje svojih peči. To bi ogrozilo njen obstoj. Poleg tega je ta industrija zaradi velikega deleža stalnih stroškov zelo občutljiva na nihanje obsega proizvodnje. To pomeni, da bi razmeroma majhno zmanjšanje proizvodnje povzročilo velike izgube. Nedavno izboljšanje stanja industrije Unije je povezano predvsem z večjo sposobnostjo kritja stalnih stroškov zaradi večje izkoriščenosti zmogljivosti, ki je bila mogoča predvsem zaradi veljavnih ukrepov, zlasti po letu 2014.

(131)

Poleg tega so na uspešnost industrije Unije v obravnavanem obdobju pozitivno vplivali tudi zunanji dejavniki, kot so cene energije in surovin, ki so bile razmeroma nizke. Dolgoročno ni verjetno, da bi te cene ostale na tako nizki ravni. Zvišanje teh cen bi dodatno negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije.

(132)

Položaj industrije Unije zato ostaja ranljiv, čeprav se je leta 2015 izboljšal, zanj pa so značilne vztrajno nizke cene, spremenljivi stroški proizvodnje in visoke kapitalske zahteve. V teh okoliščinah bi velike količine dampinškega uvoza s Kitajske po nelojalno nizkih cenah verjetno povzročile poslabšanje finančne uspešnosti industrije Unije.

(133)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da bi se škoda v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov in ohranitve ravni izravnalne dajatve, ki se je že izkazala za neučinkovito pri omejevanju velikih količin uvoza po nelojalno nizkih cenah, verjetno ponovila.

(134)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi glede verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga jasno sklenila, da ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(135)

Stopnja sodelovanja proizvajalcev Unije v tej preiskavi je bila zelo visoka.

(136)

Industrija Unije je dokazala, da je njeno delovanje vzdržno, kadar ni izpostavljena nepošteni konkurenci zaradi dampinškega in subvencioniranega uvoza, veljavni ukrepi pa so industriji omogočili delno okrevanje po pretekli škodi.

(137)

Hkrati bi prenehanje ukrepov zelo verjetno povzročilo povečanje nepoštene konkurence zaradi dampinškega uvoza s Kitajske, ki ogroža neprekinjeno delovanje proizvajalcev Unije.

(138)

Zato se sklene, da je ohranitev veljavnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(139)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, je obrazec za vzorčenje izpolnilo osem nepovezanih uvoznikov. Vzorčeni so bili trije največji uvozniki in dva od njih sta sodelovala. Predstavljala sta 5 % kitajskega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Nobeden od uvoznikov, ki so se v tej preiskavi prijavili kot zainteresirane strani, ni niti zagovarjal ukrepov, ki se pregledujejo, niti jim ni nasprotoval.

(140)

Uvozniki in trgovci imajo dostop do številnih virov dobave v Uniji in zunaj nje. Poleg tega je zadevni izdelek večinoma standardiziran, zato je mogoče učinkovito zamenjati njegove vire dobave.

(141)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da bi podaljšanje protidampinške dajatve omejeno vplivalo na položaj uvoznikov.

(142)

Izdelek v preiskavi se uporablja za številne namene, kot so prevoz (avtomobilska, pomorska, vesoljska in vojaška industrija), elektrika/elektronika, vetrna energija, gradbeništvo, rezervoarji/cevi in potrošniško blago. Sodelovalo je veliko različnih uporabnikov.

(143)

Komisijin vprašalnik je izpolnilo 19 od 64 uporabnikov, ki so se prijavili kot zainteresirane strani. Predstavljajo približno 10 % celotne potrošnje Unije.

(144)

14 družb je bilo proti podaljšanju ukrepov, tri družbe so podprle ohranitev ukrepov, dve pa sta se vzdržali. Eno združenje uporabnikov je nasprotovalo ukrepom.

(145)

Več uporabnikov je trdilo, da so izdelki v nadaljnjem proizvodnem procesu zaradi veljavnih ukrepov nekonkurenčni v primerjavi z enakimi izdelki, proizvedenimi v Aziji. Trdili so tudi, da niso mogli absorbirati s tem povezanega povišanja stroškov ali ga prenesti na stranke.

(146)

Po povečanju števila ukrepov leta 2014 je Komisija povišala dajatve na uvoz zadevnega izdelka za približno dvakrat v primerjavi s prvotno protidampinško dajatvijo. Ocenila je, da vpliv takega povišanja ne bi presegal ene odstotne točke dobičkonosnosti uporabniških industrij, čeprav je priznala, da so nekateri industrijski sektorji bolj izpostavljeni kot drugi.

(147)

To je bilo v tej preiskavi potrjeno. Podatki, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, dejansko kažejo, da so se stroški steklenih vlaken, ne glede na njihovo poreklo, med letoma 2014 in 2015 povišali za znesek, ki ustreza 0,5 % njihovih prihodkov od prodaje. Medtem pa so se prihodki od prodaje, dobiček in število delovnih mest, povezanih z zadevnim izdelkom, povečali. Samo dve družbi sta poročali o zmanjšanju prihodkov od prodaje in zaposlenosti, štiri družbe pa o zmanjšanju dobička.

(148)

Nekateri uporabniki so trdili tudi, da industrija Unije nima zadostnih proizvodnih zmogljivosti, da bi zadostila povpraševanju Unije, ter da ne povečuje zmogljivosti in ni konkurenčna, saj ima starejšo opremo ter višje stroške energije in dela.

(149)

Preiskava je pokazala, da te trditve niso utemeljene. Kot je navedeno v prejšnjih uvodnih izjavah, je industrija Unije kljub daljšemu obdobju izgub, ki se je končalo leta 2014, po povečanju števila ukrepov leta 2014 izvedla velike naložbe, izboljšala svojo produktivnost in povečala svoje proizvodne zmogljivosti. Nadaljnje povečanje zmogljivosti zahteva dolgoročne kapitalske obveznosti, ki so odvisne od ohranjanja enakih konkurenčnih pogojev, v katerih lahko konkurenčni proizvajalci pričakujejo ustrezno donosnost naložb.

(150)

Poleg tega se je potrošnja Unije kljub povečanju števila ukrepov med letoma 2014 in 2015 še naprej razvijala z enako hitrostjo kot v preteklih letih. Zunaj LRK dejansko obstajajo drugi viri dobave, na primer v Bahrajnu, Egiptu, na Japonskem, v Maleziji in ZDA. Uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju skoraj nikoli ni presegel polovice celotnega uvoza iz tretjih držav, njegov tržni delež pa je leta 2014 dosegel vrhunec, in sicer 17 % celotne potrošnje Unije. Protidampinške in protisubvencijske dajatve vsekakor niso namenjene ustavitvi kitajskega uvoza v Unijo, temveč zagotovitvi, da ta uvoz drugim virom dobave konkurira pod poštenimi pogoji.

(151)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi podaljšanje protidampinške dajatve omejeno vplivalo na položaj uvoznikov.

(152)

Razveljavitev ukrepov bi pomembno negativno vplivala na proizvajalce Unije.

(153)

Podaljšanje protidampinške dajatve bi omejeno vplivalo na uvoznike, ki so ostali nevtralni.

(154)

Čeprav so dejavnosti nekaterih uporabnikov izpostavljene povišanju stroškov zadevnega in podobnega izdelka, je preiskava potrdila, da so ukrepi omejeno vplivali na splošno uspešnost uporabniških industrij.

(155)

Komisija ugotavlja, da na splošno ni bilo utemeljenih razlogov proti nadaljevanju uporabe sedanjih protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz LRK.

(156)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se ohranijo veljavni protidampinški ukrepi. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko po tem razkritju predložile pripombe. Le ena zainteresirana stran, in sicer pritožnik, se je po razkritju javila in strinjala z ugotovitvami Komisije ter predlogom za ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov.

(157)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 248/2011, kot je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1379/2014.

(158)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –