10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 64/46

(1)

Svet je na podlagi protidampinške preiskave z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije („zadevna država“), ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010) in oznako KN ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010).

(2)

Svet je po protisubvencijski preiskavi z Uredbo (ES) št. 1628/2004 (3) uvedel tudi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije.

(3)

Svet je po delnem vmesnem pregledu izravnalnih ukrepov, ki ga je začel po uradni dolžnosti, z Uredbo (ES) št. 1354/2008 (4) spremenil uredbi (ES) št. 1628/2004 in (ES) št. 1629/2004.

(4)

Po pregledu zaradi izteka protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Svet z Izvedbeno uredbo Sveta št. 1186/2010 (5) podaljšal obstoječe protidampinške ukrepe. Po pregledu zaradi izteka izravnalnih ukrepov je Svet z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1185/2010 (6) podaljšal obstoječe izravnalne ukrepe.

(5)

Protidampinški ukrepi so bili v obliki stopnje dajatve ad valorem v višini 9,4 % in 0 % na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, stopnja preostale dajatve pa je znašala 8,5 %.

(6)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (7) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije, je Komisija v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (8), prejela zahtevek za pregled.

(7)

Zahtevek so vložile družbe SGL Carbon GmbH, TOKAI Erftcarbon GmbH in GrafTech Switzerland SA („vložniki“), ki obsegajo več kot 25 % celotne proizvodnje Unije nekaterih sistemov grafitnih elektrod.

(8)

Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(9)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato je 15. decembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (9) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009.

(10)

Komisija je 15. decembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (10), napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (11), za dokončne izravnalne ukrepe, veljavne za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Unijo.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, da se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in indijske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(12)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku pregleda ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati, tudi ob upoštevanju geografske lokacije. Vzorec je tako vključeval štiri proizvajalce Unije. Na podlagi informacij, prejetih med ugotavljanjem reprezentativnosti, so vzorčeni proizvajalci Unije obsegali več kot 80 % celotne proizvodnje v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(16)

Informacij, zahtevanih v obvestilu o začetku, ni predložil noben uvoznik.

(17)

Komisija je poslala vprašalnike vsem vzorčenim proizvajalcem Unije, dvema indijskima proizvajalcema izvoznikoma in 53 uporabnikom, ki so izrazili pripravljenost po začetku postopka.

(18)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, enega indijskega proizvajalca izvoznika in osmih uporabnikov izdelka, ki se pregleduje. Drugi proizvajalec izvoznik, ki je sodeloval v prvotni preiskavi, tj. Graphite India Limited („GIL“), se je odločil, da v tem pregledu ne bo izpolnil vprašalnika.

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(20)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(21)

Zadevni izdelek so grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električne upornosti 6,0 μ.Ω.m ali manj, ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije („GES“ ali „izdelek, ki se pregleduje“), in se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8545 11 00 (oznaka TARIC 8545110010) in ex 8545 90 90 (oznaka TARIC 8545909010).

(22)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(23)

Komisija je sklenila, da sta ta izdelka podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(24)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da bi se zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov damping nadaljeval ali ponovil.

(25)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je v tej preiskavi sodeloval le en indijski proizvajalec izvoznik. Ta družba je v OPP pokrivala več kot 95 % izvoza GES iz Indije v Unijo. Zato je Komisija menila, da ima dovolj informacij za oceno izvozne cene in stopnje dampinga v OPP.

(26)

Vendar je ta proizvajalec izvoznik obsegal le 50 % celotne proizvodne zmogljivosti in le 40–50 % celotne proizvodnje GES v OPP v Indiji. Poleg tega je njegov izvoz v druge tretje države v OPP obsegal le 43–52 % celotnega izvoza iz Indije v druge tretje države (točne teže edinega sodelujočega indijskega proizvajalca izvoznika v celotni indijski proizvodnji in celotnega izvoza zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti). Zaradi navedenega in glede na to, da drugi indijski proizvajalec GES ni sodeloval, je Komisija menila, da nima dovolj informacij za proučitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode, zato je morala razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov oceniti na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(27)

Indijski organi so bili ustrezno obveščeni, da lahko Komisija zaradi nizke stopnje sodelovanja indijskih proizvajalcev izvoznikov uporabi člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(28)

Ugotovitve iz oddelka 3 zato temeljijo na dostopnih dejstvih. Za ta namen so bile uporabljene informacije, ki jih je zagotovil sodelujoči proizvajalec izvoznik, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, statistični podatki Eurostata, podatki, ki so jih zbrale države članice v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe („zbirka podatkov iz člena 14(6)“), in javno dostopne informacije.

(29)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v OPP predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. Na podlagi tega je bilo za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil celotni obseg njegove prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(30)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Pri opredeljevanju vrst GES so bili upoštevani naslednji elementi, in sicer i) ali so bili prodani z elektrodnim nastavkom ali brez, ii) premer in iii) dolžina.

(31)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba pri opredeljevanju identičnih ali neposredno primerljivih vrst GES upoštevati tudi dejstvo, da se GES proizvajajo iz različno kakovostnega igelnega koksa (osnovna surovina). Preiskava je dejansko potrdila, da je družba v proizvodnem procesu uporabljala dve različni vrsti igelnega koksa, tj. uvoženi kakovostnejši igelni koks in igelni običajni koks, ki izhaja z indijskega trga. Potrjeno je bilo tudi, da so od vrste uporabljenega koksa odvisni stroški proizvodnje in cena končnega izdelka.

(32)

Da bi tako Komisija zagotovila pošteno primerjavo, je za izračun dampinga vsako vrsto izdelka razdelila na nizkokakovostne in visokokakovostne izdelke.

(33)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če skupni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v OPP predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da so bile te vrste izdelka reprezentativne.

(34)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP, da bi sprejela odločitev, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajno ceno.

(35)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(36)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v OPP.

(37)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v OPP:

(38)

Če prodaje vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ni bilo ali ni bila zadostna, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(39)

Za take vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v OPP prištelo naslednje:

(40)

Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

(41)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(42)

Med preverjanjem na kraju samem so bile v izvoznih cenah, ki jih je sporočil sodelujoči izvoznik, ugotovljene številne napake. Te napake so bile popravljene in proizvajalec izvoznik je bil ustrezno obveščen.

(43)

Komisija je normalno vrednost in zgoraj ugotovljeno izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(44)

Kadar je bilo to potrebno zaradi zagotovitve poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in druge dodatne stroške, kreditne in bančne stroške ter izravnalne dajatve, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik plačal po potrebi in kadar je bilo upravičeno.

(45)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev za uvozne dajatve na surovine, plačane v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe, ker naj bi uvozne dajatve bremenile GES, proizvedene za potrošnjo v Indiji, vendar so bile v skladu s shemo povračil dajatev (Duty Drawback Scheme; „shema DDS“) povrnjene, ko je bil izdelek izvožen v Unijo. Vendar je preiskava pokazala, da ni bilo neposredne povezave med zneski sheme DDS, prejetimi za izvoz GES, in dajatvami, ki so bile dejansko plačane za vključene uvožene surovine. Zato velja, da proizvajalec izvoznik ni dokazal vključenosti vrnjenega davka na izvoz v domačo ceno. To je bilo potrjeno tudi v uvodnih izjavah 38 do 42 vzporedne protisubvencijske preiskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da shema DDS pomeni subvencijo v obliki finančnega prispevka indijske vlade ter da je ni mogoče šteti za dovoljeni sistem povračil dajatev ali sistem nadomestnega povračila. Zato prilagoditve ni mogoče odobriti.

(46)

Poleg tega je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik zahteval prilagoditev na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe, ker naj bi bile uvozne dajatve domnevno zaračunane za podobni izdelek, namenjen potrošnji v Indiji, a zaradi sheme vnaprejšnjih odobritev (Advanced Authorisation Scheme; „shema AAS“) niso bile pobrane, ko je bil izdelek izvožen v Unijo. Vendar je preiskava pokazala, da ni bilo vzpostavljenega nobenega sistema za preverjanje, da so bile surovine, ki so bile brezcarinsko dajatev prosto uvožene v skladu s shemo AAS, izrecno vključene v izvožene GES. Zato Komisija meni, da proizvajalec izvoznik ni dokazal, da je bil neplačani davek na izvoz vključen v domačo ceno. To je bilo potrjeno tudi v uvodnih izjavah 59 do 62 vzporedne protisubvencijske preiskave, kjer je bilo ugotovljeno, da shema AAS pomeni subvencijo v obliki finančnega prispevka indijske vlade ter je ni mogoče šteti za dovoljeni sistem povračil dajatev ali sistem nadomestnega povračila. Zato te prilagoditve ni mogoče odobriti.

(47)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje. Na podlagi te metodologije stopnja dampinga sodelujočega proizvajalca izvoznika v OPP znaša 29,8 %.

(48)

Med preverjanjem na kraju samem v prostorih edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v Indiji je družba trdila, da bi bilo treba upoštevati domnevno precejšnje nihanje cene glavne surovine (igelnega koksa) v OPP, in zahtevala, naj Komisija v ta namen izračuna četrtletno stopnjo dampinga. To bi pokazalo, da v OPP ni bilo dampinga. V zvezi s tem je družba ob koncu preverjanja na kraju samem predložila četrtletne stroške proizvodnje.

(49)

Ker ta trditev ni bila izražena v zgodnejši fazi postopka niti v izpolnjenem vprašalniku, Komisija trditve ni mogla ustrezno preveriti in ugotoviti, ali so bili predloženi podatki popolni in pravilni.

(50)

V vsakem primeru je preiskava na kraju samem na podlagi zagotovljenih podatkov pokazala, da so se stroški proizvodnje na enoto na vrsto izdelka v OPP iz četrtletja v četrtletje zniževali, vendar ne za vse izdelke, ampak samo za nekatere. Za več številčnih oznak izdelka so se stroški proizvodnje na enoto v zadnjem četrtletju zvišali. Izvozna cena na enoto je imela podoben padajoč trend, razen v zadnjem četrtletju, ko so se izvozne cene zvišale, razen za dve vrsti izdelka. Družba je v vsakem četrtletju OPP izvozila znatne količine, ki so bile porazdeljene po različnih četrtletjih, kot je prikazano v spodnji preglednici (točnih podatkov o obsegu zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti). Poleg tega se niso vse vrste izdelka prodajale v vseh četrtletjih, saj se je samo šest od 23 vrst izdelka, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik prodajal na trgu Unije, prodajalo v vsakem četrtletju.

(51)

Stopnja dampinga, izračunana za vsako četrtletje v skladu z metodologijo, pojasnjeno v uvodnih izjavah 29 do 47, je pokazala znaten damping v vsakem četrtletju OPP.

Preglednica 1

(52)

Trditev sodelujočega proizvajalca izvoznika, da bi četrtletni izračun njegove stopnje dampinga pokazal, da dampinga ni bilo, je torej nepravilna. Stopnje dampinga so bile znatne v vsakem četrtletju, enako pa je tudi povprečna stopnja dampinga v OPP, izračunana na podlagi teh četrtletnih stopenj, ostala znatna in znašala 19,3 %.

(53)

Čeprav stopnje dampinga v različnih četrtletjih, izračunane na podlagi vrste izdelka, kažejo nihajoč trend (zviševanje v obdobju od oktobra 2014–decembra 2014 do januarja 2015–marca 2015 ter nato zniževanje v obdobju od januarja 2015–marca 2015 do konca OPP), postopno zniževanje proizvodnih stroškov na enoto ni imelo zatrjevanega učinka. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je bilo zmanjšanje stopnje dampinga delno posledica zvišanja izvozne cene. Opozoriti je treba, da je zahtevek sodelujočega proizvajalca izvoznika za izračun četrtletne stopnje dampinga temeljil le na nihanjih cen surovin. Zato je Komisija sklenila, da predložene informacije niso postavile pod vprašaj ugotovitev glede dampinga v OPP in posledično ugotovitev o nadaljevanju dampinga iz uvodnih izjav 57 do 87.

(54)

Po razkritju je edini sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik trdil, da bi morala Komisija za izračun dobičkonosnosti, uporabljen za konstruiranje normalne vrednosti, razlikovati med izdelki, ki se proizvajajo iz domačega koksa, na eni strani in izdelki, ki se proizvajajo iz uvoženega igelnega koksa, na drugi strani, in sicer zaradi razlike v uporabi teh izdelkov. Poleg tega je trdil, da se samo izdelki, ki se proizvajajo iz uvoženega igelnega koksa in se uporabljajo v visokozmogljivih električnih obločnih pečeh, prodajajo na trgu Unije in da bi bilo treba zato dobičkonosnost, uporabljeno za konstruiranje normalne vrednosti, izračunati samo na podlagi teh vrst izdelka. Na zaslišanju pred Komisijo po razkritju je družba HEG pojasnila, da Komisija na podlagi teh trditev za konstruiranje normalne vrednosti ne bi smela uporabiti tehtane povprečne stopnje dobičkonosnosti, izračunane na podlagi celotne domače prodaje. Trdila je, da bi morala Komisija izračunati dve ločeni stopnji dobičkonosnosti, pri čemer bi morala upoštevati poreklo koksa, in ju ustrezno uporabiti pri konstruiranju normalne cene.

(55)

V izpolnjenem vprašalniku je družba HEG za vsako vrsto izdelka navedla poreklo surovin in učinkovitost GES. Vendar je ob upoštevanju samo teh dveh elementov primerjava med vrstami izdelka, ki se prodajajo na trgu Unije, in tistimi, ki se prodajajo na indijskem trgu, pokazala, da je družba HEG v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prodajala iste vrste izdelka na obeh trgih. Zato je prvi del trditve dejansko napačen.

(56)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 39 in 40, je poleg tega Komisija za konstruiranje normalne vrednosti uporabila tehtani povprečni dobiček celotne domače prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe. Vendar bi se v primeru uporabe posameznih stopenj dobička za vsako vrsto izdelka, kot jih je družba predložila med zaslišanjem, omenjenem v uvodni izjavi 54, stopnja dampinga, navedena v uvodni izjavi 47, zmanjšala le za 3,2 odstotne točke, tj. na 26,7 %. Zato to zmanjšanje ne vpliva bistveno na ugotovitve Komisije glede dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in posledično na ugotovitve o nadaljevanju dampinga iz uvodnih izjav 57 do 87.

(57)

Poleg ugotovitve znatnega dampinga v OPP je Komisija analizirala, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. Proučeni so bili proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Indiji, izvoz iz Indije v druge tretje države in privlačnost trga Unije.

(58)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25, je sodeloval le eden proizvajalec izvoznik v Indiji, ki je obsegal le polovico skupne indijske proizvodne zmogljivosti. Ugotovitve v oddelkih v nadaljevanju so zato temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Za ta namen je Komisija uporabila informacije, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, zbirko podatkov Združenih narodov, informacije, ki jih je zagotovila indijska vlada v vzporedni protisubvencijski preiskavi, navedeni v uvodni izjavi 10, in javno dostopne informacije.

(59)

Na podlagi javnih finančnih informacij in preverjenih podatkov sodelujočega proizvajalca izvoznika (12)  (13), sta oba indijska proizvajalca po prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, navedenem v uvodni izjavi 4, svojo proizvodno zmogljivost povečala za 27 %. Ob koncu OPP je skupna proizvodna zmogljivost v Indiji znašala 160 000 ton letno, enakomerno porazdeljenih med obema proizvajalcema (14). Poleg tega je preiskava pokazala, da bosta indijska proizvajalca izvoznika v primeru večjega povpraševanja verjetno še dodatno povečala svojo zmogljivost (15).

(60)

Obseg proizvodnje obeh indijskih proizvajalcev je v OPP znašal med 110 000 in 120 000 tonami. Na podlagi zgoraj navedenega je skupna indijska prosta zmogljivost znašala od 40 000 do 50 000 ton, kar je pomenilo od 29 % do 36 % potrošnje Unije v OPP.

(61)

Zmogljivost se je povečala hkrati z zmanjšanjem potrošnje GES v Indiji in po svetu. GES se uporabljajo predvsem v elektro-jeklarski industriji, natančneje v jeklarnah za taljenje jeklenih odpadkov. Razvoj potrošnje GES je torej povezan z razvojem elektro-jeklarske proizvodnje in sledi podobnim trendom. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je proizvodnja elektrojekla v Indiji in po svetu med letom 2012 in OPP zmanjšala (16), medtem ko se je proizvodna zmogljivost za GES v Indiji povečala.

(62)

Konec novembra 2014 so indijski organi uvedli protidampinške ukrepe na uvoz GES iz Kitajske (17). Pričakuje se, da bodo indijski proizvajalci povečali svoj tržni delež na domačem trgu.

(63)

Na podlagi javnih računovodskih izkazov je bilo ugotovljeno, da sta oba indijska proizvajalca izvoznika izvozno usmerjena (18)  (19) saj sta v OPP izvozila približno 60 % skupne proizvodnje.

(64)

Unija je kljub veljavnim ukrepom ostala pomemben namembni kraj za sodelujočega proizvajalca izvoznika HEG. Izvoz HEG je v OPP prispeval od 10 % do 17 % skupne prodaje družbe v smislu vrednosti in od 10 % do 20 % v smislu obsega. Nesodelujoča indijska družba GIL je v OPP v Unijo izvozila zelo majhne količine. Vendar je to treba obravnavati v povezavi s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami, ki veljajo za družbo GIL (skupaj 15,7 %) v primerjavi z družbo HEG (skupaj 7 %).

(65)

Ker ni bilo nobenega drugega zanesljivejšega vira za ugotovitev obsega izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav, je bila uporabljena zbirka podatkov Združenih narodov. Iz te zbirke je razvidno, da se je izvoz v druge tretje države med letoma 2012 in 2013 povečal za 43 %, nato pa se je v letih 2014 in 2015 zmanjšal za 38 % v primerjavi z letom 2013. Med letom 2012 in OPP se je obseg izvoza na splošno zmanjšal (za 10 %).Glavne namembne države indijskega izvoza leta 2015 so bile ZDA, Saudova Arabija, Iran, Turčija, Združeni arabski emirati, Republika Koreja in Egipt. V obdobju 2012–2015 se je indijski izvoz v nekatere od teh držav povečal (na primer v Saudovo Arabijo, Združene arabske emirate in ZDA), v nekatere druge pa zmanjšal (Iran, Turčija, Republika Koreja in Egipt), in sicer na splošno za 9 %.

(66)

Čeprav je bila Rusija leta 2012 tretji največji izvozni trg za indijske proizvajalce glede na obseg, se je izvoz iz Indije v Rusijo, potem ko je Rusija decembra 2012 uvedla dajatev ad valorem na uvoz GES iz Indije v višini od 16,04 % do 32,83 % (20), zmanjšal za 86 % s 4 415 ton na 638 ton leta 2015.

(67)

Informacije o obsegu izvoza v zbirki podatkov Združenih narodov je bilo mogoče dvojno preveriti z informacijami, ki jih je indijska vlada zagotovila v vzporedni protisubvencijski preiskavi, tj. s statističnimi podatki o izvozu Generalnega direktorata za trgovinske podatke in statistiko („DGCIS“), ki so pokazali podobne trende kot podatki v zbirki podatkov Združenih narodov.

(68)

Poleg tega je tudi obseg izvoza sodelujočega proizvajalca izvoznika HEG v druge tretje države sledil podobnim trendom, tj. povečanje obsega izvoza v tretje države od leta 2012 do leta 2013 in zmanjšanje od leta 2014 do OPP s splošnim padajočim trendom v obravnavanem obdobju. Omeniti je treba, da je kljub temu povečanju obsega izvoza splošna raven v OPP ostala znatna, in sicer med 20 000 in 30 000 tonami.

(69)

Kar zadeva ravni izvoznih cen, je preiskava na podlagi zbirke podatkov Združenih narodov pokazala, da so se indijske izvozne cene za nekatere države, kot so ZDA in Republika Koreja, ki so bile v obdobju 2012–2014 v povprečju nižje od cen v EU, leta 2015 zvišale približno na raven cen v EU. Poleg tega so se indijske izvozne cene za druge države, kot je na primer Saudova Arabija, ki so bile v obdobju 2012–2014 nižje od cen v EU, leta 2015 zvišale na raven, ki je bila višja od cen v EU. Poleg tega so bile indijske izvozne cene za nekatere druge države, kot je na primer Turčija, v celotnem obravnavanem obdobju še vedno nižje od cen v EU. Vendar je treba opozoriti, da cene v tej zbirki podatkov niso ločene po različnih vrstah izdelka in da je zato zanesljivost take primerjave cen na tej podlagi omejena.

(70)

Analiza informacij o izvoznih cenah sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za trge drugih tretjih držav je pokazala, da so bile v obdobju 2012–2014 povprečne cene na trgu Unije višje od povprečnih cen družbe HEG na drugih tretjih trgih (prilagojenih na podlagi koledarskega leta, saj so bili podatki predloženi za poslovno leto), medtem ko so bile v OPP povprečne cene na trgu Unije nižje od povprečnih cen družbe HEG na drugih tretjih trgih.

(71)

Za ugotovitev natančnih ravni cen indijskih proizvajalcev izvoznikov za trge drugih tretjih držav ni bilo na voljo drugih podatkov.

(72)

Privlačnost trga Unije je bila dokazana z dejstvom, da so indijske GES kljub veljavnim protidampinškim in izravnalnim dajatvam še naprej vstopale na trg Unije. Indija je med obravnavanim obdobjem ostala druga največja država izvoznica v Unijo, takoj za Ljudsko republiko Kitajsko („Kitajska“). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 100 v nadaljevanju, je Indija kljub zmanjšanju med letom 2012 in OPP ohranila znaten obseg in tržne deleže izvoza v Unijo.

(73)

Morebiten razvoj izvoza v Unijo ob prenehanju veljavnosti ukrepov je treba obravnavati ob upoštevanju splošnega zmanjšanja potrošnje GES v Indiji in po svetu v kombinaciji s prostimi zmogljivostmi v Indiji. To bo najverjetneje povečalo pritisk na indijske proizvajalce izvoznike, da raziščejo nadaljnje izvozne trge, zlasti ob upoštevanju njihovega izvozno usmerjenega poslovnega modela. Če bi bili ukrepi Unije razveljavljeni in dostop do trga Unije mogoč brez protidampinških in izravnalnih dajatev, je tako dejansko verjetno, da bodo proste proizvodne zmogljivosti uporabljene za izvoz na trg Unije. Preiskava je zlasti pokazala, da se je celotni izvoz iz Indije na trge drugih tretjih držav zmanjševal, čeprav se je indijski izvoz na nekaterih izvoznih trgih (kot so Saudova Arabija, Združeni arabski emirati in ZDA) leta 2015 povečal. To kaže, da imajo nekatere tretje države očitno omejeno zmogljivost za absorpcijo dodatnih količin izvoza.

(74)

Poleg tega je Rusija uvedla protidampinške dajatve na uvoz GES iz Indije, kot je navedeno v uvodni izjavi 66. Indijski proizvajalci izvozniki imajo tako omejen dostop do tega trga in svojega obsega izvoza v Rusijo ne morejo povečati ali preusmeriti, na kar kaže zmanjševanje izvoza v to državo od leta 2012.

(75)

Zato je verjetno, da bodo indijski proizvajalci izvozniki v primeru izteka veljavnosti ukrepov zaradi njihove znatne proste zmogljivosti še naprej izvažali znatne količine v Unijo in celo povečali sedanji obseg izvoza. To je dejansko verjetno za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki bo spodbujen k nadaljnjemu povečanju že tako znatne prisotnosti na trgu Unije, in še bolj verjetno za nesodelujočega proizvajalca izvoznika, čigar stopnje dajatev so v primerjavi s sodelujočim proizvajalcem izvoznikom višje in ki je skorajda prenehal izvažati na trg Unije.

(76)

Zgornja analiza kaže, (i) da se je uvoz iz Indije na trg Unije nadaljeval po znatnih dampinških cenah in v znatnih količinah, (ii) da sta oba indijska proizvajalca izvozno usmerjena in imata proste zmogljivosti, ki bi se lahko uporabile za povečanje obsega izvoza v Unijo, (iii) da se svetovna potrošnja zmanjšuje, zato se zmanjšujejo možnosti izvoza na nekatere druge tretje trge, (iv) da obstoj protidampinških ukrepov v Rusiji proti indijskim GES še dodatno omejuje možnosti izvoza za indijske proizvajalce izvoznike.

(77)

Na podlagi navedenega se sklene, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(78)

Po razkritju je edini sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik, tj. družba HEG, trdil, da Komisija v svoji oceni verjetnosti nadaljevanja dampinga ni upoštevala dejstev v zvezi z obdobjem po OPP. V zvezi s tem je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik trdil, da Komisija pri uporabi člena 18 osnovne uredbe ni upoštevala, da je družba GIL, tj. drugi indijski proizvajalec izvoznik GES, izvedla naložbo v proizvodni obrat v Uniji, tj. Graphite Cova GmbH („GIL Cova“). Družba HEG je poleg tega trdila, da ima družba GIL dolgoročno strateško pogodbo za prodajo sušenih zelenih elektrod (ki so polizdelek) obratu za grafitizacijo GIL Cova. Trdila je tudi, da je zaradi strateške naložbe družbe GIL sklep Komisije, da se bo izvoz iz Indije v Unijo povečal, napačen in da ugotovitev, da imata oba indijska proizvajalca na voljo proste zmogljivosti za izvoz, temelji le na domnevah. Prav tako je trdila, da se zaradi izteka ukrepov obseg uvoza v Unijo ne po povečal, saj je po OPP opazen trend zmanjševanja izvoza iz Indije v Unijo (vključno z izvozom družbe HEG v Unijo).

(79)

Poleg tega je trdila, da so bili njeni načrti za povečanje proizvodne zmogljivosti le vizija njenega predsednika, ki je upošteval ugoden ekonomski scenarij leta 2010. Tako v letnem poročilu družbe HEG za leto, ki se je zaključilo 31. marca 2016, ni več novih predlogov za povečanje zmogljivosti, o katerih bi razpravljal upravni odbor.

(80)

Kar zadeva primerjavo cen, ki jo je izvedla Komisija v uvodnih izjavah 69 in 70 v zvezi z izvozom na trge tretjih držav, je družba HEG predložila analizo svojih povprečnih cen CIF/CFR za štiri druge tretje države v primerjavi s svojimi povprečnimi cenami CIF za Unijo in ugotovila, da so bile povprečne cene za štiri druge tretje države na splošno višje od cen za Unijo. Zato je družba HEG trdila, da bi bil trg Unije z nižjimi ravnmi cen primerjalno manj zanimiv.

(81)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi z naložbo družbe GIL v obrat GIL Cova v obravnavanem obdobju, je družba zelo malo izvažala na trg Unije. Vendar se šteje, da to ni le posledica naložbe družbe GIL v obrat GIL Cova, temveč predvsem visokih protidampinških in izravnalnih dajatev, ki se uporabljajo za izvoz družbe GIL India v Unijo (skupaj 15,7 %). V skladu s scenarijem, da se protidampinški in/ali izravnalni ukrepi razveljavijo, je zato verjetno, da bo družba GIL še naprej izvažala v Unijo kljub svoji naložbi v obrat GIL Cova, pri čemer se upoštevata tudi njena prosta zmogljivost in privlačnost trga Unije, kot je opisano v uvodnih izjavah 72 do 75.

(82)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi s trendom izvoza po OPP, je treba poudariti, da je bil ta izvoz opravljen, ko so veljali protidampinški in izravnalni ukrepi. Zato se bo izvoz družbe HEG v Unijo, kljub temu da je bil po OPP opazen trend njegovega zmanjševanja, verjetno povečal, če bodo protidampinški in/ali izravnalni ukrepi razveljavljeni, pri čemer je treba upoštevati, da bo družba HEG kljub veljavnim ukrepom še naprej izvažala na trg Unije po znatnih dampinških cenah, njen izvozno naravnani poslovni model in njeno prosto zmogljivost, za katero ni izključeno, da se bo v prihodnosti povečala, če se bo povpraševanje po njenih izdelkih povečalo, kot je opisano v uvodnih izjavah 59 do 75.

(83)

Poleg tega je treba v zvezi z namero družbe HEG, da bo povečala zmogljivost, poudariti, da je družba HEG med preveritvenim obiskom na kraju samem leta 2016 skupini, ki se je ukvarjala z zadevo, pokazala kratek film s pregledom skupine HEG. Eden od elementov, predstavljenih v tem filmu, so bili prihodnji načrti družbe za povečanje njene proizvodne zmogljivosti. Poleg tega so predstavniki družbe med preverjanjem na kraju samem pojasnili, da so taki načrti trenutno odloženi, saj družba ni v celoti izkoriščala svoje zmogljivosti in zaradi zmanjšanja svetovnega povpraševanja. Zato je verjetno, da se bo v primeru razveljavitve protidampinških in/ali izravnalnih ukrepov povpraševanje po indijskih GES na trgu Unije povečalo in da bo to družbo HEG spodbudilo k povečanju svoje zmogljivosti, da bi zadostila povpraševanju.

(84)

Kar zadeva trditev družbe HEG v zvezi z razlikami v cenah med trgom Unije in trgi drugih tretjih držav, je treba poudariti, da primerjava, ki jo je izvedla Komisija v uvodnih izjavah 69 in 70, temelji na povprečnih cenah indijskih proizvajalcev izvoznikov na drugih tretjih trgih in povprečnih cenah proizvajalcev Unije na trgu Unije ter ne na povprečnih cenah indijskih proizvajalcev na trgu Unije. Opozoriti je treba, da je povprečna cena družbe HEG na trgu Unije znatno dampinška in da nelojalno niža povprečno ceno proizvajalcev Unije ter zato ni primerna za zadevno primerjavo.

(85)

Glede na navedeno se trditve družbe HEG zavrnejo.

(86)

Druga zainteresirana stran je trdila, da imata indijska proizvajalca zaradi manjše porabe energije kot glavnega stroškovnega dejavnika in nižjih stroškov dela očitne primerjalne prednosti, kar zadeva stroškovno učinkovitost. Vendar je treba opozoriti, da je preiskava pokazala, da je glavni povzročitelj stroškov v postopku proizvodnje GES v Indiji dejansko koks in ne energija ali delo. Tudi če bi indijska proizvajalca imela primerjalno prednost, bi to v vsakem primeru imelo podoben učinek na izvozno ceno in normalno vrednost ter zato ne bi vplivalo na stopnjo dampinga. Ta trditev je torej dejansko napačna in se zato zavrne.

(87)

Sklep Komisije, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, se zato potrdi.

(88)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelovalo osem proizvajalcev (dve individualni družbi in dve skupini). Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(89)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 61, je stanje industrije GES tesno povezano s stanjem v elektro-jeklarskem sektorju, kjer se GES uporabljajo v električnih martinovkah za taljenje jeklenih odpadkov. V tem okviru so med obravnavanim obdobjem v elektro-jeklarski industriji prevladovali negativni tržni pogoji, saj se je potrošnja zmanjšala, kar se je odražalo tudi v potrošnji GES.

(90)

Ker sta v Indiji le dva proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka, podatki o uvozu GES s poreklom iz Indije in drugih tretjih držav v Evropsko unijo niso natančni, da bi se ohranila zaupnost v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(91)

Komisija je ugotovila potrošnjo Unije, tako da je seštela:

(92)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(93)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %. Podrobneje, potrošnja Unije se je leta 2013 zmanjšala za 7 %, med letoma 2013 in 2014 si je opomogla za 4 % in se nato od leta 2014 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom spet zmanjšala za 5 %.

(94)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 61 in 89, je bilo splošno zmanjšanje povpraševanja posledica negativnih tržnih pogojev, ki so prevladovali v elektro-jeklarskem sektorju, saj obseg prodaje grafitnih elektrod sledi razvoju obsega proizvodnje jekla v električnih pečeh.

(95)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da bi bilo treba pri tržnem deležu in analizi potrošnje upoštevati uvoz proizvajalcev Unije iz njihovih povezanih družb v ZDA, Mehiki, na Japonskem in v Maleziji, ki se je v zadnjih treh letih znatno povečal.

(96)

Uvoz iz vseh drugih tretjih držav je bil ustrezno upoštevan pri izračunu potrošnje Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 91, zato je ustrezno izražen v celotni potrošnji. Trditev je bila zato zavrnjena.

(97)

Obsegi uvoza so se v obravnavanem obdobju zmanjševali. Znatno so se zmanjšali leta 2013 (za 43 %), leta 2014 so si opomogli in se potem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znova zmanjšali. Skupno so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 26 %.

(98)

Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 91.

(99)

Tržni delež se je gibal podobno kot obsegi uvoza, tj. med letoma 2012 in 2013 se je zmanjšal, med letoma 2013 in 2014 povečal in potem med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom spet zmanjšal. Skupni tržni delež se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 1,2 odstotne točke.

(100)

Tržni delež uvoza iz Indije je na začetku obravnavanega obdobja znašal od 6 % do 7 %. Do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom se je zmanjšal na od 4 % do 5 %.

(101)

Komisija je gibanje cen indijskega uvoza določila na podlagi podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6). V veliki meri so bile skladne s cenami, ki jih je sporočil sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(102)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozna cena  (21)

(103)

V obravnavanem obdobju so se povprečne uvozne cene skupno znižale za 14 %. Med letoma 2012 in 2013 so se uvozne cene zvišale za 5 %, leta 2014 so se znižale za 16 %, v OPP pa so se znižale za nadaljnje 3 %.

(104)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala (i) tehtane povprečne prodajne cene na vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter (ii) ustrezne tehtane povprečne cene na vrsto izdelka za uvoz od sodelujočih indijskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za protidampinške/izravnalne dajatve in stroške po uvozu.

(105)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(106)

Primerjava je za sodelujočega proizvajalca izvoznika pokazala 3-odstotno tehtano povprečje stopnje nelojalnega nižanja cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vendar, če bi se izračunom odštele protidampinške in izravnalne dajatve, bi bila stopnja nelojalnega nižanja cen 9-odstotna. Nesodelujoči proizvajalec izvoznik je v OPP izvozil le zelo majhne količine. Vendar je Komisija kljub temu izvedla oceno nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ugotovila je, da, če bi se izračunom odštele veljavne protidampinške in izravnalne dajatve, bi bila stopnja nelojalnega nižanja cen 12-odstotna. Vendar ocena temelji na zelo majhnem obsegu uvoza in zaradi pomanjkanja sodelovanja ne upošteva vrst izdelka. Zato je njena zanesljivost omejena.

(107)

Skladno z upadajočo potrošnjo se je obseg uvoza iz vseh drugih tretjih držav med letom 2012 in OPP zmanjšal za 10 %. Tržni delež uvoza iz vseh drugih tretjih držav je med obravnavanim obdobjem znašal od 22 % do 23 %. Večina uvoza je bila iz Kitajske, ZDA, Mehike, Rusije in Japonske, ki so bile v OPP edine države z več kakor 1-odstotnim posameznim tržnim deležem.

(108)

Uvozne cene iz ZDA, Japonske in Mehike so bile višje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije. Tržni delež uvoza iz ZDA in Mehike se je v obravnavanem obdobju povečal za manj kot 1 odstotno točko. Tržni delež uvoza iz Japonske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 1,5 odstotne točke.

(109)

Uvozne cene iz Kitajske in Rusije so bile nižje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije (razen leta 2012 za Rusijo).Glede na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije, se del uvoza iz Kitajske nanaša na GES z majhnim premerom (premer z manj kot 400 milimetri), medtem ko gre pri večini indijskega uvoza in proizvodnji industrije Unije za GES z velikim premerom (22) (premer z več kot 400 milimetri), ki so dražje.

(110)

Tržni delež kitajskega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 1 odstotno točko in je v OPP znašal od 10 % do 11 %, tržni delež uvoza iz Rusije v OPP pa je znašal le od 2 % do 3 % in se je v obravnavanem obdobju povečal za 0,3 odstotne točke. Vendar to povečanje ni škodilo tržnemu deležu industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke, kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi 123.

(112)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(113)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(114)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, letnih poročil nesodelujočega proizvajalca Unije in preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(115)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(116)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(117)

Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(118)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

(119)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 %. Natančneje, najprej se je leta 2014 povečal za 2 %, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 8 % v primerjavi z letom 2014.

(120)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %.

(121)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 odstotne točke.

(122)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

(123)

Skupna prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na trgu Unije zmanjšala za približno 5 %. Tržni delež industrije Unije je v obravnavanem obdobju nihal. Leta 2013 se je povečal za 2,9 odstotne točke. Potem se je leta 2014 zmanjšal za 3,3 odstotne točke in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spet povečal za 2,3 odstotne točke. Na splošno se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke.

(124)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da bi bilo treba pri določanju tržnega deleža industrije Unije upoštevati uvoz proizvajalcev Unije iz njihovih povezanih družb v ZDA, Mehiki, na Japonskem in v Maleziji. Vendar je tržni delež industrije Unije izračunan na podlagi prodaje lastne proizvodnje na trgu Unije. Uvoz industrije Unije ni upoštevan, ker bi to izkrivljalo celotno sliko, saj bi se uvoz štel dvakrat, in sicer kot uvoz na eni strani in kot prodaja industrije Unije na drugi strani. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(125)

Potrošnja Unije se je med letom 2012 in OPP zmanjšala za 8 %. Obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal za 5 %, kar pa se je kljub vsemu pretvorilo v pridobitev tržnega deleža za 1,9 odstotne točke.

(126)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

(127)

Zaposlenost v industriji Unije je v obravnavanem obdobju ostala na približno enaki ravni. Zaradi zmanjšanja proizvodnje (6-odstotno zmanjšanje v obravnavanem obdobju) se je v enakem obdobju za 6 % zmanjšala tudi produktivnost.

(128)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz GES iz Indije na trg Unije nadaljeval po dampinških cenah. Stopnja dampinga, ugotovljena za Indijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila precej nad stopnjo de minimis, kot je opisano v uvodni izjavi 47. To je sovpadalo z znižanjem uvoznih cen v primerjavi z letom 2012. Industrija Unije pa je kljub temu imela koristi od veljavnih protidampinških ukrepov, saj je ohranila in rahlo povečala svoj tržni delež.

(129)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

(130)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je stalno zniževala in se skupaj znižala za 25 % ter v OPP dosegla 2 825 EUR/tono. Industrija Unije je morala cene prilagoditi navzdol, da so odražale splošno znižanje prodajnih cen na trgu GES zaradi vse manjšega povpraševanja v elektro-jeklarskem sektorju.

(131)

Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšali manj, in sicer za 18 %. Glavni dejavnik, ki je vplival na znižanje stroškov proizvodnje na enoto, je bilo znižanje cen surovin.

(132)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da so se svetovne cene surovin znižale bolj kot stroški surovin, ki jih je imela industrija Unije v zadevnem obdobju. Zato je bila industrija Unije neučinkovita, kar zadeva pridobivanje surovin, in uspešnost njenega poslovanja je bila zato vprašljiva.

(133)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije pridobivala surovine po vsem svetu od svojih povezanih in nepovezanih strank po podobnih cenah ter da ni bilo znakov o neučinkovitosti v smislu pridobivanja surovin. Ker trditev ni bila podrobneje utemeljena, je bila zavrnjena.

(134)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(135)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju rahlo zvišali za 2 %.

(136)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(137)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu več kot podvojila. Raven zalog je v OPP obsegala približno 11 % njene proizvodnje.

(138)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(139)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost industrije Unije se je postopno zmanjševala z 11,3 % v letu 2012 na 2,8 % v OPP, kar je zmanjšanje za 8,5 odstotne točke.

(140)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije posledica njegovih visokih upravnih in prodajnih režijskih stroškov.

(141)

Preiskava je pokazala, da so se stroški proizvodnje na enoto v obravnavanem obdobju znižali, kot je navedeno v uvodni izjavi 131. To znižanje stroškov proizvodnje na enoto se je nanašalo na upravne in prodajne stroške, četudi je bila večina stroškov pripisana surovinam. Trditev je bila zato zavrnjena.

(142)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalca Unije, da sam financira svoje dejavnosti. V zadevnem obdobju se je neto denarni tok zmanjšal za 35 %. Znatno zmanjšanje denarnega toka je predvsem posledica znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 139.

(143)

Letni naložbeni tok za zadevni izdelek, ki ga je ustvarila industrija Unije, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za več kot polovico, in sicer s 25 milijonov EUR v letu 2012 na 12 milijonov EUR v OPP.

(144)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je bilo zmanjšanje naložb v celoti mogoče pripisati zmanjšanju povpraševanja in presežnim zmogljivostim GES, ki se proizvajajo globalno.

(145)

Preiskava je dejansko potrdila, da se je potrošnja GES v obravnavanem obdobju zmanjšala, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93. Vendar je treba opozoriti, da so bile naložbe v zadevni izdelek, ki jih je industrija Unije izvedla v OPP zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, ko se je spopadala tudi z zmanjševanjem potrošnje, trikrat večje od ravni naložb, dosežene v OPP sedanje preiskave.

(146)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb iz proizvodnje in prodaje podobnega izdelka se je postopno zmanjšala s 16,5 % v letu 2012 na 3,9 % v OPP.

(147)

Preiskava je pokazala, da so se kljub veljavnim ukrepom številni kazalniki škode razvijali negativno, gospodarski in finančni položaj industrije Unije pa se je v obravnavanem obdobju poslabšal. Industrija Unije je kljub temu ohranila in nekoliko povečala tržni delež, kar je bilo mogoče le na račun nižjih doseženih stopenj dobička.

(148)

Čeprav je ta negativni razvoj dogodkov mogoče pojasniti z zmanjšanjem potrošnje, ki se je med obravnavanim obdobjem zmanjšala za 8 %, so bili izdelki, uvoženi iz Indije, še vedno stalno prisotni na trgu Unije. Ti uvoženi izdelki so se prodajali po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije in so v OPP nelojalno znižale cene industrije Unije za 3 %. Poleg tega je ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen znašala 9 %. Tako je indijski dampinški in subvencionirani uvoz še vedno izvajal cenovni pritisk. Cenovni pritisk se je v sedanjem OPP dejansko povečal v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, ko je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala manj kot 2 %.

(149)

Zaradi manjše potrošnje in cenovnega pritiska zaradi dampinškega in subvencioniranega uvoza je morala industrija Unije znižati svoje prodajne cene. Zato je bil njen dobiček manjši od 8-odstotnega ciljnega dobička, ugotovljenega v prvotni preiskavi, čeprav je bil v preiskavi v zvezi s pregledom še vedno pozitiven (2,8 %).

(150)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije trdil, da je 2-odstotno povečanje tržnega deleža industrije Unije proizvajalcem Unije zagotovilo znatne ugodnosti zaradi zmanjšanja uvoza iz Indije. Tržni delež industrije Unije naj bi bil celo večji, če bi se upošteval tudi uvoz industrije Unije iz drugih tretjih držav. Hkrati se industrija Unije spopada z ostro cenovno konkurenco iz drugih virov (uvoz po nizkih cenah zlasti iz Kitajske in Rusije). Zato se je trdilo, da na podlagi domnevnega manjšega tržnega deleža proizvajalcev Unije škode ni mogoče pripisati uvozu iz Indije.

(151)

Preiskava je dejansko pokazala, da so se obseg uvoza in tržni deleži uvoza iz Indije zmanjšali, vendar je dampinški in subvencionirani uvoz iz Indije še vedno izvajal cenovni pritisk, ki se je v sedanjem OPP še povečal v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 148. Trditev je bila zato zavrnjena.

(152)

Ista zainteresirana stran je tudi trdila, da Komisija ni upoštevala dejstva, da je uvoz po nizkih cenah iz Kitajske in Rusije eden od glavnih vzrokov cenovnega pritiska na trgu Unije, in pozvala k izvedbi celovite analize uvoza obravnavanega izdelka po nizkih cenah iz Kitajske in Rusije, preden se ugotovi verjetnost ponovitve škode za industrijo Unije. Ta stran je tudi trdila, da so nekateri kitajski proizvajalci povečali uvoz GES velikega premera na trg Unije.

(153)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 109 in 111, bi bilo treba v zvezi z uvoznimi cenami GES iz Kitajske in Rusije opozoriti, da (i) za uvoz iz teh držav ni bilo mogoče izvesti smiselne primerjave cen po vrsti izdelka, kakršna je bila mogoča za Indijo na podlagi podrobnih informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, (ii) da statistični podatki o uvozu iz teh držav, ki so na voljo Komisiji, ne omogočajo razlikovanja med različnimi vrstami izdelka in (iii) da se v skladu z informacijami, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije in so jih potrdili uporabniki, večina uvoza iz teh držav nanaša na GES manjšega premera, ki so cenejše. Poleg tega sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije ni utemeljil svoje trditve v zvezi s povečanim uvozom GES večjega premera iz Kitajske v Unijo.

(154)

Kar zadeva obseg uvoza GES iz Kitajske in Rusije in njegov tržni delež, se je v obravnavanem obdobju tržni delež uvoza iz Kitajske povečal za 1 odstotno točko, tržni delež uvoza iz Rusije pa za 0,3 odstotne točke, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 110. To povečanje ni škodilo tržnemu deležu industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju povečal za 1,9 odstotne točke, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 110. Trditev je bila zato zavrnjena.

(155)

Ista zainteresirana stran je trdila, da industrija Unije ni bila učinkovita pri proizvodnji GES manjšega premera, saj je prodaja takih izdelkov obsegala le del njenega celotnega obsega prodaje.

(156)

Tržni pogoji običajno zagotavljajo, da ponudba, tj. vrsta prodajanega izdelka, temelji na povpraševanju. Ker trditev v zvezi z neučinkovitostjo industrije Unije za proizvodnjo GES manjšega premera ni bila podrobneje utemeljena, je bila trditev zavrnjena.

(157)

Ista zainteresirana stran je trdila, da ni bil dovolj analiziran učinek večjih količin uvoza po dampinških cenah iz drugih držav, vključno z uvozom iz povezanih družb v ZDA, Mehiki, Maleziji in na Japonskem.

(158)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 108, so bile uvozne cene iz ZDA, Japonske in Mehike višje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije. Tržni delež uvoza iz teh držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 0,1 odstotne točke in je ob koncu OPP znašal manj kot 10 %. Poleg tega Komisija ni imela dokazov, da so bile cene iz teh držav dampinške. Trditev je bila zato zavrnjena.

(159)

Ista zainteresirana stran je trdila, da je Komisija pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen glede na vrsto uporabila kontrolno številko izdelka (PCN), ki ne upošteva uporabljenih surovin, vendar znatno vpliva na stroške in cene. Če bi se primerjale vrste izdelka, izdelane iz enakih surovin, bi se stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen zmanjšala z 9 % na 8 %.

(160)

Razlike v surovinah dejansko niso bile izražene v strukturi PCN, zato take razlike niso bile upoštevane pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Vendar pa se je stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen, navedena v uvodni izjavi 148, po razdelitvi vrst izdelka ob upoštevanju uporabljenih surovin za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, ki ga je zainteresirana stran predložila po razkritju, znižala le za 1 odstotno točko, tj. na 8 %. Zato to znižanje ni bistveno vplivalo na ugotovitve Komisije glede stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(161)

Ista zainteresirana stran je izrazila dvome glede 8-odstotnega ciljnega dobička, ugotovljenega v prvotni preiskavi, in trdila, da so se proizvajalci GES spopadali z izgubami zaradi manjšega povpraševanja po jeklu, zato 8-odstotni ciljni dobiček ni bil več utemeljen.

(162)

Opozoriti je treba, da bi morala biti ciljna stopnja dobička tista, ki bi jo taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega/subvencioniranega uvoza. V zvezi s tem je bila ustrezna preiskava o stopnjah dobička industrije Unije izvedena, ko je bil dampinški uvoz na najnižji ravni (tj. leta 1999), kot je navedeno v uvodni izjavi 26 Uredbe Sveta (ES) št. 1629/2004. Zato je bilo dokončno sklenjeno, da bi bilo treba za izračun stopnje škode stopnjo dobička, za katero bi se lahko razumno štelo, da predstavlja finančni položaj industrije Unije brez škodljivega dampinga iz Indije, določiti na 8 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

(163)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je bila industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v izjemno ranljivem položaju, kar je mogoče pripisati predvsem negativnim tržnim pogojem in posledičnemu zmanjšanju potrošnje. Zato je bila ocena Komisije osredotočena na verjetnost ponovitve škode zaradi dampinškega uvoza iz Indije.

(164)

Za ugotovitev verjetnosti ponovitve škode v primeru razveljavitve ukrepov proti Indiji so bili proučeni proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Indiji, izvoz iz Indije v druge tretje države in privlačnost trga Unije.

(165)

V uvodni izjavi 75 je bila ugotovljena verjetnost, da bodo indijski proizvajalci izvozniki ob prenehanju veljavnosti ukrepov še naprej izvažali znatne količine v Unijo in celo povečali sedanji obseg izvoza ter da bo ta izvoz verjetno potekal po dampinških cenah.

(166)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 60, je bila indijska zmogljivost v OPP ocenjena na 160 000 ton, prosta zmogljivost pa na od 40 000 do 50 000 ton, kar je znašalo od 29 % do 36 % potrošnje Unije v istem obdobju. Poleg tega bodo indijski proizvajalci izvozniki v primeru večjega povpraševanja verjetno še povečali svojo zmogljivost, kot je navedeno v uvodni izjavi 59. Kot je navedeno v uvodni izjavi 62, so indijski organi konec novembra 2014 uvedli protidampinške ukrepe na uvoz GES iz Kitajske. Zato se pričakuje, da bodo indijski proizvajalci povečali svoj tržni delež na domačem trgu.

(167)

V primeru razveljavitve ukrepov bo zaradi privlačnosti trga Unije, opisane v uvodnih izjavah 72 do 75, vsaj del navedene proste zmogljivosti najverjetneje preusmerjen na trg Unije. Kot je opisano v uvodni izjavi 63, so indijski proizvajalci tudi zelo izvozno usmerjeni. Kar zadeva cene GES, so bile za nekatere namembne države indijskega izvoza ugotovljene višje ravni cen kot v Uniji, kakor je opisano v uvodni izjavi 69. Vendar glede na različen prodajni program te informacije ne vplivajo na splošno oceno, da bo nova zmogljivost usmerjena na trg Unije, saj je zanesljivost te primerjave cen omejena.

(168)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 66, so bili v Rusiji uvedeni protidampinški ukrepi proti uvozu GES iz Indije in izvoz iz Indije v Rusijo se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. To pomeni, da je dostop do tretjega največjega izvoznega trga za indijske proizvajalce izvoznike omejen in da glede na sedanjo ali verjetno celo večjo prosto zmogljivost, navedeno v uvodni izjavi 166, obstaja velika verjetnost, da bodo indijski proizvajalci izvozniki v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov znatno povečali uvoz zadevnega izdelka na trg Unije.

(169)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 106, bi indijske uvozne cene brez protidampinških in izravnalnih dajatev nelojalno znižale prodajne cene Unije za 9 %. Kar zadeva nesodelujočega proizvajalca izvoznika, je bilo izračunano, da bi bila ocenjena stopnja nelojalnega nižanja cen brez veljavnih protidampinških in izravnalnih dajatev 12-odstotna. To kaže, kakšna bi bila raven cen uvoza iz Indije, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Zato je verjetno, da se bo cenovni pritisk na trgu Unije v primeru razveljavitve ukrepov znatno povečal, s čimer bi se dodatno poslabšal gospodarski položaj industrije Unije.

(170)

V smislu obsega bi razveljavitev ukrepov indijskim proizvajalcem izvoznikom zelo verjetno omogočila, da pridobijo tržne deleže na trgu Unije. Zlasti nesodelujoči proizvajalec izvoznik, ki ima trenutno višjo 15,7-odstotno stopnjo dajatve, bi bil močno spodbujen k temu, da znova začne izvažati na trg Unije v znatnih količinah. V tem primeru bi se industrija Unije soočila s takojšnjim zmanjšanjem obsega prodaje in tržnih deležev.

(171)

Na podlagi navedenega bodo indijski proizvajalci izvozniki ob odsotnosti ukrepov verjetno okrepili svojo prisotnost na trgu Unije v smislu obsega uvoza in tržnih deležev po dampinških in subvencioniranih cenah, ki znatno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. To bo na trgu Unije povzročilo večji pritisk na cene, kar bo negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije in njen finančni položaj. Poleg tega bo dodatno poslabšalo gospodarski položaj industrije Unije.

(172)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode zaradi dampinškega uvoza iz Indije.

(173)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov proti Indiji v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi zelo raznovrstnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(174)

Opozoriti je treba, da v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni bilo obravnavano kot v nasprotju z interesi Unije.

(175)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(176)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi se sklenilo, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

(177)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 147, so ukrepi industriji Unije omogočili, da je ohranila tržne deleže. Hkrati je bilo v uvodni izjavi 172 ugotovljeno tudi, da se bo položaj industrije Unije verjetno poslabšal, če bi protidampinški ukrepi proti Indiji prenehali veljati. Zato je mogoče sklepati, da bi nadaljevanje ukrepov proti Indiji koristilo industriji Unije.

(178)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, v sedanji preiskavi ni sodeloval ali se javil noben uvoznik. Zato ni nič kazalo, da bi imela ohranitev ukrepov negativen učinek na uvoznike, ki bi presegel pozitiven učinek ukrepov.

(179)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je izpolnjen vprašalnik predložilo osem od 53 uporabnikov, s katerimi je Komisija vzpostavila stik. Štirje od njih so uporabljali GES, uvožene iz Indije. Njihov uvoz je obsegal približno 20 % vsega uvoza zadevnega proizvoda iz Indije.

(180)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da bo vpliv ukrepov na uporabnike neznaten. Čeprav ukrepi veljajo že deset let, so uporabniki v Uniji kljub temu blago še naprej dobavljali med drugim tudi iz Indije. Uporabniki niso predložili nobenih informacij, iz katerih bi bile razvidne težave pri iskanju drugih virov in tudi preiskava ni razkrila takih informacij.

(181)

Opozoriti je treba tudi, da je bilo glede učinka uvedbe ukrepov na uporabnike v prvotni preiskavi ugotovljeno, da kakršno koli povečanje stroškov za GES zaradi zanemarljivega pomena teh stroškov ne bi smelo imeti znatnih posledic za industrijo uporabnikov. Te ugotovitve so bile potrjene v sedanji preiskavi, saj po uvedbi ukrepov ni bilo ugotovljenih znakov, ki bi kazali nasprotno. Poleg tega nihče od štirih uporabnikov ni predložil nobenega argumenta proti ohranitvi ukrepov.

(182)

Eno združenje proizvajalcev jekla, in sicer nemška zveza jeklarske industrije (Wirtschaftsvereinigung Stahl), je nasprotovalo nadaljevanju ukrepov in trdilo, da so ukrepi poslabšali konkurenčni položaj proizvajalcev jekla v Uniji v primerjavi s proizvajalci jekla v drugih regijah, kjer ni naloženih ukrepov v zvezi z GES. Združenje je trdilo, da bi nadaljevanje ukrepov industriji Unije še naprej omogočalo dominanten položaj. Vendar je iz razvoja uvoza iz Indije po sprejetju ukrepov razvidno, da se je uvoz iz Indije v obravnavanem obdobju nadaljeval. Poleg tega je preiskava pokazala, da GES čedalje bolj vstopajo na trg Unije iz številnih drugih tretjih držav.

(183)

Na podlagi tega in v skladu s sklepi prvotne preiskave se pričakuje, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo znatnega negativnega učinka na uporabnike in da zato ni prepričljivih razlogov za sklep, da podaljšanje veljavnih ukrepov ni v interesu Unije.

(184)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju sedanjih protidampinških ukrepov proti uvozu iz Indije.

(185)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se ohranijo veljavni protidampinški ukrepi. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko po tem razkritju predložile pripombe. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(186)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz GES iz Indije in so bili uvedeni z Uredbo (EU) št. 1225/2009.

(187)

Po razkritju je sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Indije zaprosil Komisijo, naj razmisli o omejitvi nadaljevanja ukrepov na dveletno obdobje. Vendar je preiskava pokazala, da ni posebnih okoliščin, ki bi upravičile omejitev trajanja ukrepov na dve leti.

(188)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(189)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi bilo treba takoj predložiti Komisiji (23) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(190)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –