10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 65/9

(1)

Uredba (EU) št. 909/2014 uvaja bonitetne zahteve za centralne depotne družbe (v nadaljnjem besedilu: CDD) za zagotovitev, da so varne in zanesljive ter da vedno izpolnjujejo kapitalske zahteve. S takimi kapitalskimi zahtevami se zagotavlja stalna in ustrezna kapitalizacija CDD za tveganja, ki jim je izpostavljena, ter da lahko po potrebi in urejeno preneha poslovati ali prestrukturira svoje dejavnosti.

(2)

Ker je v določbah Uredbe (EU) št. 909/2014 o kapitalskih in likvidnostnih tveganjih, povezanih s CDD in imenovanimi kreditnimi institucijami, izrecno določeno, da morajo njihova notranja pravila in postopki omogočiti spremljanje, merjenje in upravljanje izpostavljenosti in likvidnostnih potreb ne le za posamezne udeležence, temveč tudi v zvezi z udeleženci, ki spadajo v isto skupino in so nasprotne stranke CDD, bi se morale take določbe uporabljati za skupine podjetij, ki vključujejo nadrejeno družbo in njene podrejene družbe.

(3)

V tej uredbi so upoštevana ustrezna priporočila načel za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) (v nadaljnjem besedilu: načela CPSS-IOSCO) (2). Upoštevana je tudi obravnava kapitala kreditnih institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) glede na to, da so CDD v določenem obsegu izpostavljene tveganjem, podobnim tveganjem kreditnih institucij.

(4)

Za opredelitev kapitala v tej uredbi je primerno slediti opredelitvi kapitala iz Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (EMIR). Taka opredelitev je najprimernejša v povezavi z regulativnimi zahtevami, saj je bila opredelitev kapitala v Uredbi (EU) št. 648/2012 oblikovana posebej za infrastrukture trgov. CDD z dovoljenjem za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 morajo hkrati izpolnjevati kapitalske zahteve iz te uredbe in kapitalske zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Kapitalske zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 morajo izpolniti z instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje navedene uredbe. Da bi se preprečilo medsebojno nasprotovanje zahtev ali njihovo podvajanje in glede na to, da so metodologije za izračun dodatnega kapitalskega pribitka za CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 tesno povezane z metodologijami iz Uredbe (EU) št. 575/2013, bi bilo treba CDD, ki ponujajo pomožne bančne storitve, omogočiti, da izpolnijo dodatne kapitalske zahteve iz te uredbe z enakimi instrumenti, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali Uredbe (EU) št. 909/2014.

(5)

Za zagotovitev, da bi CDD po potrebi lahko ustrezno pripravila prestrukturiranje svojih dejavnosti ali urejeno prenehanje, mora vedno imeti zadosten kapital, vključno z zadržanim dobičkom in rezervami, za kritje operativnih stroškov v obdobju, v katerem bi lahko izvedla reorganizacijo svojih kritičnih dejavnosti, vključno z dokapitalizacijo, zamenjavo upravnih organov, revidiranjem svojih poslovnih strategij, stroškovnih struktur ali struktur pristojbin in prestrukturiranjem storitev, ki jih opravlja. Ker mora CDD med prenehanjem ali prestrukturiranjem svojih dejavnosti še vedno opravljati svoje običajne dejavnosti in čeprav so lahko dejanski stroški prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti CDD precej višji od bruto letnih operativnih stroškov, in sicer zaradi stroškov prestrukturiranja ali prenehanja, bi se morala uporaba bruto letnih operativnih stroškov kot merila za izračun zahtevanega kapitala šteti za ustrezen približek dejanskih stroškov prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti CDD.

(6)

Podobno kot v točki (a) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki določa, da morajo institucije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbiti izgube tekočega poslovnega leta, bi bilo treba tudi v tej uredbi priznati pomen neto prihodka pri kritju ali obvladovanju tveganj, ki izhajajo iz neugodnih sprememb v poslovnih razmerah. Zato je treba te izgube kriti s kapitalom samo v primerih, kadar neto prihodek ne zadostuje za kritje izgub, ki izhajajo iz natančne opredelitve poslovnega tveganja. Kadar niso na voljo podatki iz prejšnjih let, kot v primeru novoustanovljenih CDD, bi bilo treba upoštevati tudi pričakovane vrednosti za tekoče leto, ki izražajo nove okoliščine. V skladu s podobnimi določbami v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 152/2013 (5) bi bilo treba zahtevati, da imajo CDD minimalni bonitetni znesek kapitala za varovanje pred poslovnim tveganjem, da se zagotovi minimalna bonitetna obravnava.

(7)

V skladu z načeli CPSS-IOSCO se lahko za izračun kapitalskih zahtev stroški amortizacije opredmetenih in neopredmetenih sredstev odštejejo od bruto operativnih stroškov. Ker ti stroški ne ustvarjajo dejanskih denarnih tokov, ki morajo biti kriti s kapitalom, bi se morali taki odbitki uporabljati za kapitalske zahteve za poslovno tveganje in kapitalske zahteve za kritje prenehanja ali prestrukturiranja.

(8)

Ker je čas, potreben za urejeno prenehanje ali prestrukturiranje, strogo odvisen od storitev, ki jih opravlja posamezna CDD, in tržnega okolja, v katerem deluje, zlasti kadar lahko druga CDD prevzame del ali vse njene dejavnosti, bi moralo število mesecev, potrebnih za prestrukturiranje dejavnosti ali prenehanje, temeljiti na lastni oceni CDD. Vendar to obdobje ne bi smelo biti krajše od najmanjšega števila mesecev, potrebnih za prestrukturiranje ali prenehanje, določenega v členu 47 Uredbe (EU) št. 909/2014, da se zagotovi varna raven kapitalskih zahtev.

(9)

CDD bi morala pripraviti scenarije za prestrukturiranje svojih dejavnosti ali prenehanje, ki so prilagojeni njenemu poslovnemu modelu. Vendar bi morala biti za harmonizirano uporabo zahtev o prestrukturiranju in prenehanju v Uniji in zagotovitev, da so izpolnjene bonitetno zanesljive zahteve, diskrecijska pravica glede oblikovanja takih scenarijev omejena z jasno opredeljenimi merili.

(10)

Ustrezno merilo za določitev kapitalskih zahtev za CDD je Uredba (EU) št. 575/2013. Za zagotovitev skladnosti z navedeno uredbo bi bilo treba šteti, da metodologije za izračun operativnega tveganja iz te uredbe krijejo tudi pravno tveganje za namene te uredbe.

(11)

V primeru napake pri hrambi vrednostnih papirjev v imenu udeleženca se taka napaka šteje kot strošek za udeleženca ali strošek za CDD, za katero se vloži pravni zahtevek. Zato je v pravilih za izračun regulativnega kapitala za operativno tveganje že upoštevano skrbniško tveganje. Zaradi enakih razlogov za skrbniško tveganje za vrednostne papirje, hranjene prek povezave z drugo CDD, ne bi smela veljati nobena dodatna regulativna kapitalska zahteva, temveč bi se moralo šteti kot del regulativnega kapitala za operativno tveganje. Podobno se skrbniško tveganje, ki mu je izpostavljena CDD glede lastnih sredstev, ki jih hrani skrbniška banka ali druge CDD, ne bi smelo šteti dvakrat in ne bi se smel zahtevati dodaten regulativni kapital.

(12)

CDD je lahko izpostavljena tudi naložbenim tveganjem v zvezi s sredstvi, ki jih ima v lasti, ali naložbami, ki jih opravi z uporabo zavarovanja, vlog udeležencev, posojil udeležencem ali katero koli drugo izpostavljenostjo v okviru dovoljenih pomožnih bančnih storitev. Naložbeno tveganje je tveganje izgube, ki mu je izpostavljena CDD, ko vlaga svoja sredstva ali sredstva udeležencev, kot je zavarovanje. Ustrezno merilo za določitev kapitalskih zahtev za kritje kreditnega tveganja, kreditnega tveganja nasprotne stranke in tržnih tveganj, ki lahko izhajajo iz naložb CDD, so določbe iz Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), Uredbe (EU) št. 575/2013 in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 152/2013.

(13)

Glede na naravo dejavnosti centralnih depotnih družb je taka družba izpostavljena poslovnemu tveganju zaradi morebitnih sprememb splošnih pogojev poslovanja, ki bi lahko škodovale njenemu finančnemu položaju zaradi upada prihodkov ali povečanja stroškov, kar bi povzročilo izgubo, ki jo mora pokriti njen kapital. Ker je stopnja poslovnega tveganja zelo odvisna od individualnega položaja posamezne CDD in je lahko posledica različnih dejavnikov, bi morale kapitalske zahteve iz te uredbe temeljiti na lastni oceni CDD, metodologija, ki jo CDD uporabi za tako oceno, pa bi morala biti sorazmerna z obsegom in kompleksnostjo dejavnosti CDD. CDD bi morala pripraviti svojo oceno zahtevanega kapitala za zaščito pred poslovnim tveganjem ob različnih scenarijih stresnih situacij, da se pokrijejo tveganja, ki še niso zajeta v metodologiji, uporabljeni za operativno tveganje. Da se zagotovi varna raven kapitalskih zahtev za poslovno tveganje pri izračunu na podlagi scenarijev, ki jih CDD oblikuje sama, bi bilo treba uvesti minimalno raven kapitala v obliki varne spodnje meje. Minimalna raven zahtevanega kapitala za poslovno tveganje bi morala biti usklajena s podobnimi zahtevami za druge infrastrukture trgov v povezanih aktih Unije, kot je delegirana uredba Komisije o kapitalskih zahtevah za centralne nasprotne stranke (CNS).

(14)

Dodaten kapitalski pribitek za tveganja, povezana s pomožnimi bančnimi storitvami, bi moral zajemati vsa tveganja, povezana z zagotavljanjem posojila znotraj enega dne udeležencem ali drugim uporabnikom CDD. Kadar je kreditna izpostavljenost čez noč ali daljša kreditna izpostavljenost posledica zagotavljanja posojila znotraj enega dne, bi bilo treba ustrezna tveganja izmeriti in obravnavati z metodologijami, ki so že določene v poglavju 2 naslova II dela 3 za standardizirani pristop in poglavju 3 naslova II dela 3 za pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB) iz Uredbe (EU) št. 575/2013, glede na to, da navedena uredba določa bonitetna pravila za merjenje kreditnega tveganja, ki izhaja iz kreditne izpostavljenosti čez noč ali daljše kreditne izpostavljenosti. Vendar je treba kreditna tveganja znotraj enega dne obravnavati posebej, saj metodologija za njihovo merjenje ni izrecno določena v Uredbi (EU) št. 575/2013 ali drugi veljavni zakonodaji Unije. Metodologija, ki posebej obravnava kreditno tveganje znotraj enega dne, bi zato morala biti dovolj občutljiva na tveganja, da bi se upoštevale kakovost zavarovanja, ocena kreditne kakovosti udeležencev in dejanske ugotovljene izpostavljenosti znotraj enega dne. Hkrati bi morala ta metodologija zagotoviti ustrezne spodbude za izvajalce pomožnih bančnih storitev, vključno s spodbudami za zbiranje zavarovanja najvišje kakovosti in izbiranje posojilno zmožnih nasprotnih strank. Čeprav morajo izvajalci pomožnih bančnih storitev ustrezno oceniti in preizkusiti raven in vrednost zavarovanja in odbitkov, bi morala metodologija za določitev dodatnega kapitalskega pribitka za kreditno tveganje znotraj enega dne kljub temu zagotoviti in predvideti dovolj kapitala za primer, če nenadno zmanjšanje vrednosti zavarovanja preseže ocene in so posledično delno nezavarovane preostale kreditne izpostavljenosti.

(15)

Pri izračunu kapitalskega pribitka za tveganja, ki izhajajo iz zagotavljanja pomožnih bančnih storitev, je treba upoštevati pretekle informacije o kreditnih izpostavljenostih znotraj enega dne. Da bi lahko izračunali ta kapitalski pribitek, bi morali subjekti, ki zagotavljajo pomožne bančne storitve uporabnikom storitev CDD v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 (v nadaljnjem besedilu: izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD) za vsaj eno leto voditi evidenco o svoji kreditni izpostavljenosti znotraj enega dne. V nasprotnem primeru ne morejo ugotoviti zadevnih izpostavljenosti, na podlagi katerih se opravi izračun. Zato se od izvajalcev bančnih storitev za uporabnike CDD ne bi smelo zahtevati, da izpolnjujejo kapitalske zahteve, ki ustrezajo kapitalskemu pribitku, dokler nimajo možnosti zbrati vseh informacij, potrebnih za izračun pribitka.

(16)

Člen 54(8) Uredbe (EU) št. 909/2014 določa, da je treba pripraviti pravila za določitev dodatnega kapitalskega pribitka iz točke (d) člena 54(3) in točke (e) člena 54(4) navedene uredbe. Poleg tega je v členu 54 navedene uredbe določeno, da dodatni pribitek izraža kreditno tveganje znotraj enega dne, ki izhaja iz dejavnosti iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014 in zlasti zagotavljanja posojila znotraj enega dne udeležencem v sistemu poravnave vrednostnih papirjev ali drugim uporabnikom storitev CDD. Zato bi morala izpostavljenost zaradi kreditnega tveganja znotraj enega dne vključevati tudi izgubo, ki bi ji bil izpostavljen izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD, če udeleženec, ki si izposoja, ne bi izpolnil svojih obveznosti.

(17)

Točka (d) člena 59(3) Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi s kreditnim tveganjem izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD določa, da je treba zbirati „visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem“. Točka (d) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi z likvidnostnim tveganjem izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD določa kritje s „primernimi likvidnimi sredstvi“. Tako primerno likvidno sredstvo so med drugim „zelo likvidna zavarovanja“. Čeprav je razumljivo, da je v vsakem od teh dveh primerov uporabljena različna terminologija zaradi različne narave možnih tveganj in skladnosti z različnimi koncepti v urejanju kreditnega in likvidnostnega tveganja, se oba nanašata na podobno visoko kakovost ponudnikov ali sredstev. Zato bi bilo primerno zahtevati, da se izpolnijo enaki pogoji, preden se lahko šteje, da se zavarovanje ali likvidno sredstvo v obliki zavarovanja nanaša na kategorijo „visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem“ oziroma kategorijo „primerna likvidna sredstva“.

(18)

Točka (d) člena 59(3) Uredbe (EU) št. 909/2014 določa, da mora izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD za upravljanje ustreznega kreditnega tveganja sprejeti visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem. V isti točki je določeno, da se v specifičnih primerih lahko uporabijo druge vrste zavarovanja, ki niso visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem, pri čemer se upošteva ustrezen odbitek. Da bi se to omogočilo, bi bilo treba določiti jasno hierarhijo kakovosti zavarovanj, da bi lahko razlikovali, katero zavarovanje je lahko sprejemljivo za popolno kritje izpostavljenosti zaradi kreditnega tveganja, katero zavarovanje je sprejemljivo kot likvidno sredstvo in za katero zavarovanje, ki je sicer še vedno sprejemljivo za zmanjšanje kreditnega tveganja, so potrebna primerna likvidna sredstva. Ponudniki zavarovanja se ne bi smeli ovirati pri prosti zamenjavi zavarovanja glede na razpoložljivost sredstev ali njihove strategije upravljanja sredstev in obveznosti. Zato bi bilo treba omogočiti, da se običajna praksa v zvezi z zavarovanji, kot je opiranje na zastavne račune udeležencev, pri čemer udeleženec deponira zavarovanje na svojih zastavljenih računih, da bi popolnoma pokril vsako kreditno izpostavljenost, uporablja za zamenjavo zavarovanja, če se pri tem spremljata kakovost in likvidnost zavarovanja in sta skladni z zahtevami iz te uredbe. V okviru takih ureditev glede zastavnih računov udeleženec deponira zavarovanje na svojem zastavljenem računu, da bi popolnoma pokril vsako kreditno izpostavljenost. Poleg tega bi moral izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD sprejeti zavarovanje ob upoštevanju navedene hierarhije, vendar lahko sprejeto zavarovanje po potrebi unovči na najučinkovitejši način, če udeleženec ne izpolni obveznosti. Izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD pa mora imeti z bonitetnega vidika možnost stalno spremljati razpoložljivost zavarovanja, njegovo kakovost in likvidnost za popolno kritje kreditnih izpostavljenosti. Poleg tega bi moral imeti z udeleženci, ki si izposojajo, vzpostavljene ureditve za zagotovitev, da so vedno izpolnjene vse zahteve glede zavarovanja iz te uredbe.

(19)

Izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD bi morali biti za namene merjenja kreditnega tveganja znotraj enega dne zmožni predvideti konične izpostavljenosti v tem dnevu. V ta namen ne bi bila potrebna napoved natančnega števila, temveč opredelitev trendov za te izpostavljenosti znotraj enega dne. To je dodatno podprto tudi s sklicevanjem na „predvidevanje koničnih izpostavljenosti“ v standardih Baselskega odbora za bančni nadzor (7).

(20)

Naslov II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 uvaja uteži tveganja, ki naj bi se uporabile za kreditne izpostavljenosti do Evropske centralne banke in drugih izvzetih subjektov. Pri merjenju kreditnega tveganja za regulativne namene se take uteži tveganja na splošno štejejo za najboljšo razpoložljivo referenco. Enaka metoda se zato lahko uporabi za kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne. Vendar so za zagotovitev vsebinske tehtnosti navedenega pristopa potrebni nekateri popravki, zlasti je treba pri izračunih z uporabo okvira kreditnih tveganj iz poglavja 2 naslova II dela 3 za standardizirani pristop in poglavja 3 naslova II dela 3 za pristop IRB iz Uredbe (EU) št. 575/2013 izpostavljenosti znotraj enega dne obravnavati kot izpostavljenosti ob koncu dne, ker v navedeni uredbi velja ta predpostavka.

(21)

V skladu s členom 59(5) Uredbe (EU) št. 909/2014, ki vsebuje izrecno sklicevanje na člen 46(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, bi bilo treba bančne garancije ali akreditive, kadar je to ustrezno, uskladiti z načeli CPSS-IOSCO, zanje pa bi morale veljati podobne zahteve, kot so določene v Uredbi (EU) št. 648/2012. Te vključujejo zahtevo, da morajo garanti v celoti zavarovati bančne garancije in akreditive. Da pa bi se ohranila učinkovitost poravnave vrednostnih papirjev v Uniji, kadar se bančne garancije ali akreditivi uporabljajo v povezavi s kreditnimi izpostavljenostmi, ki lahko izhajajo iz interoperabilnih povezav med CDD, bi bilo treba omogočiti, da se upoštevajo drugi ustrezni instrumenti za zmanjšanje tveganja, če ti zagotavljajo enako ali boljšo zaščito kot določbe iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Ta posebna obravnava bi se morala uporabljati samo za bančne garancije ali akreditive, ki ščitijo interoperabilno povezavo med CDD, in bi morala veljati izključno za kreditno izpostavljenost med povezanima CDD. Ker bančna garancija ali akreditiv ščiti CDD, ki izpolnjujejo obveznosti, pred kreditnimi izgubami, bi bilo treba obravnavati tudi likvidnostne potrebe CDD, ki izpolnjujejo obveznosti, in sicer s pravočasno poravnavo obveznosti garantov ali, namesto tega, s hrambo primernih likvidnih sredstev.

(22)

Točka (d) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 določa, da morajo izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD zmanjšati likvidnostna tveganja s primernimi likvidnimi sredstvi v vsaki valuti. Zato se likvidna sredstva, ki niso primerna, ne morejo uporabiti za izpolnitev zahtev iz navedenega člena. Vendar nič ne preprečuje, da se za dnevno upravljanje likvidnosti poleg primernih likvidnih sredstev uporabijo tudi likvidna sredstva, ki niso primerna, kot so valutne zamenjave. To je skladno tudi z mednarodnimi standardi, vključenimi v načela CPSS-IOSCO. Zato bi bilo treba v ta namen meriti in spremljati likvidna sredstva, ki niso primerna.

(23)

Likvidnostno tveganje lahko izhaja iz katere koli pomožne bančne storitve, ki jo opravlja CDD. V okviru za upravljanje likvidnostnih tveganj bi se morala opredeliti tveganja, ki izhajajo iz različnih pomožnih bančnih storitev, vključno s posojanjem vrednostnih papirjev, in ustrezno razlikovati njihovo upravljanje.

(24)

Za pokritje vseh likvidnostnih potreb, vključno z likvidnostnimi potrebami izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD znotraj enega dne, bi se moralo z okvirom CDD za upravljanje likvidnostnih tveganj zagotoviti, da so izpolnjene obveznosti v zvezi s plačili in poravnavo v vseh valutah poravnave v okviru sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, ko obveznosti zapadejo, tudi znotraj enega dne.

(25)

Glede na to, da so vsa likvidnostna tveganja, razen likvidnostnih tveganj znotraj enega dne, že obravnavana v Direktivi 2013/36/EU in Uredbi (EU) št. 575/2013, bi se morala ta uredba osredotočiti na tveganja znotraj enega dne.

(26)

Ker so izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD sistemsko pomembna infrastruktura trga, je bistveno zagotoviti, da ti svoja kreditna in likvidnostna tveganja upravljajo na konservativen način. Zato bi bilo treba izvajalcem bančnih storitev za uporabnike CDD dovoliti, da udeležencem, ki si izposojajo, v okviru zagotavljanja pomožnih bančnih storitev, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 909/2014, odobrijo samo nezavezujoče kreditne linije.

(27)

Za zagotovitev, da so postopki za upravljanje tveganj izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD dovolj zanesljivi tudi v neugodnih razmerah, bi morali biti stresni testi njegovih likvidnih finančnih sredstev natančni in usmerjeni v prihodnost. Iz istega razloga bi bilo treba pri testih upoštevati različne skrajne, vendar možne tržne scenarije in jih opraviti za vsako zadevno valuto, ki jo ponuja izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD, ob upoštevanju možne neizpolnitve vnaprej določene ureditve financiranja. Scenariji bi morali med drugim zajemati neizpolnjevanje obveznosti dveh največjih udeležencev izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD v zadevni valuti. To je potrebno za vzpostavitev pravila, ki je po eni strani previdno, saj upošteva, da lahko poleg največjega tudi drugi udeleženci ustvarijo likvidnostno tveganje, in po drugi strani sorazmerno s ciljem, saj ne upošteva tistih drugih udeležencev, za katere je manj možnosti, da bodo ustvarili likvidnostno tveganje.

(28)

Točka (c) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 določa, da morajo izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD zagotoviti dovolj likvidnih sredstev v vseh zadevnih valutah ob zelo različnih možnih scenarijih stresnih situacij. V pravilih, ki določajo okvire in instrumente za upravljanje likvidnostnega tveganja v scenarijih stresnih situacij, bi bilo zato treba predpisati metodologijo za opredelitev valut, ki so zadevne za upravljanje likvidnostnega tveganja. Opredelitev zadevnih valut bi morala temeljiti na pomislekih v zvezi s pomembnostjo, ugotovljeni neto kumulativni likvidnostni izpostavljenosti in podatkih, zbranih v daljšem in natančno opredeljenem obdobju. Poleg tega bi bilo treba za ohranitev skladnega regulativnega okvira v Uniji najpomembnejše valute Unije, opredeljene na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/392 (8) v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 909/2014 privzeto vključiti kot zadevne valute.

(29)

Za zbiranje zadostnih podatkov za opredelitev vseh drugih valut, ki niso najpomembnejše valute Unije, mora preteči minimalno obdobje od datuma odobritve izvajalcev bančnih storitev za uporabnike CDD do konca zadevnega obdobja. Zato bi bilo treba omogočiti uporabo drugih ustreznih metod za opredelitev vseh drugih valut, ki niso najpomembnejše valute Unije, v prvem letu po odobritvi izvajalcev bančnih storitev za uporabnike CDD v skladu z novim regulativnim okvirom, ki ga je uvedla Uredba (EU) št. 909/2014, za tiste izvajalce bančnih storitev za uporabnike CDD, ki na datum začetka veljavnosti tehničnih standardov iz člena 69 Uredbe (EU) št. 909/2014 že opravljajo pomožne bančne storitve. Ta prehodna ureditev ne bi smela vplivati na zahtevo, da morajo izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD zagotoviti dovolj likvidnih sredstev, temveč le na opredelitev tistih valut, za katere se opravijo stresni testi za namene upravljanja likvidnosti.

(30)

Točka (d) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 določa, da morajo imeti izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD vzpostavljene vnaprej določene in visoko zanesljive ureditve financiranja za zagotovitev, da je mogoče zavarovanje, ki ga zagotovi stranka, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti, pretvoriti v denarna sredstva tudi v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah. V navedeni uredbi je še določeno, da mora izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD zmanjševati tveganja znotraj enega dne z uporabo visoko likvidnega zavarovanja z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem. Ker mora biti likvidnost takoj na voljo, bi moral imeti izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD možnost obravnavati vsako likvidnostno potrebo v okviru istega dne. Izvajalci bančnih storitev za uporabnike CDD lahko delujejo v več časovnih pasovih, zato bi bilo treba določbo o pretvorbi zavarovanja v denarna sredstva na podlagi vnaprej določenih ureditev financiranja v okviru istega dne uporabljati ob upoštevanju delovnega časa lokalnih plačilnih sistemov za vsako posamezno valuto, za katero se uporablja.

(31)

Določbe te uredbe so tesno povezane, saj obravnavajo bonitetne zahteve za CDD. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno, da se vsi regulativni tehnični standardi, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, vključijo v eno uredbo.

(32)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski bančni organ predložil Komisiji.

(33)

Evropski bančni organ je pred predložitvijo osnutkov tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, tesno sodeloval z Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB) in Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA). Opravil je tudi odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) –

(a)

so vpisani kapital v smislu člena 22 Direktive Sveta 86/635/EGS (10);

(b)

so vplačani, vključno s presežkom vplačanega kapitala;

(c)

v celoti pokrivajo izgube v času rednega poslovanja;

(d)

pri stečaju ali likvidaciji so uvrščeni za vsemi drugimi terjatvami v tožbah v zvezi z insolventnostjo ali v skladu z veljavno zakonodajo o insolventnosti.

(a)

ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1;

(b)

ki so „kapitalski instrumenti“, kakor so opredeljeni v točki (119) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

za katere veljajo določbe Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

kapitalskih zahtev CDD za operativna, pravna in skrbniška tveganja iz točke (a) člena 47(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, izračunanih v skladu s členom 4;

(b)

kapitalskih zahtev CDD za naložbena tveganja iz točke (a) člena 47(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, izračunanih v skladu s členom 5;

(c)

kapitalskih zahtev CDD za poslovna tveganja iz točke (a) člena 47(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, izračunanih v skladu s členom 6;

(d)

kapitalskih zahtev CDD za prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti iz točke (b) člena 47(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, izračunanih v skladu s členom 7.

(a)

CDD, ki nima dovoljenja v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

CDD, ki ima dovoljenje v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, vendar nima dovoljenja za uporabo pristopov AMA iz členov od 321 do 324 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

CDD, ki ima dovoljenje v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, vendar nima dovoljenja za uporabo standardiziranega pristopa iz členov od 317 do 320 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti CDD za:

(b)

kapitalskih zahtev CDD za tržno tveganje v skladu z odstavkoma 4 in 5.

(a)

če CDD nima dovoljenja za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, uporablja standardizirani pristop za kreditno tveganje iz členov od 107 do 141 Uredbe (EU) št. 575/2013 v kombinaciji s členi od 192 do 241 o zmanjševanju kreditnega tveganja iz navedene uredbe;

(b)

če CDD ima dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, vendar nima dovoljenja za uporabo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB) iz členov od 142 do 191 Uredbe (EU) št. 575/2013, uporablja standardizirani pristop za kreditno tveganje iz členov od 107 do 141 Uredbe (EU) št. 575/2013 v kombinaciji z določbami o zmanjševanju kreditnega tveganja iz členov od 192 do 241 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

če CDD ima dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 in dovoljenje za uporabo pristopa IRB, uporablja pristop IRB za kreditno tveganje iz členov od 142 do 191 Uredbe (EU) št. 575/2013 v kombinaciji z določbami o zmanjševanju kreditnega tveganja iz členov od 192 do 241 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

eno od metod iz členov od 271 do 282 Uredbe (EU) št. 575/2013 in

(b)

razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem z uporabo prilagoditev za nestanovitnost iz členov od 220 do 227 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

CDD, ki nima dovoljenja v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

CDD, ki ima dovoljenje v skladu s točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, vendar nima dovoljenja za uporabo notranjih modelov za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje.

(a)

oceni, ki izhaja iz uporabe odstavka 2, od katere se odšteje najnižja od naslednjih vrednosti:

(b)

25 % letnih bruto operativnih stroškov CDD iz odstavka 3.

(a)

oceni kapital, potreben za kritje izgub zaradi poslovnega tveganja, ki temelji na razumno predvidljivih neugodnih scenarijih, relevantnih za njihov poslovni model;

(b)

dokumentira predpostavke in metodologije, ki se uporabljajo za oceno pričakovanih izgub iz točke (a);

(c)

vsaj enkrat letno pregleda in posodobi scenarije iz točke (a).

(a)

letni bruto operativni stroški CDD zajemajo vsaj:

(b)

letni bruto operativni stroški CDD se določijo v skladu z enim od naslednjih:

(c)

CDD lahko amortizacijo opredmetenih in neopredmetenih sredstev odšteje od letnih bruto operativnih stroškov;

(d)

CDD uporablja najnovejše revidirane informacije iz svojih letnih računovodskih izkazov;

(e)

če CDD še ne posluje eno leto od datuma, ko začne opravljati svoje dejavnosti, uporabi bruto operativne stroške, napovedane v svojem poslovnem načrtu.

(a)

oceni obdobje, potrebno za prenehanje ali prestrukturiranje za vse scenarije stresnih situacij iz Priloge v skladu z načrtom iz člena 47(2) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

deli svoje letne bruto operativne stroške, izračunane v skladu s členom 6(3), z dvanajst (mesečni bruto operativni stroški);

(c)

pomnoži mesečne bruto operativne stroške iz točke (b) z daljšim izmed naslednjih dveh obdobij:

(a)

za zadnje koledarsko leto izračuna povprečje petih najvišjih kreditnih izpostavljenosti znotraj enega dne (v nadaljnjem besedilu: konične izpostavljenosti), ki izhajajo iz opravljanja storitev iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

uporabi odbitke za vsa zavarovanja, zbrana v zvezi s koničnimi izpostavljenostmi, in domneva, da po uporabi odbitkov v skladu s členi od 222 do 227 Uredbe (EU) št. 575/2013 zavarovanje izgubi 5 % tržne vrednosti;

(c)

izračuna povprečje kapitalskih zahtev v zvezi s koničnimi izpostavljenostmi, izračunanimi v skladu z odstavkom 2, pri čemer se te izpostavljenosti štejejo za izpostavljenosti ob koncu dneva (v nadaljnjem besedilu: kapitalski pribitek).

(a)

standardizirani pristop za kreditno tveganje iz členov od 107 do 141 Uredbe (EU) št. 575/2013, če nimajo dovoljenja za uporabo pristopa IRB;

(b)

pristop IRB in zahteve iz členov od 142 do 191 Uredbe (EU) št. 575/2013, če imajo dovoljenje za uporabo pristopa IRB.

(a)

jasno loči zavarovanje od drugih vrednostnih papirjev udeleženca, ki si izposoja;

(b)

sprejme zavarovanje, ki izpolnjuje pogoje iz člena 10, ali druge vrste zavarovanja, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 11, v naslednjem hierarhičnem zaporedju:

(c)

vsaj dnevno spremlja kreditno kakovost, tržno likvidnost in nestanovitnost cen za vsak vrednostni papir, ki ga sprejme kot zavarovanje, in ga ovrednoti v skladu s členom 12;

(d)

opredeli metodologije v zvezi z odbitki pri vrednosti zavarovanja v skladu s členom 13;

(e)

zagotovi zadostno razpršenost zavarovanja, da se omogoči njegovo unovčenje v obdobjih iz členov 10 in 11 brez pomembnejšega tržnega učinka v skladu s členom 14.

(a)

izda jih ali zanje izrecno jamči:

(b)

CDD lahko na podlagi lastne notranje ocene dokaže, da ima nizko kreditno in tržno tveganje; za to oceno pa uporabi opredeljeno in objektivno metodologijo, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja in upošteva tveganje države, ki izhaja iz države v kateri ima izdajatelj sedež;

(c)

denominirani so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko obvladuje;

(d)

so prosto prenosljivi, brez kakršnih koli pravnih omejitev ali zahtevkov tretjih oseb, ki bi ovirali njihovo unovčenje;

(e)

izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev:

(f)

zanesljivi podatki o cenah za take dolžniške instrumente se objavljajo vsaj dnevno;

(g)

so takoj na voljo in jih je mogoče isti dan pretvoriti v denarna sredstva.

(a)

finančne instrumente je izdal izdajatelj, ki ima na podlagi ustrezne notranje ocene izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD nizko kreditno tveganje, za to oceno pa je uporabljena opredeljena in objektivna metodologija, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja in upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža izdajatelja v zadevni državi;

(b)

finančni instrumenti imajo na podlagi ustrezne notranje ocene izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD nizko kreditno tveganje; za to oceno pa je uporabljena opredeljena in objektivna metodologija, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja;

(c)

denominirani so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko obvladuje;

(d)

so prosto prenosljivi in brez kakršnih koli pravnih omejitev ali zahtevkov tretjih oseb, ki bi ovirali njihovo unovčenje;

(e)

izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev:

(f)

mogoče jih je unovčiti isti dan;

(g)

podatki o cenah za te instrumente so objavljeni v čim bolj realnem času;

(h)

ne izdaja jih en od naslednjih:

(i)

niso kako drugače predmet večjega tveganja neugodnih gibanj v smislu člena 291 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

so prosto prenosljivi, brez kakršnih koli pravnih omejitev ali zahtevkov tretjih oseb, ki bi ovirali njihovo unovčenje;

(b)

so primerni za centralno banko Unije, kadar ima izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD dostop do rednega posojila, ki ni občasno (v nadaljnjem besedilu: redno posojilo) pri navedeni centralni banki;

(c)

denominirani so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko obvladuje;

(d)

izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD ima z vrsto posojilno zmožnih finančnih institucij sklenjeno vnaprej določeno ureditev financiranja iz točke (e) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 in opredeljeno v členu 38 te uredbe, ki omogoča pretvorbo teh instrumentov v denarna sredstva v istem dnevu.

(a)

so prosto prenosljivi, brez kakršnih koli pravnih omejitev ali zahtevkov tretjih oseb, ki bi ovirali njihovo unovčenje;

(b)

denominirani so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko obvladuje;

(c)

izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD ima:

(a)

da se finančni instrumenti iz člena 10 vrednotijo vsaj dnevno po tekočih tržnih cenah;

(b)

da se finančni instrumenti iz člena 11(1) vrednotijo vsaj dnevno in, če tako dnevno vrednotenje ni mogoče, z uporabo notranjega modela;

(c)

da se finančni instrumenti iz člena 11(2) vrednotijo vsaj dnevno in, če tako dnevno vrednotenje ni mogoče, z uporabo notranjega modela.

(a)

redno, in sicer vsaj enkrat letno;

(b)

kadar na politike in postopke vrednotenja vpliva pomembna sprememba.

(a)

kadar je zavarovanje primerno za centralno banko, pri kateri ima izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD dostop do rednega posojila, se lahko odbitki, ki jih uporabi centralna banka za to vrsto zavarovanja, štejejo za minimalni spodnji prag odbitka;

(b)

kadar zavarovanje ni primerno za centralno banko, pri kateri ima izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD dostop do rednega posojila, se odbitki, ki jih uporabi centralna banka, ki je izdala valuto, v kateri je finančni instrument denominiran, štejejo za minimalni spodnji prag odbitka;

(a)

vrsto sredstva;

(b)

stopnjo kreditnega tveganja, povezanega s finančnim instrumentom;

(c)

državo izdaje sredstva;

(d)

zapadlostjo sredstva;

(e)

preteklo in hipotetično prihodnjo nestanovitnostjo cen sredstva v izjemnih tržnih razmerah;

(f)

likvidnostjo osnovnega trga ter razmiki med ponudbeno in nakupno ceno;

(g)

valutnim tveganjem, kadar je primerno;

(h)

tveganjem neugodnih gibanj v smislu člena 291 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(a)

politike in postopke, ki jih je treba izvesti v primeru kakršne koli kršitve mej koncentracije;

(b)

ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se uporabijo, kadar se prekoračijo meje koncentracije, opredeljene v politikah;

(c)

časovni razpored pričakovanega izvajanja ukrepov iz točke (b).

(a)

posameznih izdajateljev glede na strukturo njihove skupine;

(b)

države izdajatelja;

(c)

vrste izdajatelja;

(d)

vrste sredstva;

(e)

valute poravnave;

(f)

zavarovanja, katerega kreditno, likvidnostno in tržno tveganje presega minimalno raven;

(g)

primernosti zavarovanja za dostop izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD do rednega posojila pri centralni banki izdaje;

(h)

posameznega udeleženca, ki si izposoja;

(i)

vseh udeležencev, ki si izposojajo;

(j)

finančnih instrumentov, ki jih izdajo istovrstni izdajatelji glede na gospodarski sektor, dejavnost ali geografsko območje;

(k)

ravni kreditnega tveganja finančnega instrumenta ali izdajatelja, določene na podlagi notranje ocene izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD, ki temelji na opredeljeni in objektivni metodologiji, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja in upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža izdajatelja v zadevni državi;

(l)

likvidnosti in nestanovitnosti cen finančnih instrumentov.

(a)

posamezna kreditna institucija;

(b)

finančna institucija iz tretje države, za katero veljajo in ki izpolnjuje bonitetna pravila, ki so vsaj tako stroga kot tista iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013, v skladu s členom 114(7) navedene uredbe;

(c)

poslovni subjekt, ki je del iste skupine kot institucija iz točke (a) ali (b).

(a)

izda jih izdajatelj, ki ima na podlagi ustrezne notranje ocene izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD nizko kreditno tveganje; za to oceno je uporabljena opredeljena in objektivna metodologija, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja in upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža izdajatelja v zadevni državi;

(b)

denominirane so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko ustrezno obvladuje;

(c)

so nepreklicne, brezpogojne in ni nobene pravne ali pogodbene izjeme ali možnosti, ki bi izdajatelju omogočala, da nasprotuje plačilu garancije;

(d)

izplačajo se lahko na zahtevo v enem delovnem dnevu v obdobju unovčenja portfelja udeleženca, ki si izposoja in ne izpolnjuje svojih obveznosti, brez kakršne koli regulativne, pravne ali operativne omejitve;

(e)

ne izda jih subjekt, ki je del iste skupine kot udeleženec, ki si izposoja in ki ga krije garancija, ali subjekt, katerega poslovanje vključuje opravljanje storitev, ki so ključne za delovanje izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD, razen če je ta subjekt centralna banka iz Evropskega gospodarskega prostora ali centralna banka izdaje valute, v kateri ima izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD izpostavljenosti;

(f)

niso predmet večjega tveganja neugodnih gibanj v smislu člena 291 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g)

so v celoti zajamčene z zavarovanjem, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

izda jih centralna banka iz Unije ali centralna banka izdaje valute, v kateri ima izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD izpostavljenosti;

(b)

denominirane so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko ustrezno obvladuje;

(c)

so nepreklicne, brezpogojne in centralna banka izdajateljica se ne more sklicevati na katero koli pravno ali pogodbeno izjemo ali možnost, da bi nasprotovala plačilu garancije;

(d)

izplačajo se v enem delovnem dnevu.

(a)

krijejo samo kreditne izpostavljenosti med povezanima CDD;

(b)

izda jih konzorcij kreditno sposobnih finančnih institucij, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 38(1), v katerem mora vsaka od navedenih finančnih institucij plačati del celotnega pogodbeno dogovorjenega zneska;

(c)

denominirane so v valuti, katere tveganje izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD lahko ustrezno obvladuje;

(d)

so nepreklicne, brezpogojne in institucije izdajateljice se ne morejo sklicevati na katero koli pravno ali pogodbeno izjemo ali možnost, da bi nasprotovale plačilu akreditiva;

(e)

izplačajo se lahko na zahtevo brez kakršne koli regulativne, pravne ali operativne omejitve;

(f)

ne izdaja jih:

(g)

niso predmet večjega tveganja neugodnih gibanj v smislu člena 291 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)

izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD redno spremlja kreditno sposobnost finančnih institucij izdajateljic, tako da neodvisno ocenjuje kreditno sposobnost navedenih institucij ter dodeljuje in redno pregleduje notranje bonitetne ocene za vsako finančno institucijo;

(i)

izplačajo se lahko v obdobju unovčenja v treh delovnih dneh od trenutka, ko izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti, ne izpolni svojih plačilnih obveznosti ob njihovi zapadlosti;

(j)

primerna likvidna sredstva iz člena 34 so razpoložljiva v zadostnem znesku za kritje časovne vrzeli do trenutka, ko se morajo bančne garancije in akreditivi izplačati, če ena od povezanih CDD ne izpolni svojih obveznosti;

(k)

tveganje, da konzorcij ne bo plačal celotnega zneska bančne garancije ali akreditivov, se zmanjša z:

(l)

ureditve se redno preizkušajo in pregledujejo v skladu s členom 41(3) Uredbe (EU) št. 909/2014.

(a)

kreditnim tveganjem znotraj enega dne in kreditnim tveganjem čez noč;

(b)

zadevnim zavarovanjem in drugimi enakovrednimi finančnimi sredstvi, ki se uporabljajo v zvezi s tveganji iz točke (a);

(c)

morebitnimi preostalimi kreditnimi izpostavljenostmi;

(d)

postopki vračila in kazenskimi stopnjami.

(a)

zahteve iz oddelka 2 v zvezi s spremljanjem, merjenjem in upravljanjem likvidnostnih tveganj ter za poročanje in javno razkritje glede teh tveganj;

(b)

zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s spremljanjem, merjenjem in upravljanjem drugih likvidnostnih tveganj ter za poročanje in javno razkritje glede teh tveganj, ki niso zajete v točki (a).

(a)

z njimi meri kreditno tveganje znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 1;

(b)

z njimi spremlja kreditno tveganje znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 2;

(c)

z njimi upravlja kreditno tveganje znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 3;

(d)

z njimi meri, spremlja in upravlja zavarovanje in druga enakovredna finančna sredstva, kakor je navedeno v točkah (c) in (d) člena 59(3) Uredbe (EU) št. 909/2014, v skladu s poglavjem I te uredbe;

(e)

z njimi analizira in načrtuje, kako obravnavat morebitne preostale kreditne izpostavljenosti, v skladu s pododdelkom 4;

(f)

z njimi upravlja postopke vračila in kazenske stopnje v skladu s pododdelkom 5;

(g)

z njimi poroča o kreditnih tveganjih v skladu s pododdelkom 6;

(h)

z njimi javno razkrije kreditna tveganja v skladu s pododdelkom 7.

(a)

kadar na politike in postopke vpliva pomembna sprememba;

(b)

kadar izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD prostovoljno izvede spremembo na podlagi ocene iz člena 19.

(a)

metrike iz člena 19;

(b)

odbitke, uporabljene v skladu s členom 13, sporočene za vsako vrsto zavarovanja;

(c)

spremembe politik in postopkov iz odstavka 3.

(a)

konične in povprečne kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne za pomožne bančne storitve iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

konične in povprečne kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne za vsakega udeleženca, ki si izposoja, in nadaljnjo razčlenitev zavarovanja za kritje teh kreditnih izpostavljenosti;

(c)

konične in povprečne kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne do drugih nasprotnih strank in, če so zavarovane, nadaljnjo razčlenitev zavarovanja za kritje teh kreditnih izpostavljenosti znotraj enega dne;

(d)

skupno vrednost kreditnih linij znotraj enega dne, zagotovljenih udeležencem;

(e)

nadaljnjo razčlenitev kreditnih izpostavljenosti iz točk (b) in (c), ki zajema:

(a)

prek sistema samodejnega poročanja stalno spremlja kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne, ki izhajajo iz pomožnih bančnih storitev iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

vsaj deset let hrani evidenco dnevnih koničnih in povprečnih kreditnih izpostavljenosti znotraj enega dne, ki izhajajo iz pomožnih bančnih storitev iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(c)

evidentira kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne, ki izhajajo iz vsakega subjekta, v zvezi s katerim nastanejo kreditne izpostavljenosti znotraj enega dne, vključno z:

(d)

v celoti opiše, kako okvir za upravljanje kreditnega tveganja upošteva medsebojne odvisnosti in večkratna razmerja, ki jih lahko ima z vsakim od subjektov iz točke (c);

(e)

za vsako nasprotno stranko navede, kako spremlja koncentracijo svojih kreditnih izpostavljenosti znotraj enega dne, vključno s svojimi izpostavljenostmi do subjektov iz skupin, ki so subjekti iz točke (c);

(f)

navede, kako oceni primernost odbitkov, ki se uporabijo za zbrano zavarovanje;

(g)

navede, kako spremlja kritje kreditnih izpostavljenosti z zavarovanjem in kritje kreditnih izpostavljenosti z drugimi enakovrednimi finančnimi sredstvi.

(a)

vsaj deset let hrani evidenco skupnih dejanskih kreditnih izpostavljenosti ob koncu dneva;

(b)

dnevno evidentira informacije iz točke (a).

(a)

navede, kako oceni zasnovo in delovanje svojega okvira za upravljanje kreditnih tveganj v zvezi z vsemi dejavnostmi iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

odobri samo kreditne linije, ki so brezpogojno preklicne in jih lahko prekliče kadar koli in brez predhodnega obveščanja udeležencev, ki si izposojajo, v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD;

(c)

kadar se bančna garancija iz člena 16 uporablja v interoperabilnih povezavah, oceni in analizira medsebojno povezanost, ki lahko izhaja iz dejstva, da bančno garancijo zagotavljajo isti udeleženci.

(a)

izpostavljenosti do članic Evropskega sistema centralnih bank, drugih organov držav članic, ki opravljajo podobne funkcije, in drugih javnih organov Unije, katerih naloga je upravljanje javnega dolga ali posredovanje pri upravljanju javnega dolga;

(b)

izpostavljenosti do ene od multilateralnih razvojnih bank, navedenih v členu 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

izpostavljenosti do ene od mednarodnih organizacij, navedenih v členu 118 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja v smislu člena 4(8) Uredbe (EU) št. 575/2013, če so v lasti enot centralne ravni držav in imajo izrecne sporazume o jamstvu za njihovo kreditno izpostavljenost, ki ga zagotavljajo enote centralne ravni držav;

(e)

izpostavljenosti do centralnih bank iz tretjih držav, ki so denominirane v domači valuti te centralne banke, če je Komisija sprejela izvedbeni akt v skladu s členom 114(7) Uredbe (EU) št. 575/2013, s katerim potrjuje, da se šteje, da zadevna tretja država uporablja nadzorniško in regulativno ureditev, ki je vsaj enakovredna tisti, ki se uporablja v Uniji.

(a)

oceni kreditno sposobnost udeleženca, ki si izposoja, na podlagi metodologije, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja;

(b)

preveri skladnost zavarovanja in drugih enakovrednih finančnih sredstev, ki jih zagotovi udeleženec za kritje kreditnih izpostavljenosti znotraj enega dne, z zahtevami iz členov 9 oziroma 15;

(c)

določi kreditne limite za udeleženca, ki si izposoja, na podlagi večkratnih razmerij, ki jih ima lahko z njim izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD, tudi kadar izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD istemu udeležencu zagotavlja več kot eno pomožno bančno storitev izmed storitev iz oddelka C Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

(d)

upošteva stopnjo primernih likvidnih sredstev v skladu s členom 34;

(e)

pregleda kreditne limite za udeleženca, ki si izposoja, z namenom zagotovitve:

(f)

vsaj enkrat letno pregleda kreditne linije, odobrene udeležencem, ki si izposojajo, na podlagi njihove dejanske uporabe posojila;

(g)

zagotovi, da je znesek kreditnih izpostavljenosti čez noč vključen v uporabo kreditnega limita, odobrenega udeležencu;

(h)

zagotovi, da je znesek posojil čez noč, ki še ni vrnjen, vključen v izpostavljenosti znotraj enega dne za naslednji dan in je omejen s kreditnim limitom.

(a)

opredelijo, kako so porazdeljene nekrite kreditne izgube, vključno z odplačilom vseh sredstev, ki si jih lahko izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD izposodi od ponudnikov likvidnosti za kritje likvidnostnih vrzeli, povezanih s takimi izgubami;

(b)

vsebujejo stalno ocenjevanje spreminjajočih se tržnih razmer v zvezi z vrednostjo zavarovanja ali drugih enakovrednih finančnih sredstev po unovčenju, ki se lahko razvijejo v morebitno preostalo kreditno izpostavljenost;

(c)

opredelijo, da oceno iz točke (b) spremlja postopek, ki določa:

(a)

so višje od tržne obrestne mere za zavarovana posojila čez noč na medbančnem denarnem trgu in obrestne mere mejnega posojanja centralne banke, ki je izdala valuto, v kateri je kreditna izpostavljenost;

(b)

upoštevajo stroške financiranja valute, v kateri je kreditna izpostavljenost, in kreditno sposobnost udeleženca, ki ima kreditno izpostavljenost čez noč.

(a)

predloži izjavo o kakovosti, v kateri so navedeni ukrepi, sprejeti v zvezi s tem, kako vsaj enkrat letno meri, spremlja in upravlja kreditna tveganja, vključno s kreditnimi tveganji znotraj enega dne;

(b)

priglasi vse pomembne spremembe ukrepov, sprejetih v skladu s točko (a), takoj po izvedbi takih sprememb;

(c)

mesečno predloži metrike iz člena 19.

(a)

merjenje likvidnostnega tveganja znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 1;

(b)

spremljanje likvidnostnega tveganja znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 2;

(c)

upravljanje likvidnostnega tveganja v skladu s pododdelkom 3;

(d)

poročanje o likvidnostnem tveganju znotraj enega dne in čez noč v skladu s pododdelkom 4;

(e)

razkrivanje okvira in instrumentov za spremljanje, merjenje in upravljanje likvidnostnih tveganj ter za poročanje glede njih v skladu s pododdelkom 5.

(a)

največje porabe likvidnosti znotraj enega dne, ki se izračuna z uporabo največje pozitivne kumulativne neto pozicije in največje negativne kumulativne neto pozicije;

(b)

skupnih razpoložljivih likvidnih sredstev znotraj enega dne na začetku delovnega dne, razčlenjenih na:

(c)

skupno vrednost vseh naslednjih postavk:

(a)

metrike iz člena 30(1);

(b)

nagnjenost izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD k prevzemanju tveganja;

(c)

krizni načrt financiranja z opisom sredstev, ki se uporabijo, kadar se prekorači nagnjenost k prevzemanju tveganja.

(a)

vsaj deset let hrani evidenco največje dnevne pozitivne kumulativne neto pozicije znotraj enega dne in največje negativne kumulativne neto pozicije znotraj enega dne za vsako valuto poravnave v okviru sistema poravnave vrednostnih papirjev, za katerega deluje kot posrednik za poravnavo;

(b)

stalno spremlja likvidnostne izpostavljenosti znotraj enega dne glede na največjo likvidnostno izpostavljenost znotraj enega dne, ki je bila evidentirana v preteklosti.

(a)

vsaj deset let hrani evidenco likvidnostnih tveganj, ki so posledica uporabe posojila čez noč za vsako valuto sistema poravnave vrednostnih papirjev, za katerega deluje kot posrednik za poravnavo, in

(b)

spremlja likvidnostno tveganje, ki je posledica zagotovljenega posojila čez noč, glede na največjo likvidnostno izpostavljenost, evidentirano v preteklosti, ki je posledica zagotovljenega posojila čez noč.

(a)

denarnih sredstev, deponiranih pri centralni banki izdaje;

(b)

razpoložljivih denarnih sredstev, deponiranih pri eni od posojilno zmožnih finančnih institucij iz člena 38(1);

(c)

zavezujočih kreditnih linij ali podobnih ureditev;

(d)

sredstev, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 10 in 11(1) te uredbe in ki se uporabljajo za zavarovanje, ali finančnih instrumentov, skladnih z Delegirano uredbo (EU) 2017/392, ki so takoj na voljo in jih je mogoče pretvoriti v denarna sredstva z vnaprej določenimi in visoko zanesljivimi ureditvami financiranja v skladu s členom 38 te uredbe;

(e)

zavarovanj iz členov 10 in 11(1).

(a)

oceni likvidnostne prilive in odlive znotraj enega dne za vse zagotovljene pomožne bančne storitve;

(b)

predvidi časovno razporeditev teh tokov znotraj enega dne;

(c)

napove likvidnostne potrebe znotraj enega dne, ki lahko nastanejo v različnih obdobjih dneva.

(a)

poskrbi, da pridobi zadostno financiranje znotraj enega dne glede na svoje cilje znotraj enega dne, ki izhajajo iz analize iz odstavka 1;

(b)

upravlja in je pripravljen v denarna sredstva pretvoriti zavarovanje, potrebno za pridobitev sredstev znotraj enega dne v stresnih situacijah ob upoštevanju odbitkov iz člena 13 in mej koncentracije iz člena 14;

(c)

upravlja časovno razporeditev svojih likvidnostnih odlivov v skladu s svojimi cilji znotraj enega dne;

(d)

ima vzpostavljene ureditve za ravnanje v primeru nepričakovanih motenj likvidnostnih tokov znotraj enega dne.

(a)

vrste preteklih scenarijev, vključno z obdobji izjemnih tržnih gibanj v zadnjih 30 letih oziroma kolikor dolgo so na voljo zanesljivi podatki, zaradi katerih bi bil izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD izpostavljen največjemu finančnemu tveganju, razen če dokaže, da ni možna ponovitev preteklega primera velikih cenovnih gibanj;

(b)

vrste morebitnih prihodnjih scenarijev, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

svojo strukturo in delovanje, tudi v odnosu do subjektov iz člena 30(2) in povezanih infrastruktur finančnega trga ali drugih subjektov, ki lahko zanj pomenijo pomembno likvidnostno tveganje in, kadar je to ustrezno, zajemajo večdnevno obdobje;

(b)

vse močne povezave ali podobne izpostavljenosti med udeleženci izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD, tudi med udeleženci in njihovo nadrejeno družbo in podrejenimi družbami;

(c)

oceno verjetnosti neizpolnjevanja obveznosti več udeležencev in učinek, ki ga lahko povzročijo taka neizpolnjevanja obveznosti udeležencev;

(d)

učinek več neizpolnjevanj obveznosti iz točke (c) na njegove denarne tokove ter na njegovo sekundarno likvidnost in predvideno obdobje preživetja;

(e)

to, ali modeliranje izraža različne učinke, ki jih imajo lahko gospodarske težave na njegova sredstva in na njegove likvidnostne prilive in odlive.

(a)

pravočasnim spremljanjem likvidnih sredstev, vključno z njihovo kakovostjo, koncentracijo in takojšnjo razpoložljivostjo;

(b)

ustrezno politiko spremljanja tržnih razmer, ki lahko vplivajo na likvidnost primernih likvidnih sredstev znotraj enega dne;

(c)

vrednostjo primernih likvidnih sredstev znotraj enega dne, vrednotenih in prilagojenih v izrednih tržnih razmerah, vključno s scenariji iz člena 36(7).

(a)

vodenje likvidnih sredstev na ločenem računu, ki ga neposredno upravlja funkcija za upravljanje likvidnosti in ki se lahko uporabi samo kot vir rezervnih sredstev v obdobjih izjemnih situacij;

(b)

vzpostavitev notranjih sistemov in kontrol, da se funkciji za upravljanje likvidnosti zagotovi učinkovit operativni nadzor za izvajanje:

(c)

kombinacijo zahtev iz točk (a) in (b), če taka kombinacija zagotavlja primerljiv rezultat.

(a)

izvedejo se na podlagi dejavnikov iz odstavkov 4 in 5 ter posebnih scenarijev iz odstavka 6;

(b)

vključujejo redno testiranje postopkov izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD za dostopanje do primernih likvidnih sredstev od ponudnika likvidnosti z uporabo scenarijev znotraj enega dne;

(c)

izpolnjujejo zahteve iz odstavkov od 2 do 6.

(a)

o rezultatih stresnih testov poroča svojemu odboru za tveganja in, kadar je ustrezno, odboru za tveganja CDD;

(b)

pregleda in prilagodi svoj krizni načrt iz točke (c) člena 32(1), če kršitev ni mogoče odpraviti do konca dneva;

(c)

ima vzpostavljena pravila in postopke za proučitev in prilagoditev svojega okvira za upravljanje likvidnostnih tveganj in ponudnikov likvidnosti v skladu z rezultati in analizo stresnih testov.

(a)

izostalim prejemom pravočasnega plačila od udeležencev;

(b)

začasno neuspešnostjo ali nezmožnostjo enega od ponudnikov likvidnosti izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD, da zagotovi likvidnost, vključno s tistimi iz točke (e) člena 59(4) Uredbe (EU) št. 909/2014, skrbniškimi bankami, nostro zastopniki ali kakršno koli povezano infrastrukturo, vključno z interoperabilnimi CDD;

(c)

hkratnimi pritiski na trgih sredstev in financiranja, vključno z zmanjšanjem vrednosti primernih likvidnih sredstev;

(d)

stresnimi situacijami na področju konvertibilnosti tujih valut in dostopa do deviznih trgov;

(e)

neugodnimi spremembami v zvezi z ugledom izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD, zaradi katerih nekateri ponudniki likvidnosti prekličejo likvidnost;

(f)

relevantnimi preteklimi koničnimi nestanovitnostmi cen zavarovanja ali sredstev, ki so ponavljajoči se dogodki;

(g)

spremembami v zvezi z razpoložljivostjo kreditov na trgu.

(a)

razvrsti valute od najvišje do najnižje na podlagi povprečja treh največjih dnevnih negativnih kumulativnih neto pozicij, pretvorjenih v euro, v dvanajstmesečnem obdobju;

(b)

kot zadevne šteje:

(a)

redno analizo spreminjajočih se likvidnostnih potreb, da se omogoči opredelitev dogodkov, ki se lahko razvijejo v nepredvidene in potencialno nepokrite likvidnostne primanjkljaje, vključno z načrtom za obnovitev ureditev financiranja pred njihovim potekom;

(b)

redno praktično preizkušanje pravil in postopkov.

(a)

kako izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD dostopa do gotovinskih vlog ali naložb v vezave denarnih sredstev čez noč;

(b)

kako izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD izvede tržne transakcije, ki se poravnajo na isti dan;

(c)

kako izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD črpa vnaprej dogovorjene kreditne linije.

(a)

svojemu odboru za tveganja in, kadar je to ustrezno, odboru za tveganja CDD;

(b)

zadevnemu pristojnemu organu iz člena 60(1) Uredbe (EU) št. 909/2014 na način, določen v členu 39 te uredbe.

(a)

kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU in za katero lahko izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD na podlagi notranje ocene dokaže, da ima nizko kreditno tveganje; za to oceno pa je uporabljena opredeljena in objektivna metodologija, ki se ne zanaša izključno na zunanja mnenja;

(b)

finančno institucijo iz tretje države, ki izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

za te institucije izvaja redne in neodvisne ocene kreditne sposobnosti;

(b)

dodeljuje in redno pregleduje notranje bonitetne ocene za vsako finančno institucijo, s katero je CDD sklenila vnaprej določeno in visoko zanesljivo ureditev financiranja.

(a)

da so meje koncentracije določene glede na valuto;

(b)

da sta vzpostavljeni vsaj dve ureditvi za vsako glavno valuto;

(c)

da se izvajalec bančnih storitev za uporabnike CDD ob upoštevanju vseh valut ne zanaša preveč na posamezno finančno institucijo.

(a)

vse pomembne spremembe politik in postopkov v zvezi z mejami koncentracije do svojih ponudnikov likvidnosti, določenimi v skladu s tem členom;

(b)

primere, ko prekorači mejo koncentracije do svojih ponudnikov likvidnosti, ki je določena v politikah in postopkih, kot je navedeno v odstavku 5.

(a)

ima sprotno preglednost nad sredstvi, opredeljenimi kot zavarovanje;

(b)

zavarovanje je ločeno od drugih vrednostnih papirjev udeleženca, ki si izposoja;

(c)

dogovori z navedeno tretjo osebo preprečujejo morebitne izgube sredstev izvajalca bančnih storitev za uporabnike CDD.

(a)

predloži izjavo o kakovosti, v kateri so navedeni ukrepi, sprejeti v zvezi s tem, kako vsaj enkrat letno meri, spremlja in upravlja likvidnostna tveganja, vključno z likvidnostnimi tveganji znotraj enega dne;

(b)

priglasi vse pomembne spremembe ukrepov, sprejetih v skladu s točko (a), takoj po nastanku takih sprememb;

(c)

mesečno predloži metrike iz člena 30(1).

(a)

dovolj velikega relativnega deleža vsake valute v skupni vrednosti poravnave CDD, ki da navodila za poravnavo, za plačilo, izračunano za obdobje enega leta;

(b)

vpliva nerazpoložljivosti vsake valute na nemoteno izvajanje dejavnosti izvajalcev bančnih storitev za uporabnike CDD ob zelo različnih možnih scenarijih stresnih situacij iz člena 36.