28.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/1

(1)

Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je treba pri sprejetju ohranitvenih ukrepov upoštevati razpoložljiva znanstvena, tehnična in gospodarska mnenja, po potrebi tudi poročila, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in drugi svetovalni organi, ter morebitno mnenje svetovalnih svetov.

(3)

Svet je pristojen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba ribolovne možnosti določiti v skladu s cilji skupne ribiške politike, kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe. V skladu s členom 16(1) navedene uredbe bi bilo treba ribolovne možnosti državam članicam dodeljevati tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki, zlasti na srečanjih svetovalnih svetov.

(5)

Obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uvede glede na posamezni ribolov. Kadar v regiji, ki jo zajema ta uredba, za ribolov velja obveznost iztovarjanja, je treba pri tem ribolovu iztovoriti vse vrste, za katere veljajo omejitve ulova. Od 1. januarja 2017 se obveznost iztovarjanja uporablja za vrste, ki opredeljujejo ribolov. Člen 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa, da se ob uvedbi obveznosti iztovarjanja za ribji stalež ribolovne možnosti določijo tako, da se upošteva razlika med določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo iztovarjanje, in določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo ulove. Na podlagi skupnih priporočil, ki jih predložijo države članice, in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija v okviru priprav na celostno izvajanje obveznosti iztovarjanja sprejela več delegiranih uredb o določitvi posebnih načrtov za zavržke, ki se uporabljajo začasno in največ za obdobje treh let.

(6)

Ribolovne možnosti za staleže vrst, za katere od 1. januarja 2017 velja obveznost iztovarjanja, bi morale nadomestiti dosedanje zavržke in bi morale temeljiti na znanstvenih podatkih in mnenjih. Za izračun povečanja, ki bi bilo pravično nadomestilo za doslej zavržene ribe, ki jih bo treba od 1. januarja 2017 naprej iztovarjati, bi bilo treba uporabiti naslednjo metodo: nova količina iztovora je enaka količini celotnega ulova, kot jo navede Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), od katere se odšteje količina, ki bo tudi v prihodnje zavržena pri izvajanju obveznosti iztovarjanja, zato bi moralo biti to povečanje količine TAC sorazmerno s spremembo med novo izračunano količino iztovora in prejšnjo količino iztovora, kot jo navede ICES.

(7)

Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 (2) je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2016/2094 Evropskega parlamenta in Sveta (3), poglavje III Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 je bilo črtano. Zaradi tega in v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/2250 (4) se bo od 1. januarja 2017 obveznost iztovarjanja za trsko v skladu s členoma 1 in 3 delegirane uredbe Komisije ter Prilogo k delegirani uredbi Komisije uporabljala za ulove trske v podobmočju ICES IV, razdelku ICES IIIa in v vodah Unije razdelka ICES IIa. Zato bi bilo treba ribolovne možnosti za trsko določiti v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in ob upoštevanju količine rib, ki so bile v preteklosti zavržene, zdaj pa jih bo treba iztovoriti.

(8)

Glede na znanstveno mnenje stalež brancina (Dicentrarchus labrax) v Keltskem morju, Rokavskem prelivu, Irskem morju in južnem Severnem morju (razdelki ICES IVb, IVc in VIIa, VIId–VIIh) ostaja ogrožen in se še vedno zmanjšuje. Ohranitvene ukrepe za prepoved ribolova brancina bi bilo zato treba ohraniti v razdelkih ICES VIIa, VIIb, VIIc, VIIg, VIIj in VIIk, razen voda, ki so znotraj 12 navtičnih milj od osnovne črte pod suverenostjo Združenega kraljestva. Koncentracije drstečih se brancinov bi bilo treba zaščititi z nadaljnjo omejitvijo komercialnega ulova v letu 2017. Na podlagi družbenih in gospodarskih učinkov bi moral biti dovoljen omejen ribolov s trnki in vrvicami, hkrati pa bi bilo treba določiti zaprtje ribolovnega območja, da bi zaščitili koncentracije drstišč. Poleg tega bi moral biti zaradi naključnega in neizogibnega prilova brancina s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke, tak prilov omejen na 3 % teže skupnega ulova morskih organizmov na krovu in na največ 400 kilogramov na mesec. Iz istih razlogov bilo treba pri zabodnih mrežah na kolih prilov omejiti na 250 kilogramov na mesec. Za ulov rekreacijskih ribičev iz severnega staleža in– iz previdnostnih razlogov – iz staleža v Biskajskem zalivu, bi bilo treba uvesti dnevno omejitev.

(9)

Nekateri TAC za staleže morskih psov, skatov in raž so bili za nekaj let določeni na nič, s tem pa je povezana še določba o obveznem takojšnjem izpustu naključnega ulova. Razlog za to posebno obravnavo je, da so ti staleži slabo ohranjeni, zavržki pa imajo visoko stopnjo preživetja, zato ne bodo povečali stopenj ribolovne umrljivosti teh vrst, ampak so koristni za njihovo ohranitev. Vendar je od 1. januarja 2015 ulove teh vrst pri pelagičnem ribolovu treba iztovoriti, razen če zanje velja katero od odstopanj od obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Člen 15(4)(a) navedene uredbe omogoča taka odstopanja za vrste, katerih ulov je prepovedan in ki so kot take opredeljene v pravnem aktu Unije, sprejetem na področju skupne ribiške politike. Zato je primerno ribolov teh vrst na zadevnih območjih prepovedati.

(10)

V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba TAC za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh načrtov. Zato bi bilo treba TAC za staleže morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu, morske plošče in morskega lista v Severnem morju ter staleže modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju določiti v skladu s pravili iz uredb Sveta (ES) št. 509/2007 (5), (ES) št. 676/2007 (6) in (ES) št. 302/2009 (7). Cilj za stalež južnega osliča iz Uredbe Sveta (ES) št. 2166/2005 (8) je obnoviti biomaso zadevnih staležev znotraj varnih bioloških meja in ob upoštevanju znanstvenih podatkov. V skladu z znanstvenim mnenjem je – kadar ni dokončnih podatkov o biomasi drstilnega staleža in ob upoštevanju sprememb varne biološke meje – primerno, da se z namenom prispevati k doseganju ciljev skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013, TAC določi na osnovi mnenja o največjem trajnostnem donosu, kot ga določi ICES.

(11)

Primerno je, da se v zvezi s staležem poloka v podobmočjih IX in X ter v vodah Unije v območju CECAF 34.1.1, ki je bil prej opredeljen kot stalež aljaškega poloka, Portugalski dodeli dodatne ribolovne možnosti, ki ne presegajo 98 ton. Na navedenih območjih bi bilo treba prekiniti TAC za aljaškega poloka.

(12)

Za stalež sleda zahodno od Škotske je ICES na podlagi nedavne primerjalne analize podal mnenje za kombinirane staleže sleda v razdelkih VIa, VIIb in VIIc (zahodno od Škotske, zahodno od Irske). To mnenje pokriva dva različna TAC (na območjih VIaS, VIIb in VIIc na eni strani ter Vb, VIb in VIaN na drugi strani). Po mnenju ICES je treba za te staleže oblikovati obnovitveni načrt. Ker glede na znanstveno mnenje načrta za upravljanje severnega staleža (9) ni mogoče uporabiti za kombinirane staleže in ker za ta dva staleža ni mogoče določiti ločenih ribolovnih možnosti, se določi omejeni TAC, s katerim se omogoči komercialno upravljani znanstveni program vzorčenja.

(13)

Za staleže, za katere ni zadostnih ali zanesljivih podatkov za oceno njihove velikosti, bi morali biti ukrepi upravljanja in stopnje TAC v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v členu 4(1)(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, pri čemer bi bilo treba upoštevati dejavnike, značilne za posamezne staleže, še posebej pa razpoložljive informacije o trendih staležev ter dejavnike mešanega ribolova.

(14)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (10) so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz členov 3 in 4 navedene uredbe. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 ali 4 navedene uredbe ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(15)

Če se TAC za določen stalež dodeli le eni državi članici, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe pooblastiti za določitev stopnje takšnega TAC. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da zadevna država članica pri določanju stopnje TAC v celoti upošteva načela in pravila skupne ribiške politike.

(16)

Določiti bi bilo treba zgornje meje ribolovnega napora za leto 2017 v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 509/2007, členom 9 Uredbe (ES) št. 676/2007 ter členoma 5 in 9 Uredbe (ES) št. 302/2009.

(17)

Da bi zagotovili popolno uporabo ribolovnih možnosti, je primerno dovoliti prožno ureditev za nekatera območja TAC, če gre za isti biološki stalež. Zato je zlasti primerno dovoliti omejeno prožnost med območji za vahnjo iz območij Vb in VIa v območja IIa in IV.

(18)

Pri nekaterih vrstah, kot so nekatere vrste morskega psa, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Ribolovne možnosti za takšne vrste bi bilo zato treba popolnoma omejiti s splošno prepovedjo ribolova teh vrst.

(19)

Na enajsti konferenci pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, ki je potekala od 3. do 9. novembra 2014 v Quitu, je bilo na sezname zaščitenih vrst iz dodatkov I in II h Konvenciji uvrščenih več vrst, ki so zaščitene od 8. februarja 2015. Zato je primerno zagotoviti zaščito teh vrst, kar zadeva ribiška plovila Unije, ki lovijo ribe v vseh vodah, in ribiška plovila, ki ne plujejo pod zastavo Unije in ki lovijo ribe v vodah Unije.

(20)

Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (11), zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(21)

Ob upoštevanju mnenja ICES je primerno ohraniti posebni sistem za upravljanje prave peščenke in z njo povezanega prilova v vodah Unije razdelkov ICES IIa in IIIa ter podobmočja ICES IV. Ker naj bi bilo znanstveno mnenje ICES znano šele februarja 2017, je do izdaje tega mnenja primerno TAC in kvote začasno določiti na vrednost nič.

(22)

Unija je v skladu s postopkom, določenim v sporazumih ali protokolih o odnosih na področju ribištva z Norveško (12) in Ferskimi otoki (13), s tema partnerjema opravila posvetovanja o ribolovnih pravicah. V skladu s postopkom, določenim v sporazumu in protokolu o odnosih na področju ribištva z Grenlandijo (14), je skupni odbor določil stopnjo ribolovnih možnosti, ki so v letu 2017 Uniji na voljo v grenlandskih vodah. Zato je treba te ribolovne možnosti vključiti v to uredbo.

(23)

Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je leta 2016 na letnem zasedanju sprejela ohranitvene ukrepe za dva staleža rdečega okuna v Irmingerjevem morju. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(24)

Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) je leta 2016 na letnem zasedanju sprejela podaljšanje TAC in kvot za severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna ter za severnoatlantsko in južnoatlantsko mečarico, pa tudi podaljšanje TAC za rumenoplavutega tuna. Poleg tega je določila tudi omejitev ulova za severnoatlantskega sinjega morskega psa, vzhodnoatlantsko in zahodnoatlanstko pahljačasto mečarico, določila TAC za sredozemsko mečarico ter potrdila prej določene TAC in kvote za modroplavutega tuna in veleokega tuna za leto 2017. Za sinje in bele jadrovnice je ICCAT potrdila prej določene TAC za leto 2017 in sprejela predlagani načrt povračila, ki ga je predlagala EU zaradi prekomernega ulova Španije v letih 2014 in 2015. Tako kot za stalež modroplavutega tuna bi bilo primerno, da bi za ulov vseh drugih staležev ICCAT v okviru rekreacijskega ribolova veljale omejitve, ki jih je sprejela ta organizacija. Poleg tega bi morale za ribiška plovila Unije z dolžino vsaj 20 metrov, ki lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT, veljati omejitve zmogljivosti, ki jih je sprejela ICCAT v svojem priporočilu št. 15-01. Vse te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(25)

Pogodbenice Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) so na 35. letnem zasedanju leta 2016 sprejele omejitve ulova za ciljne vrste in vrste prilova za obdobji 2016/2017 in 2017/2018. Pri določanju ribolovnih možnosti za leto 2017 bi bilo treba upoštevati izkoriščenost te kvote v letu 2016.

(26)

Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) je na letnem zasedanju leta 2016 sprejela omejitve ulova za rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares). Poleg tega je sprejela ukrep za zmanjšanje uporabe naprav za zbiranje rib in omejitev uporabe oskrbovalnih plovil. Ker so dejavnosti oskrbovalnih plovil in uporaba naprav za zbiranje rib sestavni del ribolovnega napora ladjevja z zapornimi plavaricami, bi bilo treba ta ukrep prenesti v pravo Unije.

(27)

Letno zasedanje Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) bo potekalo od 18. do 22. januarja 2017. Primerno je, da se trenutni ukrepi na območju Konvencije SPRFMO začasno ohranijo do tega letnega zasedanja. Vendar pa se stalež pisanega šura ne bi smel loviti, dokler se na omenjenem letnem zasedanju ne določi TAC.

(28)

Medameriška komisija za tropske tune (IATTC) v letu 2016 ni uspela zaključiti 90. letnega zasedanja in bo potekalo izredno zasedanje IATTC od 7. do 10. februarja 2017. Do izrednega zasedanja je primerno začasno ohraniti veljavne ukrepe za rumenoplavutega, veleokega in črtastega tuna na območju Konvencije IATTC.

(29)

Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) je na letnem zasedanju leta 2016 sprejela ohranitveni ukrep za dvoletni TAC za patagonsko zobato ribo, globokomorsko rdečo rakovico, sluzoglavko in pelagično oklepnoglavko. Sprejet je bil tudi dvoletni TAC za oranžno sluzoglavko v razdelku B1, medtem ko je bil TAC za navedene vrste v preostalem delu območja Konvencije SEAFO omejen na eno leto. Zdaj veljavne ukrepe za dodelitev ribolovnih možnosti, ki jih je sprejela SEAFO, bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(30)

Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) je na 13. letnem zasedanju potrdila veljavne ohranitvene in upravljalne ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba še naprej prenašati v pravo Unije.

(31)

Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na 38. letnem zasedanju leta 2016 sprejela več ribolovnih možnosti za leto 2017 za nekatere staleže na podobmočjih 1–4 območja Konvencije NAFO. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(32)

Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je na 40. letnem zasedanju leta 2016 sprejela omejitve ulova in napora za nekatere male pelagične staleže za leti 2017 in 2018 na geografskih podobmočjih 17 in 18 (Jadransko morje) območja Sporazuma GFCM. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. Največje omejitve ulova iz Priloge IL so določene zgolj za eno leto in brez poseganja v druge ukrepe, ki bodo sprejeti v prihodnje, in v morebitno shemo dodeljevanja državam članicam.

(33)

Ob upoštevanju posebnosti slovenske flote – njenega zanemarljivega vpliva na staleže malih pelagičnih vrst – je primerno ohraniti obstoječe vzorce ribolova in slovenski floti omogočiti dostop do minimalne količine malih pelagičnih vrst.

(34)

Zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) ob koncu leta sprejmejo nekatere mednarodne ukrepe, ki ustvarjajo ali omejujejo ribolovne možnosti za Unijo in ki začnejo veljati pred začetkom veljavnosti te uredbe. Zato bi bilo treba določbe, ki takšne ukrepe prenašajo v pravo Unije, uporabljati retroaktivno. Ker ribolovna sezona območja Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki) traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so zato nekatere ribolovne možnosti ali prepovedi na območju Konvencije CCAMLR določene za obdobje, ki se začne s 1. decembrom 2016, je ustrezno, da se zadevne določbe te uredbe uporabljajo od navedenega datuma. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načelo legitimnih pričakovanj, saj je članicam CCAMLR prepovedano loviti brez dovoljenja na območju Konvencije CCAMLR.

(35)

Kar zadeva ribolovne možnosti za snežnega morskega pajka na območju okoli Svalbarda, zagotavlja Pariška pogodba iz leta 1920 vsem svojim pogodbenicam enak in nediskriminatoren dostop do virov, tudi v zvezi z ribolovom. Stališče Unije glede tega dostopa v zvezi z ribolovom snežnega morskega pajka v epikontinentalnem pasu okrog Svalbarda je opredeljeno v verbalni noti Norveški z dne 25. oktobra 2016 glede norveške uredbe o ribolovu snežnega morskega pajka v njenem epikontinentalnem pasu, ki po mnenju Unije ne upošteva posebnih določb Pariške pogodbe in zlasti določb njenih členov 2 in 3. Da bi bilo izkoriščanje snežnega morskega pajka na območju Svalbarda skladno s takšnimi nediskriminatornimi pravili za upravljanje, kot jih lahko določi Norveška, pod suverenostjo in v pristojnosti katere je območje znotraj meja iz navedene pogodbe, je primerno določiti število plovil, ki jim je dovoljeno izvajati tak ribolov. Dodelitev takih ribolovnih možnosti državam članicam je omejeno na leto 2017. Opozoriti je treba, da so za zagotavljanje skladnosti z veljavnim pravom odgovorne predvsem države članice zastave.

(36)

V skladu z izjavo Unije, ki je naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah EU za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane (15), je treba določiti ribolovne možnosti za hlastača, ki so na voljo Venezueli v vodah Unije.

(37)

Ker je treba nekatere določbe uporabljati kontinuirano, in v izogib pravne negotovosti v obdobju od konca leta 2017 do datuma začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018, je primerno določiti, da se določbe, ki zadevajo prepovedi in zaprte sezone, še naprej uporabljajo tudi na začetku leta 2018, dokler ne začne veljati uredba o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018.

(38)

Da bi zagotovili enotne pogoje, na podlagi katerih bi posamezni državi članici dovolili uporabo sistema za upravljanje lastne dodelitve ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(39)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dodeljevanjem dodatnega števila dni na morju za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti in večjo prisotnost znanstvenih opazovalcev ter v zvezi z določitvijo oblike tabel za zbiranje in prenos informacij glede prenosa dni na morju med ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice.

(40)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2017, razen določb o omejitvah ribolovnega napora, ki bi jih bilo treba uporabljati od 1. februarja 2017, in nekaterih določb za posebne regije, ki bi morale imeti poseben datum začetka uporabe. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati nemudoma po objavi.

(41)

Ribolovne možnosti bi bilo treba uporabljati popolnoma v skladu z veljavnim pravom Unije –

(a)

omejitve ulova za leto 2017 in, kadar je tako določeno v tej uredbi, za leto 2018;

(b)

omejitve ribolovnega napora za obdobje od 1. februarja 2017 do 31. januarja 2018, razen če so v členih 25, 26 in Prilogi IIE določena druga obdobja za omejitve napora;

(c)

ribolovne možnosti za obdobje od 1. decembra 2016 do 30. novembra 2017 za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR;

(d)

ribolovne možnosti za nekatere staleže na območju Konvencije IATTC, določene v členu 27 za obdobja v letih 2017 in 2018 iz navedene določbe.

(a)

ribiška plovila Unije;

(b)

plovila tretjih držav v vodah Unije.

(a)

„plovilo tretje države“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države in je v njej registrirano;

(b)

„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za … rekreacijo, turizem ali šport;

(c)

„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;

(d)

„skupni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:

(e)

„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(f)

„analitična ocena“ pomeni količinske ocene trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, ki so bile v znanstvenem pregledu označene kot dovolj kakovostne za pripravo znanstvenega mnenja o možnostih za prihodnje ulove;

(g)

„velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa ribiških mrež, kot je določena v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 517/2008 (17);

(h)

„register ribiške flote Unije“ pomeni register, ki ga je vzpostavila Komisija v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(i)

„ribolovni ladijski dnevnik“ pomeni ladijski dnevnik iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(a)

območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 (18);

(b)

„Skagerrak“ pomeni geografsko območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna ter od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(c)

„Kattegat“ pomeni geografsko območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenøreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(d)

„funkcionalna enota 16 podobmočja ICES VII“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

(e)

„funkcionalna enota 26 razdelka ICES IXa“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

(f)

„funkcionalna enota 27 razdelka ICES IXa“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

(g)

„Cadiški zaliv“ pomeni geografsko območje v razdelku ICES IXa vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z;

(h)

območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik) so geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(i)

območja NAFO (Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (20);

(j)

„območje Konvencije SEAFO (Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku (21);

(k)

„območje Konvencije ICCAT (Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku)“ je geografsko območje, opredeljeno v Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku (22);

(l)

„območje Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki)“ je geografsko območje, opredeljeno v točki (a) člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 601/2004 (23);

(m)

„območje Konvencije IATTC (Medameriška komisija za tropske tune)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o krepitvi Medameriške komisije za tropske tune ustanovljene leta 1949 s Konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko (24);

(n)

„območje pristojnosti IOTC (Komisija za tune v Indijskem oceanu)“ je geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tune v Indijskem oceanu (25);

(o)

„območje Konvencije SPRFMO (Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu)“ je geografsko območje odprtega morja južno od vzporednika severne zemljepisne širine 10° S, severno od območja Konvencije CCAMLR, vzhodno od območja Konvencije SIOFA, kakor je opredeljeno v Sporazumu o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (26), ter zahodno od območij, ki so pod ribolovno jurisdikcijo južnoameriških držav;

(p)

„območje Konvencije WCPFC (Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (27);

(q)

„geografska podobmočja GFCM (Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju)“ so območja, opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (28);

(r)

„odprto morje Beringovega morja“ je geografsko območje odprtega morja Beringovega morja več kakor 200 morskih milj od osnovnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja obalnih držav Beringovega morja;

(s)

„območje prekrivanja med IATTC in WCPFC“ pomeni geografsko območje, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

(a)

so skladni z načeli in predpisi skupne ribiške politike, predvsem z načelom trajnostnega izkoriščanja staleža, in

(b)

privedejo do:

(a)

sprejete TAC;

(b)

podatke, ki jih zbere in oceni zadevna država članica ter na katerih temeljijo sprejeti TAC;

(c)

podrobnosti o tem, kako sprejeti TAC izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

(a)

so ulov opravila plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ki ima kvoto, in ta kvota ni izčrpana ali

(b)

je ulov sestavljen iz deleža kvote Unije, ki državam članicam ni bil dodeljen s kvotami, in ta kvota Unije ni izčrpana.

(a)

Priloga IIA za upravljanje staleža morske plošče in morskega lista v podobmočju ICES IV;

(b)

Priloga IIB za obnovitev staležev osliča in škampa v razdelkih ICES VIIIc in IXa, z izjemo Cadiškega zaliva;

(c)

Priloga IIC za upravljanje staleža morskega lista v razdelku ICES VIIe.

(a)

v razdelkih ICES IVb, IVc, VIId, VIIe, VIIf in VIIh;

(b)

v vodah znotraj 12 morskih milj od osnovne črte pod suverenostjo Združenega kraljestva v razdelkih ICES VIIa in VIIg.

(a)

ribiška plovila Unije, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke (30), lahko na krovu obdržijo neizogibni prilov brancina, ki ne presega 3 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu v enem samem dnevu. Ribiško plovilo Unije na podlagi tega odstopanja ne sme obdržati na krovu več kot 400 kilogramov ulova brancina na mesec;

(b)

ribiška plovila Unije, ki uporabljajo trnke in vrvice (31), lahko v januarju 2017 in od 1. aprila do 31. decembra 2017 lovijo ter obdržijo na krovu, premeščajo, pretovarjajo ali iztovarjajo brancina, ulovljenega na tem območju, v količini, ki ne presega 10 ton na leto na plovilo;

(c)

ribiška plovila Unije, ki uporabljajo zabodne mreže na kolih (32), lahko na krovu obdržijo neizogibni prilov brancina, katerega količina ne presega 250 kilogramov na mesec.

(a)

od 1. julija do 31. decembra 2017 v razdelkih ICES IVb, IVc, VIIa in od VIId do VIIh;

(b)

od 1. januarja do 31. decembra 2017 v razdelkih ICES VIIj in VIIk.

(a)

izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)

ponovne dodelitve v skladu s členom 10(4) Uredbe (ES) št. 1006/2008;

(d)

dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)

količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(f)

odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(g)

prenose in izmenjave kvot v skladu s členom 15 te uredbe.

(a)

žarkasto ražo (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES IIa, IIIa in VIId ter podobmočja ICES IV;

(b)

belega morskega volka (Carcharodon carcharias) v vseh vodah;

(c)

luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;

(d)

portugalskega morskega psa (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;

(e)

morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus) v vseh vodah;

(f)

temnega morskega psa (Dalatias licha) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;

(g)

kljunatega morskega psa (Deania calcea) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;

(h)

kompleks vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES III, IV, VI, VII, VIII, IX in X;

(i)

velikega svetilca (Etmopterus princeps) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;

(j)

gladkega svetilca (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;

(k)

pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;

(l)

atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah;

(m)

grebenasto manto (Manta alfredi) v vseh vodah;

(n)

manto (Manta birostris) v vseh vodah;

(o)

naslednje vrste raž iz rodu Mobula v vseh vodah:

(p)

naslednje vrste pilarjev (Pristidae) v vseh vodah:

(q)

ražo trnjevko (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES IIIa;

(r)

norveško kljunato ražo (Dipturus nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES VIa, VIb, VIIa, VIIb, VIIc, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh in VIIk;

(s)

valovito progasto ražo (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES VI in X;

(t)

belo ražo (Rostroraja alba) v vodah Unije podobmočij ICES VI, VII, VIII, IX in X;

(u)

goslaša (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X in XII;

(v)

trneža (Squalus acanthias) v vodah Unije, razen v skladu s programi izogibanja prilovu, kot so določeni v Prilogi IA;

(w)

sklata (Squatina squatina) v vodah Unije.

(a)

vse podatke o nameravanih nadomestnih plovilih, vključno z informacijami iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004;

(b)

podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

(a)

od 29. julija do 28. septembra 2017 ali od 18. novembra 2017 do 18. januarja 2018 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

(b)

od 29. septembra do 29. oktobra 2017 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

(a)

kadar ribe veljajo za neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali

(b)

med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev tuna, ujetega na tem delu potovanja.

(a)

zabeležijo število izpustov z navedbo stanja (mrtev ali živ osebek);

(b)

informacije iz točke (a) sporočijo državi članici, katere državljani so. Države članice do 31. januarja pošljejo Komisiji podatke, zbrane v preteklem letu.

—

fantomske morske mačke (Apristurus manis),

—

bigelowovega svetilca (Etmopterus bigelowi),

—

kratkorepega svetilca (Etmopterus brachyurus),

—

velikega svetilca (Etmopterus princeps),

—

gladkega svetilca (Etmopterus pusillus),

—

raže (Rajidae),

—

žametastega trneža (Scymnodon squamulosus),

—

globokomorskih morskih psov nadvrste Selachimorpha,

—

trneža (Squalus acanthias).

(a)

ne uporablja naprav za zbiranje rib ali podobnih elektronskih naprav oziroma si z njimi pomaga;

(b)

v povezavi z napravami za zbiranje rib ne lovi jat.

(a)

med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev vseh rib;

(b)

kadar so ribe neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali

(c)

v primeru resne okvare zamrzovalne opreme.

(a)

svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis),

(b)

oceanskega beloplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus).

(a)

žarkaste raže (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES IIa, IIIa in VIId ter podobmočja ICES IV;

(b)

naslednjih vrst pilarjev v vodah Unije:

(c)

morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus) in belega morskega volka (Carcharodon carcharias) v vodah Unije;

(d)

kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES III, IV, VI, VII, VIII, IX in X;

(e)

pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočij ICES I, IV, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;

(f)

gladkega svetilca (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočij ICES I, IV, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;

(g)

temnega morskega psa (Dalatias licha), kljunatega morskega psa (Deania calcea), luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus), velikega svetilca (Etmopterus princeps) in portugalskega morskega psa (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES I, IV in XIV;

(h)

atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vodah Unije;

(i)

grebenaste mante (Manta alfredi) v vodah Unije;

(j)

mante (Manta birostris) v vodah Unije;

(k)

naslednjih vrst raž iz rodu Mobula v vodah Unije:

(l)

raže trnjevke (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES IIIa;

(m)

norveške kljunate raže (Dipturus nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES VIa, VIb, VIIa, VIIb, VIIc, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh in VIIk;

(n)

valovito progaste raže (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES VI, IX in X ter bele raže (Rostroraja alba) v vodah Unije podobmočij ICES VI, VII, VIII, IX in X;

(o)

goslašev (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X in XII;

(p)

trneža (Squalus acanthias) v vodah Unije;

(q)

sklata (Squatina squatina) v vodah Unije.