„Člen 10

1.   Države članice pozovejo svoje državljane, osebe pod njihovo sodno pristojnostjo in podjetja s sedežem na njihovih ozemljih ali pod njihovo sodno pristojnostjo, k previdnosti pri poslovanju s subjekti s sedežem v Libiji ali pod libijsko sodno pristojnostjo, ter vsemi posamezniki in subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ter subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, z namenom preprečiti poslovanje, ki bi lahko prispevalo k nasilju in uporabi sile nad civilisti.

2.   Prodajo, dobavo, prenos ali izvoz določenih plovil in motorjev, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi, v Libijo s strani državljanov držav članic ali prek ozemlja držav članic ali z uporabo plovil ali letal pod njihovo zastavo mora odobriti pristojni organ zadevne države članice, ne glede na to, ali izvirajo iz njenega ozemlja ali ne.

3.   Pristojni organi držav članic ne odobrijo prodaje, dobave, prenosa ali izvoza predmetov iz odstavka 2, če utemeljeno domnevajo, da bo predmet uporabljen za tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi.

4.   Odstavek 2 se ne uporablja za prodajo, dobavo, prenos ali izvoz predmetov, kadar se navedeno izvaja med organi držav članic in libijsko vlado.

Unija sprejme potrebne ukrepe za določitev ustreznih predmetov, ki jih zajema ta člen.“.