24.5.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/11

---

UREDBA (EU) 2016/792 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. maja 2016

o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin in harmoniziranem indeksu cen stanovanjskih nepremičnin ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) je namenjen merjenju inflacije na harmoniziran način v vseh državah članicah. Komisija in Evropska centralna banka (ECB) uporabljata HICP v svoji oceni stabilnosti cen v državah članicah v skladu s členom 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)	Harmonizirani indeksi se uporabljajo v okviru postopka Komisije v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, kot je bil določen z Uredbo (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(3)	Visokokakovostna in primerljiva statistika cen je ključnega pomena za tiste, ki so pristojni za javno politiko v Uniji, raziskovalce in vse evropske državljane.

(4)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) uporablja HICP kot indeks za merjenje doseganja cilja stabilnosti cen ESCB v skladu s členom 127(1) PDEU, kar je zlasti pomembno za opredelitev in izvajanje monetarne politike Unije v skladu s členom 127(2) PDEU. Na podlagi člena 127(4) in člena 282(5) PDEU se je treba z ECB posvetovati o vseh predlaganih aktov Unije na področjih iz njene pristojnosti.

(5)

Cilj te uredbe je vzpostaviti skupni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in indeksa cen stanovanjskih nepremičnin (HPI) na ravni Unije in nacionalni ravni. To pa ne posega v možnost, da se uporaba okvira v prihodnje po potrebi razširi tudi na podnacionalno raven.

(6)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 (4) je bil vzpostavljen skupni okvir za uvedbo harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin. Navedeni pravni okvir je treba prilagoditi sedanjim zahtevam in tehničnemu napredku ter tako še povečati relevantnost in primerljivost harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in HICP. Na podlagi novega okvira, vzpostavljenega s to uredbo, bi bilo treba začeti pripravljati nabor dodatnih kazalnikov razvoja cen.

(7)

V tej uredbi je upoštevan program Komisije za boljše pravno urejanje, zlasti pa Sporočilo Komisije z dne 8. oktobra 2010 z naslovom „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“. Na statističnem področju je Komisija kot prednostno nalogo določila poenostavitev in izboljšanje regulativnega okolja na področju statistike, kot je navedeno v Sporočilu Komisije z dne 10. avgusta 2009 o metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje.

(8)

HICP in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah (HICP-CT) bi bilo treba razčleniti po kategorijah evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (ECOICOP). S tako klasifikacijo bi bilo treba zagotoviti, da bo celotna evropska statistika v zvezi z zasebno potrošnjo skladna in primerljiva. ECOICOP bi morala biti skladna tudi s COICOP Združenih narodov, ki je mednarodni standard za klasifikacijo individualne potrošnje po namenu, in bi bilo zato ECOICOP treba prilagoditi spremembam COICOP Združenih narodov.

(9)

HICP temelji na opazovanih cenah, ki vključujejo tudi davke na proizvode. Zato spremembe davčnih stopenj na proizvode vplivajo na inflacijo. Za analizo inflacije in oceno konvergence v državah članicah je treba zbirati tudi informacije o vplivu davčnih sprememb na inflacijo. V ta namen bi bilo treba HICP dodatno izračunati na podlagi cen stalnih davčnih stopenj.

(10)

Določanje indeksov cen za stanovanja, zlasti za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki (OOH), je pomemben korak k nadaljnjemu povečanju relevantnosti in primerljivosti HICP. HPI je nujna podlaga za izračunavanje indeksa cen OOH. Poleg tega je HPI tudi sam po sebi pomemben kazalnik. Do 31. decembra 2018 bi morala Komisija pripraviti poročilo, ki obravnava primernost indeksa cen OOH za vključitev v HICP. Odvisno od rezultatov tega poročila bi morala Komisija, kadar je primerno, v razumnem časovnem obdobju predložiti predlog za spremembo te uredbe, kar zadeva vključitev indeksa cen OOH v HICP.

(11)	Zgodnje začasne informacije o mesečnem HICP v obliki prvih ocen so bistvenega pomena za monetarno politiko v euroobmočju. Zato bi morale takšne prve ocene zagotoviti države članice, katerih valuta je euro.

(12)	HICP je namenjen ocenjevanju stabilnosti cen. HICP naj ne bi predstavljal indeksa življenjskih stroškov. Začeti bi bilo treba izvajati ne le raziskave HICP, temveč tudi raziskave glede harmoniziranega indeksa življenjskih stroškov.

(13)

Referenčno obdobje harmoniziranih indeksov bi bilo treba redno posodabljati. Določiti bi bilo treba pravila za skupna indeksna referenčna obdobja harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov, vključenih v različnih časovnih obdobjih, da se tako zagotovi primerljivost in relevantnost pridobljenih indeksov.

(14)

Za okrepitev postopne harmonizacije harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in HICP bi bilo treba uvesti pilotne študije za oceno izvedljivosti uporabe izboljšanih osnovnih informacij ali novih metodoloških pristopov. Komisija bi morala sprejeti potrebne ukrepe in poiskati ustrezne spodbude za take pilotne študije, vključno s finančno podporo.

(15)	Komisija (Eurostat) bi morala preveriti vire in metode, ki jih države članice uporabljajo za izračun harmoniziranih indeksov, ter spremljati izvajanje pravnega okvira v državah članicah. Komisija (Eurostat) bi morala v ta namen vzdrževati reden dialog s statističnimi organi držav članic.

(16)

Za oceno, ali so podrobni harmonizirani indeksi, ki so jih predložile države članice, dovolj primerljivi, so bistvene informacije o kontekstu. Poleg tega pri razumevanju harmoniziranih indeksov in nadaljnjem izboljšanju njihove kakovosti vsem deležnikom pomagajo pregledne metode in prakse izračunavanja, ki se uporabljajo v državah članicah. Zato bi bilo treba določiti niz pravil za sporočanje harmoniziranih metapodatkov.

(17)	Zaradi zagotovitve kakovosti statističnih podatkov, ki jih pripravijo države članice, bi morala Komisija uporabiti vse ustrezne pravice in pooblastila, predvidene v členu 12 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(18)

Za zagotovitev prilagoditve spremembam COICOP Združenih narodov, za spremembo seznama postavk, ki se urejajo z izvedbenimi akti, z vključitvijo dodatnih postavk z namenom upoštevanja tehničnega razvoja statističnih metod in na podlagi ovrednotenja pilotnih študij ter za spremembo seznama podindeksov ECOICOP, ki jih države članice niso obvezane pripraviti, tako da se igre na srečo vključijo v HICP in HICP-CT, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da sprejme akte v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(19)

Za zagotovitev popolne primerljivosti harmoniziranih indeksov so potrebni enotni pogoji za uporabo ECOICOP za namene HICP in HICP-CT; za razčlenitev prve ocene HICP, ki jo posredujejo države članice, katerih valuta je euro; za razčlenitve indeksa cen OOH in HPI; za kakovost ponderjev harmoniziranih indeksov; za izboljšane metode na podlagi prostovoljnih pilotnih študij; za ustrezno metodologijo; za podrobna pravila o prevrednotenju harmoniziranih indeksov; za standarde za izmenjavo podatkov in metapodatkov; za revizijo harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov ter za tehnične zahteve za zagotavljanje kakovosti v zvezi z vsebino standardnih letnih poročil o kakovosti, rokom za predložitev poročil Komisiji (Eurostatu) in strukturo popisov ter rokom za predložitev popisov Komisiji (Eurostatu). Za zagotovitev takšnih enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(20)	Komisija bi morala pri sprejemanju izvedbenih ukrepov in delegiranih aktov v skladu s to uredbo, kadar je to primerno, razmisliti o stroškovni učinkovitosti in zagotoviti, da se državam članicam in dajalcem podatkov s temi ukrepi ne naloži znatno dodatno breme.

(21)

Ker cilja te uredbe, tj. oblikovanje skupnih statističnih standardov za harmonizirane indekse cen življenjskih potrebščin in HPI, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(22)	Odbor za evropski statistični sistem je bil v okviru člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 pozvan, naj predloži svoje strokovne smernice.

(23)	Uredbo (ES) št. 2494/95 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

V tej uredbi je določen skupen okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin (HICP, HICP-CT, indeks cen OOH) ter harmoniziranega indeksa cen stanovanjskih nepremičnin (HPI) na ravni Unije in nacionalni ravni.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„proizvodi“ pomeni blago in storitve, kot so opredeljeni v odstavku 3.01 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (ESR 2010);

2.	„cene življenjskih potrebščin“ pomeni nakupne cene, ki jih gospodinjstva plačajo za nakup posameznih proizvodov z denarnimi transakcijami;

3.	„cene stanovanjskih nepremičnin“ pomeni transakcijske cene stanovanj, ki jih kupijo gospodinjstva;

4.

„nakupne cene“ pomeni cene, ki jih kupci dejansko plačajo za proizvode – vključno z vsemi davki, odštevši subvencije na proizvode –, potem ko so bili odšteti vsi popusti od standardnih cen ali stroškov, brez obresti ali stroškov za storitve, dodanih po kreditni pogodbi, in brez dodatnih stroškov, nastalih zaradi neplačila v roku, določenem v času nakupa;

5.	„nadzorovane cene“ pomeni cene, ki so bodisi neposredno določene bodisi nanje znatno vpliva vlada;

6.	„harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin“ ali „HICP“ pomeni primerljivi indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga pripravi vsaka država članica;

7.	„harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah“ ali „HICP-CT“ pomeni indeks, ki meri spremembe cen življenjskih potrebščin brez učinka sprememb davčnih stopenj na proizvode v istem časovnem obdobju;

8.	„davčna stopnja“ pomeni davčni parameter in lahko znaša določen odstotek cene ali absoluten znesek davka, obračunanega na fizično enoto;

9.	„indeks cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki“ ali „indeks cen OOH“ pomeni indeks, ki meri spremembe transakcijskih cen stanovanj, ki doslej niso bila na voljo v sektorju gospodinjstev, ter drugih proizvodov, ki jih pridobijo gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju;

10.	„indeks cen stanovanjskih nepremičnin“ ali „HPI“ pomeni indeks, ki meri spremembe transakcijskih cen stanovanj, ki jih kupijo gospodinjstva;

11.	„podindeks HICP“ ali „HICP-CT“ pomeni indeks cen za vsako kategorijo evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (ECOICOP), kot je določena v Prilogi I;

12.	„harmonizirani indeksi“ pomeni HICP, HICP-CT, indeks cen OOH in HPI;

13.	„prva ocena HICP“ pomeni zgodnjo oceno HICP, ki jo posredujejo države članice, katerih valuta je euro, ter ki lahko temelji na začasnih informacijah in po potrebi na ustreznem modeliranju;

14.

„indeks Laspeyresove vrste“ pomeni indeks cen, ki meri povprečno spremembo cen od referenčnega obdobja za ceno do primerljivega obdobja na podlagi deležev izdatkov iz obdobja pred referenčnim obdobjem, pri čemer so deleži izdatkov prilagojeni tako, da odražajo cene referenčnega obdobja za ceno. Ta indeks je opredeljen kot: Cena proizvoda je označena s p, referenčno obdobje za ceno je označeno z 0, primerljivo obdobje pa je označeno s t. Ponderji (w) so deleži izdatkov za obdobje (b) pred referenčnim obdobjem za ceno in so prilagojeni tako, da odražajo cene referenčnega obdobja za ceno, označenega z 0;

15.	„indeksno referenčno obdobje“ pomeni obdobje, za katero je indeks določen na 100 indeksnih točk;

16.	„referenčno obdobje za ceno“ pomeni obdobje, s katerim se primerja cena primerljivega obdobja; za mesečne indekse je referenčno obdobje za ceno december predhodnega leta, za četrtletne indekse pa je referenčno obdobje za ceno četrto četrtletje predhodnega leta;

17.

„osnovne informacije“ pomeni podatke, ki zajemajo: (a) glede na HICP in HICP-CT: (i) nakupne cene proizvodov, ki jih je treba upoštevati za izračun podindeksov v skladu s to uredbo; (ii) značilnosti, ki določajo ceno proizvoda; (iii) informacije o davkih in obračunanih trošarinah; (iv) informacije o tem, ali je cena v celoti ali delno nadzorovana, ter (v) ponderje, ki izražajo raven in strukturo porabe zadevnih proizvodov; (b) glede na indeks cen OOH: (i) transakcijske cene stanovanj, ki doslej niso bile na voljo v sektorju gospodinjstev, in drugih proizvodov, ki jih pridobijo gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju, pri čemer je treba te transakcijske cene upoštevati pri izračunu indeksa cen OOH v skladu s to uredbo; (ii) značilnosti, ki določajo ceno stanovanja in cene drugih proizvodov, ki jih pridobijo gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju, ter (iii) ponderje, ki izražajo raven in strukturo ustreznih kategorij izdatkov za stanovanjske nepremičnine; (c) glede na HPI: (i) transakcijske cene stanovanj, ki so jih kupila gospodinjstva, ki jih je treba upoštevati pri izračunu HPI v skladu s to uredbo; (ii) značilnosti, ki določajo ceno stanovanja, ter (iii) ponderje, ki izražajo raven in strukturo ustreznih kategorij izdatkov za stanovanjske nepremičnine;

18.	„gospodinjstvo“ pomeni gospodinjstvo iz točk (a) in (b) odstavka 2.119 Priloge A k ESR 2010, ne glede na nacionalnost ali rezidenčni status;

19.	„ekonomsko ozemlje države članice“ pomeni ekonomsko ozemlje iz odstavka 2.05 Priloge A k ESR 2010, razen da so ekstrateritorialne enklave znotraj meja držav članic zajete, ozemeljske enklave v preostalem svetu pa ne;

20.

„denarni izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev“ pomeni tisti del izdatkov za končno potrošnjo, ki nastanejo: — v gospodinjstvih, — pri denarnih transakcijah, — na ekonomskem ozemlju države članice, — za proizvode, ki se uporabljajo za neposredno zadovoljevanje individualnih potreb ali zahtev, kot je opredeljeno v odstavku 3.101 Priloge A k ESR 2010, — v enem ali obeh primerjanih časovnih obdobjih;

21.

„znatna sprememba proizvodne metode“ pomeni spremembo, za katero se ocenjuje, da bo vplivala na letno stopnjo spremembe določenega harmoniziranega indeksa ali njegovega dela v katerem koli obdobju za več kot: (a) 0,1 odstotne točke za skupni HICP, HICP-CT, indeks cen OOH ali HPI, (b) 0,3, 0,4, 0,5 ali 0,6 odstotne točke za vsak oddelek, skupino, razred oziroma podrazred (5-mestna) ECOICOP za HICP ali HICP-CT.

Člen 3

Izračunavanje harmoniziranih indeksov

1.   Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) harmonizirane indekse, kot so opredeljeni v točki 12 člena 2.

2.   Harmonizirani indeksi so indeksi Laspeyresove vrste, ki se verižijo na letni osnovi.

3.   HICP in HICP-CT temeljijo na cenovnih spremembah in ponderjih proizvodov, vključenih v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev.

4.   Niti HICP niti HICP-CT ne zajemajo transakcij med gospodinjstvi, razen v primeru najemnin, ki jih najemniki plačujejo zasebnim najemodajalcem, če ti delujejo kot tržni proizvajalci storitev, ki jih gospodinjstva (najemniki) kupujejo.

5.   Kadar je to mogoče in če so podatki na voljo, se indeks OOH izračuna za obdobje desetih let pred začetkom veljavnosti te uredbe.

6.   Podindeksi HICP in HICP-CT se izračunajo za kategorije ECOICOP. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo enotne pogoje za uporabo ECOICOP za namene HICP in HICP-CT. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

7.   Komisija do 31. decembra 2018 pripravi poročilo, v katerem obravnava primernost indeksa cen OOH za vključitev v HICP. Odvisno od rezultatov poročila Komisija, kadar je primerno, v razumnem časovnem obdobju predloži predlog za spremembo te uredbe, kar zadeva vključitev indeksa cen OOH v HICP. Če je v poročilu ugotovljeno, da je za vključitev indeksa cen OOH v HICP potreben nadaljnji metodološki razvoj, Komisija nadaljuje metodološko delo in o tem po potrebi poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

8.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo razčlenitev prve ocene HICP, ki jo posredujejo države članice, katerih valuta je euro. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

9.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo razčlenitve indeksa cen OOH in HPI. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

10.   Države članice vsako leto posodobijo ponderje podindeksov za harmonizirane indekse. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo enotne pogoje za kakovost ponderjev harmoniziranih indeksov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 4

Primerljivost harmoniziranih indeksov

1.   Da bi se harmonizirani indeksi šteli za primerljive, vse razlike med državami članicami na vseh ravneh podrobnosti izražajo samo razlike v spremembah cen ali strukturi izdatkov.

2.   Kakršni koli podindeksi harmoniziranih indeksov, ki odstopajo od konceptov ali metod iz te uredbe, se štejejo za primerljive, če iz njih dobimo indeks, ki se po ocenah sistematično razlikuje:

(a)	v primeru HICP in HICP-CT za največ 0,1 odstotne točke v povprečju na leto v primerjavi s predhodnim letom od indeksa, izračunanega po metodološkem pristopu te uredbe;

(b)	v primeru indeksa cen OOH in HPI za največ eno odstotno točko v povprečju na leto v primerjavi s predhodnim letom od indeksa, izračunanega po metodološkem pristopu te uredbe.

Kadar izračuni iz prvega pododstavka niso mogoči, države članice podrobno opredelijo posledice uporabe metodologije, ki odstopa od konceptov ali metod iz te uredbe.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 za spremembo Priloge I, da se zagotovi primerljivost harmoniziranih indeksov na mednarodni ravni v skladu s spremembami COICOP Združenih narodov.

4.   Za zagotovitev enotnih pogojev pri pripravi primerljivih harmoniziranih indeksov in za izpolnitev ciljev te uredbe Komisija sprejme izvedbene akte, ki podrobneje določajo izboljšane metode na podlagi prostovoljnih pilotnih študij iz člena 8, ter metodologijo. Ti izvedbeni akti se nanašajo na:

(i)	vzorčenje in reprezentativnost;

(ii)	zbiranje in obdelavo cen;

(iii)

nadomestila in prilagoditev kakovosti;

(iv)	izračunavanje indeksov;

(v)

revizije;

(vi)	posebne indekse;

(vii)

obravnavanje proizvodov na posebnih področjih.

Komisija zagotovi, da se s temi izvedbenimi akti državam članicam ali dajalcem podatkov ne naloži znatno dodatno breme.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

5.   Z namenom priprave harmoniziranih indeksov ter zaradi upoštevanja tehničnega razvoja statističnih metod in na podlagi ovrednotenja pilotnih študij iz člena 8(4) se na Komisijo prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 10, spremeni prvi pododstavek odstavka 4 tega člena, tako da na seznam, določen v navedenem pododstavku, doda postavke, če se te ne prekrivajo z že obstoječimi in ne spreminjajo obsega ali narave harmoniziranih indeksov, določenih v tej uredbi.

Člen 5

Zahteve glede podatkov

1.   Osnovne informacije, ki jih za harmonizirane indekse in njihove podindekse zbirajo države članice, so reprezentativne na ravni države članice.

2.   Informacije se pridobijo od statističnih enot, kot so opredeljene v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 (8), ali iz drugih virov, če so izpolnjene zahteve po primerljivosti harmoniziranih indeksov iz člena 4 te uredbe.

3.   Statistične enote, ki zagotavljajo informacije o proizvodih, vključenih v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev, po potrebi sodelujejo pri zbiranju ali zagotavljanju osnovnih informacij. Nacionalnim organom, pristojnim za izračunavanje harmoniziranih indeksov, dajejo točne in popolne osnovne informacije.

4.   Na zahtevo nacionalnih organov, pristojnih za izračunavanje harmoniziranih indeksov, statistične enote po možnosti zagotovijo elektronsko evidenco o transakcijah, kot so skenirani podatki, in sicer na ravni podrobnosti, ki je potrebna za pripravo harmoniziranih indeksov ter ovrednotenje skladnosti z zahtevami po primerljivosti in kakovosti harmoniziranih indeksov.

5.   Skupno indeksno referenčno obdobje za harmonizirane indekse je leto 2015. To indeksno referenčno obdobje se uporablja za celotno časovno vrsto vseh harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov.

6.   Harmonizirani indeksi in njihovi podindeksi se prevrednotijo v skladu z novim skupnim indeksnim referenčnim obdobjem v primeru velike metodološke spremembe harmoniziranih indeksov, ki se sprejme v skladu s to uredbo, ali vsakih deset let po zadnjem prevrednotenju od leta 2015 naprej. Prevrednotenje v skladu z novim indeksnim referenčnim obdobjem začne učinkovati:

(a)	za mesečne indekse: z indeksom za januar leta, ki sledi indeksnemu referenčnemu obdobju;

(b)	za četrtletne indekse: z indeksom za prvo četrtletje leta, ki sledi indeksnemu referenčnemu obdobju.

Komisija sprejme izvedbene akte, ki vzpostavljajo podrobna pravila o prevrednotenju harmoniziranih indeksov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

7.   Državam članicam ni treba pripraviti in posredovati:

(a)	podindeksov HICP in HICP-CT, ki predstavljajo manj kot eno tisočino vseh izdatkov;

(b)	podindeksov indeksa cen OOH in HPI, ki predstavljajo manj kot eno stotino vseh izdatkov za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki, oziroma vseh nakupov stanovanj.

8.   Državam članicam ni treba pripraviti naslednjih podindeksov ECOICOP, ker niso vključeni v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev ali ker stopnja metodološke harmonizacije še ni zadostna:

02.3	mamila;
09.4.3	igre na srečo;
12.2	prostitucija;
12.5.1	življenjska zavarovanja;
12.6.1	PMSFP (posredno merjene storitve finančnega posredništva).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10, da se seznam iz tega odstavka spremeni, tako da se igre na srečo vključijo v HICP in HICP-CT.

Člen 6

Pogostost

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) mesečno posredujejo HICP in HICP-CT ter njihove zadevne podindekse, vključno s tistimi podindeksi, ki so pripravljeni v daljših časovnih presledkih.

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo indeks cen OOH in HPI četrtletno. Prostovoljno jih lahko posredujejo mesečno.

3.   Državam članicam ni treba pripraviti podindeksov mesečno ali četrtletno, kadar manj pogosto zbiranje podatkov izpolnjuje zahteve glede primerljivosti iz člena 4. Komisijo (Eurostat) obvestijo o kategorijah ECOICOP, indeksa cen OOH in HPI, za katere nameravajo zbrati podatke v časovnih presledkih, ki so v primeru kategorij ECOICOP manj pogosti od mesečnih, v primeru kategorij indeksa cen OOH in HPI pa od četrtletnih.

4.   Države članice vsako leto Komisiji (Eurostatu) posredujejo posodobljene ponderje podindeksov za harmonizirane indekse.

Člen 7

Roki, standardi izmenjave in revizije

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo harmonizirane indekse in vse podindekse najpozneje:

(a)	15 koledarskih dni za indekse od februarja do decembra ter 20 koledarskih dni za januarske indekse, in sicer po koncu meseca, za katerega so izračunani, in

(b)	85 koledarskih dni po koncu četrtletja, za katerega so izračunani.

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo posodobljene ponderje najpozneje do:

(a)	13. februarja vsakega leta za mesečne indekse;

(b)	15. junija vsakega leta za četrtletne indekse.

3.   Države članice, katerih valuta je euro, Komisiji (Eurostatu) posredujejo prvo oceno HICP najpozneje predzadnji koledarski dan v mesecu, na katerega se ocena nanaša.

4.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo podatke in metapodatke, ki jih zahteva ta uredba, v skladu s standardi izmenjave podatkov in metapodatkov.

5.   Harmonizirani indeksi in njihovi podindeksi, ki so že bili objavljeni, se lahko revidirajo.

6.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo standarde izmenjave podatkov in metapodatkov iz odstavka 4 ter enotne pogoje za revizijo harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov iz odstavka 5. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 8

Pilotne študije

1.   Kadar se zahtevajo izboljšane osnovne informacije za izračunavanje harmoniziranih indeksov ali kadar je v metodah iz člena 4(4) navedena potreba po boljši primerljivosti harmoniziranih indeksov, lahko Komisija (Eurostat) uvede pilotne študije, ki jih države članice izvedejo prostovoljno.

2.   Sredstva za financiranje takih pilotnih študij se po potrebi krijejo iz splošnega proračuna Unije.

3.   S pilotnimi študijami se oceni izvedljivost pridobitve izboljšanih osnovnih informacij ali sprejemanja novih metodoloških pristopov.

4.   Komisija (Eurostat) ovrednoti rezultate pilotnih študij v tesnem sodelovanju z državami članicami in glavnimi uporabniki harmoniziranih indeksov, ob upoštevanju koristi zaradi izboljšanih osnovnih informacij ali novih metodoloških pristopov glede na dodatne stroške priprave harmoniziranih indeksov.

5.   Komisija do 31. decembra 2020, nato pa vsakih pet let, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem po potrebi oceni glavne izsledke pilotnih študij.

Člen 9

Zagotavljanje kakovosti

1.   Države članice zagotovijo kakovost predloženih harmoniziranih indeksov. V tej uredbi se uporabljajo standardna merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo:

(a)	letna standardna poročila o kakovosti, ki zajemajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009;

(b)	letno posodobljene popise, ki vsebujejo podrobnosti o virih podatkov, uporabljenih opredelitvah in metodah;

(c)	druge povezane informacije na ravni podrobnosti, ki je potrebna za oceno skladnosti z zahtevami po primerljivosti in kakovosti harmoniziranih indeksov, če tako zahteva Komisija (Eurostat).

3.   Če namerava država članica znatno spremeniti metode priprave harmoniziranih indeksov ali njihovih delov, država članica o tem obvesti Komisijo (Eurostat) najpozneje tri mesece pred začetkom veljavnosti takšnih sprememb. Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo količinsko opredelitev vpliva sprememb.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki vzpostavljajo tehnične zahteve za zagotavljanje kakovosti glede vsebine letnih standardnih poročil o kakovosti, rok za posredovanje poročil Komisiji (Eurostatu) ter strukturo popisov in rok za posredovanje popisov Komisiji (Eurostatu). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 10

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Komisija pri izvajanju pooblastila iz člena 4(3), člena 4(5) in člena 5(8) zagotovi, da se državam članicam ali dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatno dodatno breme.

Poleg tega Komisija ustrezno utemelji ukrepe iz teh delegiranih aktov, pri čemer po potrebi upošteva stroškovno učinkovitost, vključno z bremenom, naloženim dajalcem podatkov, in stroški priprave v skladu s členom 14(3) Uredbe (ES) št. 223/2009.

Komisija pred sprejetjem teh delegiranih aktov ravna v skladu s svojo običajno prakso in se posvetuje s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki držav članic.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(3), člena 4(5) in člena 5(8) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 13. junija 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

4.   Prenos pooblastila iz člena 4(3), člena 4(5) in člena 5 (8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(3), člena 4(5) in člena 5 (8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 11

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Razveljavitev

1.   Države članice brez poseganja v odstavek 2 še naprej posredujejo harmonizirane indekse v skladu z Uredbo (ES) št. 2494/95 do prenosa podatkov, ki se nanašajo na leto 2016.

2.   Uredba (ES) št. 2494/95 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2017.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

3.   Komisija pri prvem sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 3(6), člena 3(9), člena 3(10), člena 4(4), člena 5(6) in člena 7(6) v obsegu, ki je združljiv s to uredbo, vključi ustrezne določbe Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 (9), Uredbe Komisije (ES) št. 2214/96 (10), Uredbe Sveta (ES) št. 1687/98 (11), Uredbe Komisije (ES) št. 2646/98 (12), Uredbe Komisije (ES) št. 1617/1999 (13), Uredbe Sveta (ES) št. 2166/1999 (14), Uredbe Komisije (ES) št. 2601/2000 (15), Uredbe Komisije (ES) št. 2602/2000 (16), Uredbe Komisije (ES) št. 1920/2001 (17), Uredbe Komisije (ES) št. 1921/2001 (18), Uredbe Komisije (ES) št. 1708/2005 (19), Uredbe Sveta (ES) št. 701/2006 (20), Uredbe Komisije (ES) št. 330/2009 (21), Uredbe Komisije (EU) št. 1114/2010 (22) ter Uredbe Komisije (EU) št. 93/2013 (23), sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 2494/95, pri čemer v ustreznem obsegu zmanjšuje skupno število izvedbenih aktov. Uredbe, sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 2494/95, se še naprej uporabljajo v prehodnem obdobju. To prehodno obdobje se zaključi na datum začetka uporabe izvedbenih aktov, prvič sprejetih na podlagi člena 3(6), člena 3(9), člena 3(10), člena 4(4), člena 5(6) in člena 7(6) te uredbe, pri čemer mora biti ta datum isti za vse navedene izvedbene akte.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba se prvič uporablja za podatke, ki se nanašajo na januar 2017.

---

(1)  UL C 175, 29.5.2015, str. 2.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 21. aprila 2016.

(3)  Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 257, 27.10.1995, str. 1).

(5)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti (UL L 76, 30.3.1993, str. 1).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 1749/96 z dne 9. septembra 1996 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 229, 10.9.1996, str. 3).

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 2214/96 z dne 20. novembra 1996 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin: posredovanje in diseminacija podindeksov HICP (UL L 296, 21.11.1996, str. 8).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 1687/98 z dne 20. julija 1998 o spremembah Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 glede zajetja blaga in storitev v harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin (UL L 214, 31.7.1998, str. 12).

(12)  Uredba Komisije (ES) št. 2646/98 z dne 9. decembra 1998 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo tarif v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 335, 10.12.1998, str. 30).

(13)  Uredba Komisije (ES) št. 1617/1999 z dne 23. julija 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo zavarovanja v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2214/96 (UL L 192, 24.7.1999, str. 9).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 2166/1999 z dne 8. oktobra 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo proizvodov v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 266, 14.10.1999, str. 1).

(15)  Uredba Komisije (ES) št. 2601/2000 z dne 17. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o času upoštevanja kupčevih cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 300, 29.11.2000, str. 14).

(16)  Uredba Komisije (ES) št. 2602/2000 z dne 17. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo znižanj cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 300, 29.11.2000, str. 16).

(17)  Uredba Komisije (ES) št. 1920/2001 z dne 28. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavanje stroškov storitev, izraženih sorazmerno s transakcijsko vrednostjo, v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 (UL L 261, 29.9.2001, str. 46).

(18)  Uredba Komisije (ES) št. 1921/2001 z dne 28. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za revizije harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2602/2000 (UL L 261, 29.9.2001, str. 49).

(19)  Uredba Komisije (ES) št. 1708/2005 z dne 19. oktobra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede skupnega indeksnega referenčnega obdobja za harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 (UL L 274 20.10.2005, str. 9) .

(20)  Uredba Sveta (ES) št. 701/2006 z dne 25. aprila 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 glede časovnega okvira zbiranja cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 122, 9.5.2006, str. 3).

(21)  Uredba Komisije (ES) št. 330/2009 z dne 22. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 v zvezi z minimalnimi standardi za obravnavo sezonskih izdelkov v harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 103, 23.4.2009, str. 6).

(22)  Uredba Komisije (EU) št. 1114/2010 z dne 1. decembra 2010 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za kakovost ponderiranja HICP in o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2454/97 (UL L 316, 2.12.2010, str. 4).

(23)  Uredba Komisije (EU) št. 93/2013 z dne 1. februarja 2013 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin v zvezi z določitvijo indeksov cen za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki (UL L 33, 2.2.2013, str. 14).

---

---

---