PRILOGA

ZAHTEVEK ZA REGISTRACIJO ZTP

Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (1)

„HEUMILCH“/„HAYMILK“/„LATTE FIENO“/„LAIT DE FOIN“/„LECHE DE HENO“

Št. ES: AT-TSG-0007-01035 – 27.8.2012

1.   Naziv in naslov skupine vlagateljev

Naziv	:	ARGE Heumilch Österreich
Naslov	:	Grabenweg 68, 6020 Innsbruck, Avstrija
Telefon	:	+43 512345245
E-naslov	:	office@heumilch.at

2.   Država članica ali tretja država

Avstrija

3.   Specifikacija proizvoda

3.1   Imena, ki jih je treba registrirati

„Heumilch“ (DE); „Haymilk“ (EN); „Latte fieno“ (IT); „Lait de foin“ (FR); „Leche de heno“ (ES)

3.2   Gre za ime, ki:

☐	je specifično samo po sebi,

☒	ki izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila.

Proizvodnja senenega mleka „Heumilch“ je najstarejša oblika proizvodnje mleka. Mleko izvira iz živali s tradicionalnih trajnostnih mlečnih kmetijskih gospodarstev. Bistvena razlika in tradicionalni značaj senenega mleka „Heumilch“ izhajata iz dejstva, da se pri proizvodnji senenega mleka „Heumilch“ tako kot pri prvotni proizvodnji mleka živali ne hranijo s fermentirano krmo. Z industrializacijo kmetijstva se je proizvodnja silaž (fermentirane krme) od 60. let prejšnjega stoletja zaradi mehanizacije vse bolj razširila in tako omejila kmetijstvo, ki temelji na uporabi sena. Poleg tega predpisi prepovedujejo uporabo živali in krmil, ki so v skladu z veljavno zakonodajo opredeljeni kot „gensko spremenjeni“.

Krmljenje sledi letnim časom, pri čemer živali v „obdobju zelene krme“ dobijo svežo travo in zelišča ter deloma seno in dovoljena krmila v skladu s točko 3.6, v zimskem obdobju pa seno in deloma dovoljena krmila v skladu s točko 3.6.

3.3   Ali se zahteva pridržanje imena v skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006?

☒	Registracija s pridržanjem imena

☐	Registracija brez pridržanja imena

3.4   Vrsta proizvoda

Skupina 1.4 Drugi proizvodi živalskega izvora

3.5   Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1

Kravje mleko v skladu z veljavno zakonodajo.

3.6   Opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1

Seneno mleko „Heumilch“ se proizvaja pod tradicionalnimi proizvodnimi pogoji v skladu s predpisi o proizvodnji senenega mleka „Heumilch“ (Heumilchregulativ), zanj pa sta značilni prepoved uporabe fermentirane krme, kot je silaža, ter prepoved uporabe živali in krmil, ki so v skladu z veljavno zakonodajo opredeljeni kot „gensko spremenjeni“.

Predpisi o proizvodnji senenega mleka „Heumilch“

Seneno mleko „Heumilch“ je kravje mleko mater, ki ga proizvajajo pridelovalci mleka, ki so se zavezali k izpolnjevanju naslednjih meril. Ne smejo se uporabljati živali in krmila, ki so v skladu z veljavno zakonodajo opredeljeni kot „gensko spremenjeni“.

Celotno kmetijsko gospodarstvo mora biti upravljano po pravilih proizvodnje senenega mleka „Heumilch“.

(a)	Gospodarstvo pa se lahko razdeli na jasno ločene proizvodne enote, pri čemer niso vse dolžne gospodariti po teh pravilih. Razdeljene morajo biti po proizvodnih sektorjih, ki jih je mogoče razlikovati.

(b)

Če v skladu s točko (a) vse enote gospodarstva ne gospodarijo po pravilih proizvodnje senenega mleka „Heumilch“, mora nosilec dejavnosti živali, ki se uporabljajo v enotah za proizvodnjo senenega mleka „Heumilch“, ločiti od živali, ki se uporabljajo v drugih enotah, o ločitvi pa mora voditi ustrezno evidenco.

Dovoljena krmila

—	Živali se v glavnem krmijo s svežo travo, metuljnicami in zelišči v obdobju zelene krme ter s senom v zimskem obdobju,

—	kot dopolnilna voluminozna krma se štejejo in so dopustni tudi: zelena oljna ogrščica, zelena koruza, zelena rž in krmna pesa, peleti iz sena, lucerne in koruze ter podobna krmila,

—	voluminozna krma mora v letnem obroku predstavljati vsaj 75 % suhe snovi,

—	v svoji konvencionalni tržni obliki ter v mešanicah z mineralnimi snovmi, na primer otrobi, peleti itd., se lahko uporabljajo tudi naslednja žita: pšenica, ječmen, oves, tritikala, rž in koruza,

—	v krmnem obroku se lahko uporabljajo tudi konjski bob, navadni grah, bel volčji bob, plodovi oljnic in moka oz. pogača, pridobljena z ekstrakcijo.

Prepovedana krmila

—	Prepoved krmljenja s silažo (fermentirano krmo), vlažnim senom ali fermentiranim senom,

—

prepoved krmljenja s stranskimi proizvodi pivovarn, destilarn in stiskalnic sadja ter z drugimi stranskimi proizvodi živilsko predelovalne industrije, na primer mokrimi pivskimi tropinami ali mokro pulpo – izjema: posušena pulpa in melasa kot stranski proizvod proizvodnje sladkorja in posušena beljakovinska krma, pridobljena pri predelovanju žit,

—	prepoved krmljenja mater z namočenimi krmili,

—	prepoved krmljenja s krmili živalskega izvora (mleko, sirotka, mesno-kostna moka itd.), razen krmljenja mladih živalih z mlekom in sirotko,

—	prepoved krmljenja z vrtnimi odpadki, odpadlim sadjem, krompirjem in sečnino.

Pogoji gnojenja

—	Prepoved uporabe blata iz čistilnih naprav, proizvodov iz tega blata in komposta iz komunalnih čistilnih naprav z izjemo zelenega komposta na vseh kmetijskih površinah, ki jih uporablja dobavitelj mleka,

—	dobavitelj mleka mora po nanosu gnojil počakati vsaj tri tedne pred uporabo vseh zemljišč za pašo živali.

Uporaba kemičnih pomožnih snovi

—	Mogoča je samo selektivna uporaba kemičnih sintetičnih pesticidov pod strokovnim nadzorom kmetijskih svetovalcev ter ciljna uporaba na določenih točkah na vseh površinah z zeleno krmo dobavitelja mleka,

—	uporaba odobrenih škropiv proti muham v hlevih za krave molznice je dovoljena samo v odsotnosti mater.

Prepoved dobave

—	Dobava mleka kot senenega mleka „Heumilch“ je možna šele 10. dan po telitvi,

—	pri kravah, ki so bile krmljene s silažo (fermentirano krmo), je potrebna 14-dnevna karenca,

—

gorske živali, ki so krmljene s silažo (fermentirano krmo) na domačih kmetijskih gospodarstvih, je treba bodisi 14 dni pred pašo na gorskih pašnikih krmiti z brezsilažno krmo bodisi se lahko mleko uporablja kot seneno mleko „Heumilch“ šele po 14-dnevni paši živali na gorskih pašnikih (v lasti dobavitelja senenega mleka). Silaža se ne sme niti proizvajati niti uporabljati kot krma na gorskem pašniku.

Prepoved gensko spremenjenih živil in krmil

—	Za ohranitev tradicionalne osnove senenega mleka „Heumilch“ se ne smejo uporabljati živali in krmila, ki so v skladu z veljavno zakonodajo opredeljeni kot „gensko spremenjeni“.

Druge določbe

—	Prepoved proizvodnje in skladiščenja silaže (fermentirane krme),

—	prepoved priprave in skladiščenja vseh vrst okroglih bal v ovoju,

—	prepoved priprave vlažnega ali fermentiranega sena.

3.7   Posebnost kmetijskega proizvoda ali živila

Seneno mleko „Heumilch“ se od standardnega kravjega mleka razlikuje po posebnem proizvodnem postopku v skladu s točko 3.6 predpisov za proizvodnjo senenega mleka „Heumilch“ (Heumilchregulativ).

S preiskavami v letih 1995 in 2001 so dr. Ginzinger in njegovi sodelavci na zveznem inštitutu za gorsko mlečno kmetijstvo Rotholz (Bundesanstalt für alpenländische Milchwirtschaft Rotholz) ugotovili, da 65 % vzorcev silažnega mleka vsebuje več kot 1 000 spor klostridije na liter. Ena preiskava mleka, dobavljenega pomembnemu proizvajalcu sira, je pokazala, da 52 % vzorcev vsebuje 10 000 spor na liter. Tako ima 85 % vzorcev brezsilažnega senenega mleka manj kot 200, 15 % pa med 200 in 300 spor klostridije na liter. Seneno mleko „Heumilch“ ima zaradi posebnega načina krmljenja zelo nizko vsebnost spor klostridije. Pri proizvodnji trdega sira iz surovega senenega mleka „Heumilch“ je tako manj napak v zvezi z luknjami v siru in njegovim okusom.

V okviru raziskovalnega projekta o vplivu silaže na kakovost mleka (Einfluss der Silage auf die Milchqualität) se je preučeval okus mleka s silažno krmo in brez nje (Ginzinger in Tschager, Bundesanstalt für alpenländische Milchwirtschaft, Rotholz 1993). Pri 77 % vzorcev mleka krav, ki so bile krmljene s senom, ni bila ugotovljena nobena napaka v zvezi z okusom. Pri vzorcih mleka krav, ki so bile krmljene s silažo (standardno mleko), pa je delež vzorcev brez napak v zvezi z okusom znašal samo 29 %. Znatna je tudi razlika med vzorci mleka iz cistern zbiralnih vozil. Pri 94 % vzorcev brezsilažnega senenega mleka „Heumilch“ ni bila ugotovljena nobena napaka v zvezi z okusom. Pri silažnem mleku pa je delež brez napak znašal samo 45 %.

V okviru ene diplomske naloge na Univerzi na Dunaju (Schreiner, Seiz, Ginzinger, 2011) je bilo dokazano, da seneno mleko „Heumilch“ zaradi krmljenja z voluminozno krmo in paše na zelenih pašnikih vsebuje približno dvakrat več omega-3 maščobnih kislin in konjugiranih linolnih kislin kot standardno mleko.

3.8   Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Proizvodnja senenega mleka „Heumilch“ in nadaljnja obdelava sta tako stari kot vzreja krav molznic v kmetijstvu (približno 5. stoletje pr. n. št.). Že v srednjem veku so na planšarijah, t. i. „Schwaighöfen“, v predalpskem svetu in gorovju na Tirolskem pridelovali sir iz senenega mleka „Heumilch“. Beseda „Schwaig“ izvira iz osrednje knjižne nemščine ter označuje posebno obliko naselja in zlasti gospodarstva v gorskem svetu. Planšarije „Schwaighöfe“ so lastniki zemljišč sami pogosto ustanovili kot stalna naselja, ki so kot živinorejske kmetije služila predvsem pridelavi mleka (zlasti pridelavi sira). Na Tirolskem in v Salzburgu obstajajo že od 12. stoletja. Seneno mleko „Heumilch“ je bilo v gorskem svetu prvotno povezano s proizvodnjo trdega sira iz surovega mleka. Že okrog leta 1900 so bili določeni predpisi (Milchregulative) za brezsilažno mleko, primerno za proizvodnjo trdega sira. Na podlagi tega so bili v Avstriji okrog leta 1950 sprejeti predpisi (Milchregulative) v zveznih deželah Vorarlberg, Tirolska in Salzburg. Leta 1975 je avstrijski pristojni organ za mlečno kmetijstvo (Milchwirtschaftsfond) te predpise poenotil in sprejel kot pogoje za mleko, primerno za proizvodnjo trdega sira (Bestimmungen über die Übernahme von hartkäsetauglicher Milch, Österreichische Milchwirtschaft, zvezek 14, priloga 6 št. 23c, z dne 21. julija 1975). Predhodni pristojni organ za mlečno kmetijstvo v Avstriji je nekatera proizvodna območja določil kot območja, kjer je prepovedana uporaba silaže do leta 1993, da bi ohranil surovino seneno mleko „Heumilch“ (tudi brezsilažno mleko ali mleko, primerno za proizvodnjo trdega sira) za sirarne, ki proizvajajo sire iz surovega mleka. Leta 1995 je zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, vodo in okolje za spodbujanje okolju prijaznega ekstenzivnega kmetijstva, ki ščiti naravno življenjsko okolje (avstrijski program za okolju prijazno kmetijstvo, znan kot ÖPUL), nadalje zaščitilo seneno mleko „Heumilch“ z „območjem prepovedi silaže“, določenem z ukrepom o neuporabi silaže v posebni uredbi ministrstva.

V gorskih regijah se živali že od nekdaj tradicionalno krmijo v skladu z merili za seneno mleko „Heumilch“. Že posamezni dokumenti oz. certifikati iz leta 1544 pričajo o proizvodnji sira v gorah na planšarstvu Wildschönauer Holzalm na Tirolskem.

Od 80. let prejšnjega stoletja nekateri kmetje pridelujejo seneno mleko „Heumilch“ tudi v skladu z merili za organsko/ekološko kmetijstvo.

3.9   Minimalne zahteve in postopki nadzora posebnih lastnosti

—

4.   Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda

4.1   Naziv in naslov

—

4.2   Posebne naloge organa ali telesa

—

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 1. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.