This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32015R2231
Commission Regulation (EU) 2015/2231 of 2 December 2015 amending Regulation (EC) No 1126/2008 adopting certain international accounting standards in accordance with Regulation (EC) No 1606/2002 of the European Parliament and of the Council as regards International Accounting Standards 16 and 38 (Text with EEA relevance)
Uredba Komisije (EU) 2015/2231 z dne 2. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z mednarodnima računovodskima standardoma 16 in 38 (Besedilo velja za EGP)
Uredba Komisije (EU) 2015/2231 z dne 2. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z mednarodnima računovodskima standardoma 16 in 38 (Besedilo velja za EGP)
UL L 317, 3.12.2015, pp. 19–23
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
No longer in force, Date of end of validity: 15/10/2023; implicitno zavrnjeno 32023R1803
|
3.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 317/19 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2231
z dne 2. decembra 2015
o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z mednarodnima računovodskima standardoma 16 in 38
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi (MRS) in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008. |
|
(2) |
Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) je 12. maja 2014 izdal spremembe MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 – Neopredmetena sredstva z naslovom Pojasnilo o sprejemljivih metodah amortizacije. Zaradi različnih praks je treba razjasniti, ali je za izračun amortizacije sredstva primerno uporabiti metode, ki temeljijo na prihodkih. |
|
(3) |
Posvetovanje z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje potrjuje, da spremembe MRS 16 in MRS 38 izpolnjujejo merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. |
|
(4) |
Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:
|
(a) |
Mednarodni računovodski standard (MRS) 16 – Opredmetena osnovna sredstva se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi; |
|
(b) |
MRS 38 – Neopredmetena sredstva se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi. |
Člen 2
Posamezno podjetje začne spremembe iz člena 1 uporabljati najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2016 ali kasneje.
Člen 3
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. decembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).
PRILOGA
Pojasnitev sprejemljivih metod amortizacije
(Spremembe MRS 16 in MRS 38)
Spremembe MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema)
Spremeni se 56. člen ter dodata 62.A in 81.l člen. Členi 60–62 se ne spremenijo, ampak so vključeni zaradi lažjega sklicevanja.
Amortizirljivi znesek in amortizacijsko obdobje
…
|
56. |
Bodoče gospodarske koristi, utelešene v posameznem sredstvu, porabi podjetje predvsem v okviru njegove uporabe. Toda drugi dejavniki, kot so tehnična ali trgovalna zastarelost, fizično obrabljanje in fizično staranje, tudi kadar se sredstvo ne uporablja, pogosto povzročajo zmanjšanje gospodarskih koristi, ki bi jih to sredstvo lahko prinašalo. Zato se pri določanju dobe koristnosti sredstva upoštevajo vsi naslednji dejavniki:
… |
Metoda amortiziranja
|
60. |
Uporabljena metoda amortiziranja mora odsevati vzorec, po katerem naj bi se bodoče gospodarske koristi sredstva uporabljale v podjetju. |
|
61. |
Uporabljena metoda amortiziranja sredstva se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in, če pride do bistvenih sprememb pričakovanega vzorca uporabe bodočih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu, se mora metoda amortiziranja spremeniti tako, da bo ustrezala spremenjenemu vzorcu. Takšna sprememba mora biti po MRS 8 obravnavana kot sprememba računovodske ocene. |
|
62. |
Za strogo dosledno razporejanje zneska amortizacije sredstva je mogoče uporabljati v njegovi dobi koristnosti različne metode amortiziranja. Te so metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda proizvedenih enot. Posledica metode enakomernega časovnega amortiziranja je stalni znesek amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva, če se preostala vrednost sredstva ne spremeni. Posledica metode padajočega amortiziranja so padajoči zneski amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva. Posledica metode proizvedenih enot pa so zneski amortizacije, temelječi na pričakovani uporabi ali učinkih sredstva. Podjetje izbere tisto metodo, ki najbolj natančno odraža pričakovan vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu. Izbrana metoda se nato dosledno uporablja v vseh naslednjih obdobjih, razen če pride do spremembe pričakovanega vzorca uporabe določenih bodočih gospodarskih koristi. |
|
62A |
Amortizacijska metoda, temelječa na prihodkih, ki jih ustvari dejavnost, ki vključuje uporabo sredstva, ni ustrezna. Prihodki, ki jih ustvari dejavnost, ki vključuje uporabo sredstva, na splošno odražajo druge dejavnike, kot je uporaba gospodarskih koristi sredstva. Na prihodke na primer vplivajo drugi vložki in postopki, dejavnosti prodaje in spremembe obsega prodaje in cen. Na cenovno komponento prihodkov lahko vpliva inflacija, ki ne vpliva na način, na katerega se sredstvo uporabi.
… |
DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI
…
|
81I |
Pojasnitev sprejemljivih metod amortizacije (spremembe MRS 16 in MRS 38), izdana maja 2014, spremenjeni 56. člen in dodani 62.A člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. |
Sprememba MRS 38 Neopredmetena sredstva
92. člen se spremeni. V 98. členu se v angleški različici besedilo „metoda proizvedene enote“ spremeni v „metoda proizvedenih enot“ (sprememba ne zadeva slovenske različice). Dodajo se 98.A–98.C členi in 130.J člen. 97. člen se ne spremeni, ampak je vključen zaradi lažjega sklicevanja.
ŽIVLJENJSKA DOBA
…
|
92. |
Zaradi hitrega spreminjanja tehnologije so računalniški programi in številna druga neopredmetena sredstva podvrženi tehnološkemu staranju. Zato se bo pogosto zgodilo, da bo njihova doba koristnosti kratka. Pričakovana prihodnja znižanja prodajne cene za postavko, ki je bila proizvedena z uporabo neopredmetenih sredstev, bi lahko kazala pričakovano tehnološko ali trgovalno zastarelost sredstva, ki pa bi lahko posledično odražala zmanjšanje bodočih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu.
… |
Doba amortiziranja in metoda amortiziranja
|
97. |
Amortizirljivi znesek neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se strogo dosledno razporedi na celotno dobo njegove koristnosti. Amortizacija se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki je potrebno, da deluje tako, kot je nameravalo poslovodstvo. Amortizacija mora prenehati na zgodnejši datum od naslednjih dveh: datum, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo (ali vključeno v skupino za odtujitev) v skladu z MSRP 5 ali datum, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva. Uporabljena metoda amortiziranja kaže vzorec, po katerem se pričakuje uporaba prihodnjih gospodarskih koristi sredstva v podjetju. Če tega vzorca ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Znesek amortizacije se v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu, razen če ta ali kak drug standard dovoljuje ali zahteva, da se všteje v knjigovodsko vrednost drugega sredstva. |
|
98. |
Obstajajo različne metode amortiziranja, ki se lahko sistematično uporabljajo pri razporejanju amortizirljivega zneska sredstva v dobi njegove koristnosti. Sem spadajo metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda proizvedenih enot. Metoda se izbere na podlagi pričakovanega vzorca uporabljanja pričakovanih prihodnjih gospodarskih koristi, ki jih sredstvo vsebuje, in se dosledno uporablja iz obdobja v obdobje, razen če se spremeni pričakovani vzorec uporabljanja zadevnih prihodnjih gospodarskih koristi. |
|
98A |
Obstaja izpodbitna predpostavka, da je amortizacijska metoda, temelječa na prihodkih, ki jih ustvari dejavnost, ki vključuje uporabo neopredmetenega sredstva, neustrezna. Prihodki, ki jih ustvari dejavnost, ki vključuje uporabo neopredmetenega sredstva, na splošno odražajo dejavnike, ki niso neposredno povezani z uporabo gospodarskih koristi, vsebovanih v neopredmetenem sredstvu. Na prihodke na primer vplivajo drugi vložki in postopki, dejavnosti prodaje in spremembe obsega prodaje in cen. Na cenovno komponento prihodkov lahko vpliva inflacija, ki ne vpliva na način, na katerega se sredstvo uporabi. To predpostavko je mogoče ovreči le v omejenih okoliščinah:
|
|
98B |
Pri izbiri ustrezne amortizacijske metode v skladu z 98. členom bi podjetje lahko določilo glavni omejevalni dejavnik, ki je neločljivo povezan z neopredmetenim sredstvom. Na primer v pogodbi, ki določa pravice podjetja glede njegove uporabe neopredmetenega sredstva, se lahko natančno določi njegova uporaba neopredmetenega sredstva kot vnaprej določeno število let (tj. čas), kot število proizvedenih enot ali kot fiksni skupni znesek prihodkov, ki bodo ustvarjeni. Identifikacija takšnih glavnih omejevalnih dejavnikov bi lahko služila kot izhodišče za določitev ustrezne podlage za amortizacijo, vendar se lahko uporabi kakšna druga podlaga, če bolj natančno odraža pričakovan vzorec uporabe gospodarskih koristi. |
|
98C |
V okoliščinah, kjer je glavni omejevalni dejavnik, ki je neločljivo povezan z neopredmetenim sredstvom, doseganje prihodkovnega praga, so lahko prihodki, ki se ustvarijo, ustrezna podlaga za amortizacijo. Podjetje bi lahko na primer pridobilo koncesijo za raziskovanje in izkopavanje zlata iz rudnika zlata. Prenehanje pogodbe bi lahko temeljilo na fiksnem znesku skupnih prihodkov, ustvarjenih pri izkopavanju (pogodba lahko na primer dovoljuje izkopavanje zlata iz rudnika, dokler skupni prihodki od prodaje zlata ne dosežejo 2 milijardi denarnih enot), in ne na času ali količini izkopanega zlata. V drugem primeru bi pravica do upravljanja cest, za katere se plačuje cestnina, lahko temeljila na fiksnem skupnem znesku prihodkov iz skupnih zaračunanih cestnin (na primer s pogodbo bi se lahko dovolilo upravljanje ceste, za katero se plačuje cestnina, dokler skupni znesek cestnin iz upravljanja ceste ne doseže 100 milijonov denarnih enot). V primeru, ko so bili prihodki določeni kot glavni omejevalni dejavnik v pogodbi za uporabo neopredmetenega sredstva, bi bili prihodki, ki se ustvarijo, morda primerna podlaga za amortizacijo neopredmetenega sredstva, če je v pogodbi določen fiksen skupni znesek prihodkov, ki se ustvarijo, za katerega se določi amortizacija.
… |
PREHODNE DOLOČBE IN DATUM UVELJAVITVE
…
|
130J |
Pojasnitev sprejemljivih metod amortizacije (spremembe MRS 16 in MRS 38), izdana maja 2014, spremenjena 92. in 98. člen ter dodani 98.A–98.C členi. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. |