SEZNAM PRILOG

PRILOGA I

Zahteve za EU-homologacijo tipa motorja ali družine motorjev za tip kmetijskega in gozdarskega vozila kot samostojne tehnične enote glede na emisije onesnaževal

1.   Splošno

Določbe Direktive 97/68/ES se uporabljajo za EU-homologacijo tipa motorja ali družine motorjev za tip kmetijskega in gozdarskega vozila kot samostojne tehnične enote glede na emisije onesnaževal z naslednjimi prilagoditvami:

2.   Vloga za EU-homologacijo tipa ali družine motorjev kot samostojne tehnične enote

3.   Specifikacije in preskusi

Uporabljajo se določbe iz Priloge I, oddelkov 4, 8 in 9, dodatkov 1 in 2, ter prilog III, IV in V k Direktivi 97/68/ES.

4.   Homologacija sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot

Ob upoštevanju določb za EU-homologacijo iz poglavij IV do VII ter IX in X Uredbe (EU) št. 167/2013 so samostojne tehnične enote, sestavni deli in sistemi, ki vplivajo na okoljske značilnosti in zmogljivost pogonskega sistema kmetijskih in gozdarskih vozil, pred dajanjem na trg ali začetkom uporabe homologirani.

V skladu s členoma 19 in 52 Uredbe (EU) št. 167/2013 navedene zahteve veljajo zlasti za:

Opisni listi za homologacijo so v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 68 Uredbe (EU) št. 167/2013.

5.   Označevanje motorja

Motor je označen v skladu z zahtevami iz člena 34 Uredbe (EU) št. 167/2013 in izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 68(h) navedene uredbe.

6.   Skladnost proizvodnje

Poleg določb iz člena 28 Uredbe (EU) št. 167/2013 se skladnost proizvodnje motorjev preveri v skladu z določbami iz točke 5 Priloge I k Direktivi 97/68/ES.

7.   Obvestilo o izdaji homologacije

Proizvajalec mora o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončni opustitvi proizvodnje tipa motorja v skladu s to prilogo ali tipa kmetijskega in gozdarskega vozila v skladu s Prilogo II obvestiti države članice v skladu z določbami iz člena 31 in poglavja XVI Uredbe (EU) št. 167/2013.

8.   Nadzor trga

Ob upoštevanju člena 7 Uredbe (EU) št. 167/2013 se nadzor trga izvaja v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 68(g), (j) in (m) navedene uredbe.

9.   Družina motorjev

9.1   Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev

Družina motorjev se lahko opredeli z osnovnimi konstrukcijskimi parametri, ki morajo biti skupni vsem motorjem v družini. V nekaterih primerih lahko parametri medsebojno vplivajo drug na drugega. Za zagotovitev, da se v določeno družino motorjev vključijo samo motorji s podobnimi značilnostmi emisij onesnaževal v izpušnih plinih, je treba upoštevati tudi te vplive.

Da lahko motorji pripadajo isti družini motorjev, morajo imeti skupne naslednje osnovne parametre.

9.2   Izbira osnovnega motorja

PRILOGA II

Zahteve za EU-homologacijo tipa kmetijskega in gozdarskega vozila, opremljenega s tipom motorja ali družino motorjev, glede na emisije onesnaževal

1.   Splošno

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se uporabljajo opredelitve pojmov, simboli, okrajšave, specifikacije in preskusi, zahteve za presojanje skladnosti proizvodnje, parametri, ki opredeljujejo družino motorjev, in izbira osnovnega motorja, ki so določeni v Prilogi I k Direktivi 97/68/ES.

2.   Vloga za EU-homologacijo tipa kmetijskega in gozdarskega vozila

2.1   Vloga za EU-homologacijo tipa kmetijskega in gozdarskega vozila glede na emisije onesnaževal

2.2   Vloga za EU-homologacijo tipa kmetijskega in gozdarskega vozila s homologiranim motorjem

3.   Specifikacije in preskusi

3.1   Splošno

Uporabljajo se določbe iz Priloge I, oddelkov 4, 8 in 9, dodatkov 1 in 2, ter prilog III, IV in V k Direktivi 97/68/ES.

3.2   Vgradnja motorja v vozilo

Pri vgradnji motorja v vozilo morata biti izpolnjeni naslednji zahtevi v zvezi s homologacijo motorja:

3.3   Sestavni deli vozila, ki lahko vplivajo na emisije onesnaževal, so zasnovani, izdelani in sestavljeni tako, da so izpolnjene tehnične zahteve iz te uredbe pri normalnih delovnih pogojih vozila in kljub možni izpostavljenosti tresljajem.

4.   Homologacija

Za tip kmetijskega in gozdarskega vozila, ki je opremljeno z motorjem, za katerega je izdan certifikat o homologaciji v skladu s Prilogo I k tej uredbi ali o enakovredni homologaciji v skladu s Prilogo IV k tej uredbi, se izda certifikat o homologaciji v skladu z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 68(a) Uredbe (EU) št. 167/2013.

PRILOGA III

Zahteve za emisije hrupa zunaj vozila

1.   Dovoljene ravni hrupa zunaj vozila

1.1   Merilni instrumenti

Merilni sistem, vključno z mikrofoni, kabli in zaslonom proti vetru, če se uporablja, izpolnjuje zahteve za naprave razreda 1 iz standarda IEC 61672-1:2002. Filtri izpolnjujejo zahteve za naprave razreda 1 iz standarda IEC 61260:1995.

1.2   Merilni pogoji

Meritve se opravijo na kmetijskih in gozdarskih vozilih, ki so neobremenjena in pripravljena za vožnjo, na dovolj tihem in odprtem mestu (hrup iz okolja in šumenje vetra morata biti najmanj 10 dB(A) nižja od merjene ravni hrupa zunaj vozila).

To mesto je na primer lahko odprt prostor s polmerom 50 metrov, katerega središčni del s polmerom vsaj 20 metrov je skoraj raven. Površina je lahko izravnana z betonom, asfaltom ali podobnim materialom, ne sme pa biti pokrita s pršičem, visoko travo, rahlo zemljo ali pepelom.

Površina preskusne steze je takšna, da pnevmatike ne povzročajo prevelikega hrupa. Ta pogoj velja samo za meritev hrupa zunaj vozila, ki ga povzročajo premikajoča se kmetijska in gozdarska vozila.

Meritev se opravi ob lepem vremenu z malo vetra. V bližini kmetijskega in gozdarskega vozila ali mikrofona ne sme biti nobena druga oseba razen opazovalca, ki odčitava vrednosti z merilne naprave, saj lahko prisotnost opazovalcev v bližini kmetijskega in gozdarskega vozila ali mikrofona znatno vpliva na vrednosti, prikazane na merilni napravi. Pri odčitavanju vrednosti se zanemari vidno nihanje kazalca, ki se ne zdi povezano z značilnostmi splošne ravni hrupa.

1.3   Način merjenja

1.3.1   Meritev ravni hrupa zunaj vozila, ki ga povzročajo premikajoča se kmetijska in gozdarska vozila

Na vsaki strani kmetijskega in gozdarskega vozila se opravita najmanj dve meritvi. Zaradi uravnavanja se lahko opravijo predhodne meritve, vendar se zanemarijo.

Mikrofon se postavi 1,2 m nad tlemi na razdalji 7,5 m od središčnice kmetijskega in gozdarskega vozila (CC), ki se meri na premici PP′, ki je pravokotna na to premico (slika 1).

Na preskusni stezi se označita dve črti, AA′ in BB′, vzporedni s premico PP′ in razporejeni prva 10 metrov pred njo in druga 10 metrov za njo. Kmetijska in gozdarska vozila se približajo črti AA′ z enakomerno hitrostjo, kakor je določeno spodaj. Nato se loputa za plin čim hitreje odpre do konca in ta lega se ohrani, dokler zadnji del kmetijskih in gozdarskih vozil ne prečka črte BB′. Nato se loputa za plin spet čim hitreje zapre. Če je na kmetijsko ali gozdarsko vozilo priključen priklopnik, se to pri določanju, kdaj se prečka črta BB′, ne upošteva.

Rezultat meritve je največja zabeležena raven hrupa.

Slika 1

1.3.1.1   Preskusna hitrost je enaka trem četrtinam največje konstrukcijsko določene hitrosti (vmax), kot jo je navedel proizvajalec, ki se lahko doseže v najvišji prestavi, ki se uporablja za vožnjo po cesti.

1.3.1.2   Razlaga rezultatov

1.3.2   Meritev hrupa zunaj vozila pri mirujočem kmetijskem in gozdarskem vozilu

1.3.2.1   Položaj merilnika ravni hrupa

Meritve se opravijo v točki X (kot je prikazano na sliki 2) na razdalji 7 m od najbližje površine kmetijskega in gozdarskega vozila. Mikrofon se postavi 1,2 m nad tlemi.

1.3.2.2   Število meritev: opravita se najmanj dve meritvi.

1.3.2.3   Preskusni pogoji za kmetijsko in gozdarsko vozilo

Motor kmetijskega in gozdarskega vozila brez regulatorja vrtilne frekvence deluje pri treh četrtinah vrtilne frekvence, pri kateri po podatkih proizvajalca kmetijskega in gozdarskega vozila razvije največjo moč. Vrtilna frekvenca motorja se izmeri s samostojnim instrumentom, na primer na preskusnih valjih z merilnikom vrtilne frekvence. Če je motor opremljen z regulatorjem, ki preprečuje, da bi motor presegel vrtilno frekvenco, pri kateri doseže največjo moč, deluje z največjo vrtilno frekvenco, ki jo omogoča regulator.

Pred opravljanjem kakršnih koli meritev se motor ogreje na normalno delovno temperaturo.

1.3.2.4   Razlaga rezultatov

V poročilu se navedejo vsi zabeleženi odčitki ravni hrupa zunaj vozila. Moč motorja se zabeleži v skladu z določbami iz člena 9 te uredbe. Navesti je treba tudi stanje obremenitve kmetijskega in gozdarskega vozila.

Meritve so veljavne, če razlika med dvema zaporednima meritvama na isti strani kmetijskega in gozdarskega vozila ne presega 2 dB(A).

Rezultat meritve je največja zabeležena vrednost.

1.3.3   Določbe za merjenje hrupa zunaj vozila za premikajoča se vozila kategorije C s kovinskimi gosenicami

Pri premikajočih se kmetijskih in gozdarskih vozilih kategorije C s kovinskimi gosenicami se hrup izmeri tako, da se vozila, ki so neobremenjena in pripravljena za vožnjo, premikajo z enakomerno hitrostjo 5 km/h (+/– 0,5 km/h) po sloju vlažnega peska, kot je določeno v odstavku 5.3.2 standarda ISO 6395:2008, pri čemer motor deluje z nazivno vrtilno frekvenco. Mikrofon se postavi v skladu z določbami iz točke 1.3.1. Izmerjena raven hrupa se zabeleži v poročilu o preskusu.

2.   Izpušni sistem (dušilnik zvoka)

PRILOGA IV

Priznavanje nadomestnih homologacij

Naslednje homologacije in, kjer je primerno, homologacijske oznake se priznavajo kot enakovredne homologaciji v skladu s to uredbo:

PRILOGA V

Določbe za kmetijska in gozdarska vozila ter motorje, ki so dani na trg v okviru sistema prožnosti iz člena 14

1.   Dejanja proizvajalca kmetijskih in gozdarskih vozil

1.1   Proizvajalec kmetijskih in gozdarskih vozil, ki želi uporabiti sistem prožnosti, homologacijski organ zaprosi za dovoljenje, razen v obdobju veljavnosti stopnje III B, za dajanje kmetijskih in gozdarskih vozil na trg v skladu z ustreznimi določbami iz te priloge. Število kmetijskih in gozdarskih vozil ne presega zgornjih mej iz točk 1.1.1 in 1.1.2. Motorji izpolnjujejo zahteve iz člena 9 Direktive 97/68/ES.

1.1.1   Število kmetijskih in gozdarskih vozil, danih na trg v okviru sistema prožnosti, v posamezni kategoriji motorjev ne presega 20 % letnega števila vozil, ki jih je proizvajalec dal na trg, z motorji iz navedene kategorije moči motorja (izračunano kot povprečje prodaje na trgu Unije v zadnjih petih letih). Če je proizvajalec vozil dajal na trg kmetijska in gozdarska vozila v Uniji manj kot pet let, se povprečje izračuna na podlagi dejanskega obdobja, v katerem je proizvajalec vozil dajal na trg kmetijska in gozdarska vozila v Uniji.

1.1.2   Namesto zahteve iz točke 1.1.1 se lahko uporabi tudi zahteva, da število kmetijskih in gozdarskih vozil, danih na trg v okviru sistema prožnosti, v posamezni kategoriji moči ne presega naslednjih zgornjih meja:

1.2   Proizvajalec vozil, ki želi uporabiti sistem prožnosti, v obdobju veljavnosti stopnje III B homologacijski organ zaprosi za dovoljenje za dajanje kmetijskih in gozdarskih vozil na trg v skladu z ustreznimi določbami iz te priloge. Število kmetijskih in gozdarskih vozil ne presega zgornjih mej iz točk 1.2.1 in 1.2.2. Motorji izpolnjujejo zahteve iz člena 9 Direktive 97/68/ES.

1.2.1   Število kmetijskih in gozdarskih vozil, danih na trg v okviru sistema prožnosti, v posamezni kategoriji moči motorja ne presega 40 % letnega števila kmetijskih in gozdarskih vozil, ki jih je proizvajalec vozil dal na trg, z motorji iz navedene kategorije motorjev (izračunano kot povprečje prodaje na trgu Unije v zadnjih petih letih). Če je proizvajalec vozil tržil kmetijska in gozdarska vozila v Uniji manj kot pet let, se povprečje izračuna na podlagi dejanskega obdobja, v katerem je proizvajalec vozil tržil kmetijska in gozdarska vozila v Uniji.

1.2.2   Namesto zahteve iz točke 1.2.1 se lahko uporabi tudi zahteva, da število kmetijskih in gozdarskih vozil, danih na trg v okviru sistema prožnosti, v posamezni kategoriji moči ne presega naslednjih zgornjih mej:

1.3   Proizvajalec vozil v vlogo, naslovljeno na homologacijski organ, vključi vse naslednje informacije:

1.4   Proizvajalec kmetijskih in gozdarskih vozil homologacijskemu organu predloži vse potrebne informacije o izvajanju sistema prožnosti, ki jih homologacijski organ lahko zahteva za sprejetje odločitve.

1.5   Proizvajalec vozil vsakih dvanajst mesecev homologacijskim organom vsake države članice, v kateri so kmetijska in gozdarska vozila dana na trg, pošlje poročilo o izvajanju sistemov prožnosti, ki jih uporablja. V poročilo vključi skupne podatke o številu kmetijskih in gozdarskih vozil, danih na trg v okviru sistema prožnosti, serijske številke motorjev in vozil ter države članice, v katerih se vozilo da v uporabo. Ta postopek se uporablja brez izjem, dokler se izvaja sistem prožnosti.

2.   Dejanja proizvajalca motorjev

2.1   Proizvajalec motorjev lahko da na trg motorje v okviru sistema prožnosti, odobrenega v skladu z oddelkoma 1 in 3.

2.2   Proizvajalec motorjev te motorje označi z naslednjim besedilom: „motor, dan na trg v okviru sistema prožnosti“ v skladu z zahtevami iz Priloge XIII k Direktivi 97/68/ES.

3.   Dejanja homologacijskega organa

Homologacijski organ oceni vsebino zahteve v zvezi s sistemom prožnosti in priložene dokumente. Proizvajalca kmetijskih in gozdarskih vozil obvesti o svoji odločitvi glede tega, ali se sme uporabiti zahtevani sistem prožnosti.