(1)

Komisija je z odločbo z dne 19. novembra 2008 odobrila shemo z naslovom „Ukrepi podpore za kreditne institucije v Grčiji“ (v nadaljnjem besedilu: program pomoči grškim bankam), namenjeno zagotavljanju stabilnosti grškega finančnega sistema. Program pomoči grškim bankam omogoča dodelitev pomoči na podlagi treh ukrepov, ki ga sestavljajo, tj. ukrepa dokapitalizacije, ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil (2).

(2)

V uvodni izjavi 14 odločbe z dne 19. novembra 2008 je navedeno, da bo Komisiji predložen načrt prestrukturiranja v zvezi z upravičenci do ukrepa dokapitalizacije.

(3)

Maja 2009 je bila skupina dokapitalizirana v okviru ukrepa dokapitalizacije iz programa pomoči grškim bankam.

(4)

Grški organi so Komisiji 2. avgusta 2010 predložili načrt prestrukturiranja za skupino. Komisija je navedeni načrt in njegove naknadne posodobitve ter dodatne informacije, ki so jih predložili grški organi, evidentirala kot zadevo SA.30342 (PN 26/2010) in nato kot zadevo SA.32788 (2011/PN).

(5)

Grčija je decembra 2011 v okviru ukrepa dokapitalizacije znova dokapitalizirala skupino. Komisija je 22. decembra 2011 odobrila drugo dokapitalizacijo skupine (3).

(6)

Skupina je bila na podlagi programa pomoči grškim bankam večkrat upravičena do državnih jamstev za dolžniške instrumente in posojil v obliki bančnih obveznic (4). Upravičena je bila tudi do izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom.

(7)

Banka Grčije je 18. marca 2012 preklicala dovoljenja trem zadružnim bankam (v nadaljnjem besedilu: tri zadružne banke), in sicer Zadružni banki Lesvos-Limnos (v nadaljnjem besedilu: banka Lesvos-Limnos), Zadružni banki Achaia (v nadaljnjem besedilu: banka Achaia) in Zadružni banki Lamia (v nadaljnjem besedilu: banka Lamia), ter začela postopek likvidacije zadevnih bank.

(8)

Komisija je informacije, ki jih je neuradno prejela od Grčije v zvezi z reševanjem zadružnih bank, evidentirala kot zadevo SA.34534 (2012/NN).

(9)

Banka Grčije je 23. marca 2012 prenesla izbrane obveznosti treh zadružnih bank na skupino in določila znesek likvidnostnih vrzeli (5), ki naj bi jih kril Grški sklad za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: GSFS) v skladu z zakonom 4051/2012 (6). Ker sredstva treh zadružnih bank niso bila prenesena, so bile likvidnostne vrzeli enake vrednosti prenesenih obveznosti.

(10)

GSFS je 20. aprila 2012 skupini izdal pismo, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri načrtovanem povečanju njenega delniškega kapitala. GSFS je 28. maja 2012 skupini odobril premostitveno dokapitalizacijo v višini 7 430 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: prva premostitvena dokapitalizacija).

(11)

Grški organi so Komisiji maja 2012 priglasili pismo o zavezi, ki ga je GSFS izdal skupini. Ker je bil ukrep že izveden, ga je Komisija evidentirala kot nepriglašeno pomoč (zadeva SA.34824 (2012/NN)).

(12)

Komisija je 27. julija 2012 začela formalni postopek preiskave glede prve premostitvene dokapitalizacije (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka za skupino NBG) (7).

(13)

GSFS je decembra 2012 skupini odobril drugo premostitveno dokapitalizacijo v višini 2 326 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: druga premostitvena dokapitalizacija) (8). Grški organi so ta ukrep priglasili Komisiji 27. decembra 2012. Komisija je te ukrepe evidentirala kot zadevo SA.36007 (2013/NN).

(14)

Skupina je junija 2013 obvestila javnost o uspešno končani izdaji pravic v višini 1 079 milijonov EUR (9), medtem ko je GSFS delno pretvoril prvo in drugo premostitveno dokapitalizacijo v lastniški kapital (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija iz pomladi 2013, kar vključuje izdajo pravic v višini 1 079 milijonov EUR ter pretvorbo prve in druge premostitvene dokapitalizacije). Skupni znesek dokapitalizacije iz pomladi 2013 je bil 9 756 milijonov EUR, od katerih je 8 677 milijonov vložil GSFS (v nadaljnjem besedilu: udeležba GSFS v dokapitalizaciji iz pomladi 2013).

(15)

Grški organi so 19. decembra 2013 Komisiji predložili informacije o pogojih dokapitalizacije iz pomladi 2013.

(16)

Grški organi so 25. junija 2014 Komisiji predložili končni načrt prestrukturiranja za skupino (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja). Istega dne so predložili informacije o izredni likvidnostni pomoči z državnim jamstvom. Navedli so, da so želeli skupini še naprej zagotavljati takšno likvidnostno podporo ter državna jamstva za dolžniške instrumente in državna obligacijska posojila na podlagi programa pomoči grškim bankam. Komisija je priglasitev evidentirala pod številko zadeve SA.34824 (2012/C).

(17)

Komisija je s predstavniki grških organov in skupine organizirala več sestankov in telekonferenc ter si z njimi po elektronski pošti izmenjala več dopisov.

(18)

Grčija se strinja, da se ta sklep izjemoma sprejme le v angleškem jeziku.

(19)

Grčija je julija 2009 dokapitalizirala banko First Business Bank S.A. (v nadaljnjem besedilu: banka FB) na podlagi ukrepa dokapitalizacije iz programa pomoči grškim bankam (10) za 50 milijonov EUR.

(20)

Spomladi 2013 je Banka Grčije sklenila rešiti banko FB prek postopka nakupa in prevzema (11).

(21)

Banka Grčije je 1. maja 2013 povabila štiri največje banke v Grčiji, naj predložijo nezavezujoče ponudbe za portfelj sredstev in obveznosti banke FB. Banka Grčije je v svojem pismu ponudnikom navedla, da naj bi GSFS poleg likvidnostne vrzeli kril kapitalske potrebe prevzemnika, ki so bile povezane s sredstvi, prenesenimi iz banke FB.

(22)

Skupina in še druga banka sta 8. maja 2013 predložili svoje predhodne ponudbe.

(23)

Skupina je 10. maja 2013 revidirala svojo ponudbo.

(24)

Istega dne je Banka Grčije nadaljevala z reševanjem banke FB ter prenosom izbranih sredstev in obveznosti na skupino.

(25)

Grški organi so 11. maja 2013 Komisiji predložili informacije o reševanju banke FB. Komisija je informacije in nadaljnja stališča grških organov evidentirala kot zadevo SA.36658 (2014/NN).

(26)

GSFS je 28. junija 2013 izplačal dve tretjini likvidnostne vrzeli, kot je bilo prvotno ocenjeno.

(27)

Grški organi so 29. julija 2013 Komisiji priglasili financiranje likvidnostne vrzeli v skupnem znesku približno 524 milijonov EUR, kot je bilo ocenjeno ob reševanju na podlagi podatkov z dne 31. marca 2013.

(28)

Banka Grčije je 7. novembra 2013 izračunala skupno likvidnostno vrzel v višini 457 milijonov EUR (12).

(29)

GSFS je 13. novembra 2013 skupini izplačal preostalo razliko likvidnostne vrzeli.

(30)

Grški organi so 25. junija 2014 Komisijo obvestili, da skupina ne namerava zaprositi GSFS, naj v skupino vloži znesek kapitalskih potreb, ki so nastale z nakupom sredstev banke FB.

(31)

Banka Grčije je 10. maja 2013 imenovala komisarja za banko Probank S.A. (v nadaljnjem besedilu: banka Probank).

(32)

Banka Grčije je julija 2013 sklenila rešiti banko Probank prek postopka nakupa in prevzema.

(33)

Banka Grčije je 22. julija 2013 povabila štiri največje banke v Grčiji, naj predložijo ponudbe za portfelj sredstev in obveznosti banke Probank. Banka Grčije je v svojem pismu morebitnim ponudnikom navedla, da naj bi GSFS poleg likvidnostne vrzeli kril kapitalske potrebe prevzemnika, ki so bile povezane s sredstvi, prenesenimi iz banke Probank.

(34)

Banka je 24. julija 2013 predložila osnutek ponudbe, 25. julija 2013 pa je skupina predložila zavezujočo ponudbo.

(35)

Banka Grčije je 26. julija 2013 nadaljevala z reševanjem banke Probank ter prenosom izbranih sredstev in obveznosti na skupino.

(36)

Grški organi so 29. julija 2013 Komisiji priglasili financiranje likvidnostne vrzeli v skupnem znesku 238 milijonov EUR, kot je Banka Grčije ocenila na podlagi podatkov z dne 31. marca 2013. Komisija je to priglasitev in nadaljnje informacije grških organov evidentirala kot zadevo SA.37156 (2014/NN).

(37)

GSFS je 9. avgusta 2013 izplačal dve tretjini likvidnostne vrzeli, kot je bilo prvotno ocenjeno.

(38)

Banka Grčije je 30. decembra 2013 izračunala skupno likvidnostno vrzel v višini 563 milijonov EUR.

(39)

GSFS je 31. decembra 2013 skupini izplačal preostalo razliko likvidnostne vrzeli.

(40)

Istega dne je Banka Grčije Komisiji zagotovila dodatne informacije o končanem izračunu likvidnostne vrzeli.

(41)

Grški organi so 25. junija 2014 Komisijo obvestili, da skupina ne namerava zaprositi GSFS, naj v skupino vloži znesek kapitalskih potreb, ki so nastale z nakupom sredstev banke Probank.

(42)

Realni bruto domači proizvod Grčije (v nadaljnjem besedilu: BDP) se je od leta 2008 do leta 2012 zmanjšal za 20 %, kot je prikazano v preglednici 1. Zaradi tega so se grške banke spopadale s hitro rastočo stopnjo nevračila posojil za grška gospodinjstva in podjetja (13). Ta razvoj dogodkov je negativno vplival na donosnost sredstev grških bank in povzročil velike izgube iz posojil.

Preglednica 1

Realna rast BDP v Grčiji, 2008–2013

(43)

Poleg tega je Grčija februarja 2012 izvedla izmenjavo obveznic z zasebnim sektorjem, kar je znano kot udeležba zasebnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: program PSI). Grške banke so sodelovale v programu PSI, v katerem je grška vlada obstoječim zasebnim imetnikom obveznic ponudila nove vrednostne papirje (vključno z novimi grškimi državnimi obveznicami (v nadaljnjem besedilu: GDO), vrednostnimi papirji, vezanimi na BDP, in obveznicami PSI, ki jih je izdal evropski instrument za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF)) v zameno za obstoječe GDO s 53,5-odstotno nominalno diskontno stopnjo in daljšimi ročnostmi (14). Grški organi so rezultate navedene izmenjave obveznic objavili 9. marca 2012 (15). Izmenjava je povzročila velike izgube za imetnike obveznic (ki jih je Banka Grčije ocenila na povprečno 78 % nominalne vrednosti starih GDO za grške banke) in kapitalske potrebe, ki so bile vknjižene za nazaj v računovodske izkaze grških bank za leto 2011.

Preglednica 2

Skupna izguba glavnih grških bank na podlagi programa PSI (v milijonih EUR)

(44)

Grške banke so imele zaradi programa PSI in nadaljevanja recesije znatne kapitalske primanjkljaje, zato so bila z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah drugega programa prilagajanja za Grčijo med grško vlado, Evropsko unijo, Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Evropsko centralno banko (ECB) z dne 11. marca 2012 dana na voljo sredstva za dokapitalizacijo navedenih bank. Grški organi so skupno potrebo po dokapitalizaciji bank ter stroške reševanja, ki naj bi se financirali na podlagi tega programa, ocenili na 50 milijard EUR (17). Navedeni znesek je bil izračunan na podlagi stresnega testa, ki ga je opravila Banka Grčije za obdobje od decembra 2011 do decembra 2014 (v nadaljnjem besedilu: stresni test iz leta 2012) in je temeljil na napovedi izgube iz posojil, ki jo je opravila družba Blackrock (18). Sredstva za dokapitalizacijo grških bank so na voljo prek GSFS. V preglednici 3 je povzet izračun kapitalskih potreb za glavne grške banke, kot izhajajo iz stresnega testa iz leta 2012.

Preglednica 3

Stresni test iz leta 2012: kapitalske potrebe glavnih grških bank (v milijonih EUR)

(45)

Po navedbah iz memoranduma o gospodarskih in finančnih politikah bodo imele „banke, ki predložijo izvedljive načrte za zbiranje kapitala, možnost, da zaprosijo za javno podporo in jo prejmejo na način, ki bo ohranil pobude zasebnega sektorja za vlaganje kapitala in tako kar najbolj zmanjšal breme za davkoplačevalce“ (19). Banka Grčije je ugotovila, da so samo štiri največje banke (Eurobank, National Bank of Greece, banka Piraeus in banka Alpha) sposobne uspešnega poslovanja (20). Prvo dokapitalizacijo iz GSFS so prejele maja 2012.

(46)

Domače vloge v bankah v Grčiji so se od konca leta 2009 do junija 2012 zmanjšale za skupaj 37 % zaradi recesije in politične negotovosti. Navedene banke so morale plačevati višje obrestne mere, če so želele ohraniti vloge. Stroški vlog so se povečali, zaradi česar se je zmanjšala neto obrestna marža bank. Ker so grške banke izgubile dostop do financiranja na medbančnih trgih, so postale v celoti odvisne od financiranja iz Eurosistema (21), vedno večji del tega financiranja pa je bil v obliki izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom, ki jo je odobrila Banka Grčije.

(47)

Grčija je 3. decembra 2012 začela izvajati program odkupa novih GDO, ki so jih vlagatelji prejeli v okviru programa PSI, po cenah, ki so se gibale od 30,2 % do 40,1 % njihove nominalne vrednosti (22). Grške banke so sodelovale pri navedenem programu odkupa, ki je pokazal nadaljnje izgube v njihovih bilancah stanja, ker je večina računovodske izgube (tj. razlike med tržno vrednostjo in nominalno vrednostjo), vknjižene za te nove GDO v času programa PSI, postala dokončna in nepreklicna (23).

(48)

Decembra 2012 so štiri največje grške banke prejele drugo premostitveno dokapitalizacijo iz GSFS.

(49)

Spomladi 2013 so bile premostitvene dokapitalizacije štirih bank pretvorjene v trajne dokapitalizacije v navadnih delnicah, pri čemer je imel GSFS v vsaki od štirih bank več kot 80-odstotni delež. Za banke, ki so privabile vnaprej določeno količino zasebnega kapitala, je GSFS prejel neglasovalne delnice, zasebnim vlagateljem, ki so vložili nov denar skupaj z GSFS, pa so bili dodeljeni nakupni boni na delnice, ki jih je pridobil GSFS.

(50)

Banka Grčije je julija 2013 najela svetovalca za izvedbo diagnostične študije o portfeljih posojil vseh grških bank. Svetovalec je pripravil napovedi kreditne izgube za portfelje domačih posojil grških bank in za posojila z grškim tveganjem v tujih podružnicah in hčerinskih družbah za obdobje treh let in pol in za čas trajanja posojila. Z analizo so bile pripravljene napovedi kreditne izgube na podlagi dveh makroekonomskih scenarijev, tj. osnovnega in neugodnega. Banka Grčije je napovedi kreditne izgube za portfelje tujih posojil ocenila na podlagi nekaterih podatkov svetovalca.

(51)

Banka Grčije je na podlagi ocene napovedi kreditne izgube, ki jo je opravil svetovalec, jeseni 2013 začela nov stresni test (v nadaljnjem besedilu: stresni test iz leta 2013), da bi ocenila trdnost kapitalskega položaja grških bank na podlagi osnovnega in neugodnega scenarija. Banka Grčije je oceno kapitalskih potreb opravila s strokovno pomočjo drugega svetovalca.

(52)

Ključne komponente ocene kapitalskih potreb na podlagi stresnega testa iz leta 2013 so bile (i) napovedi kreditne izgube (24) za portfelje posojil bank na konsolidirani podlagi za grško in tuje tveganje, brez obstoječih rezervacij za posojila, ter (ii) ocenjena donosnost iz poslovanja bank za obdobje od junija 2013 do decembra 2016 na podlagi zadržane prilagoditve načrtov prestrukturiranja, ki so bili Banki Grčije predloženi v četrtem četrtletju 2013. V preglednici 4 je povzet izračun kapitalskih potreb za glavne grške banke na konsolidirani podlagi v osnovnem scenariju za stresni test iz leta 2013.

Preglednica 4

Stresni test iz leta 2013: kapitalske potrebe grških bank na konsolidirani podlagi v osnovnem scenariju (v milijonih EUR)

(53)

Banka Grčije je 6. marca 2014 objavila rezultate stresnega testa iz leta 2013 in banke pozvala, naj do sredine aprila 2014 predložijo svoje načrte za zbiranje kapitala za kritje kapitalskih potreb na podlagi osnovnega scenarija.

(54)

Zadevne štiri banke so med koncem marca 2013 in začetkom maja 2014 nadaljevale s povečevanjem kapitala.

(55)

Skupina zagotavlja splošne bančne storitve večinoma v Grčiji, Turčiji in drugih državah Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope (na Cipru, v Romuniji, Bolgariji, Srbiji, Albaniji in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji). Ponuja vse bančne in finančne produkte ter storitve za gospodinjstva in podjetja. Izvaja storitve poslovanja s prebivalstvom, poslovanja s podjetji in zasebnega bančništva, upravljanja sredstev, zavarovanja, zakladništva, kapitalskih trgov in druge storitve. Skupina je registrirana v Grčiji, njene delnice pa kotirajo na atenski borzi. 30. septembra 2012 je skupina imela skupno 37 831 zaposlenih (28), od katerih je bila približno ena tretjina zaposlenih v Grčiji, ena tretjina v Turčiji, ostala tretjina pa v drugih državah, večinoma v Jugovzhodni Evropi.

(56)

Skupina je sodelovala v programu PSI; zamenjala je GDO in državna posojila z nominalno vrednostjo 14 749 milijonov EUR. Njeni skupni stroški v zvezi s PSI so znašali približno 11 735 milijonov EUR pred obdavčitvijo in so bili v celoti knjiženi v izkazih za leto 2011 (29). Skupina je v času programa odkupa iz decembra 2012 prodala nove GDO, ki jih je prejela v okviru PSI, po močno diskontirani nominalni vrednosti. Navedena prodaja je pokazala njene izgube pri novih GDO.

(57)

Ključni podatki za skupino iz decembra 2010, decembra 2011, decembra 2012 in decembra 2013 (konsolidirani podatki na podlagi letnih računovodskih izkazov) so prikazani v preglednici 5.

Preglednica 5

Ključni podatki za banko National Bank of Greece za leta 2010, 2011, 2012 in 2013  (30)

(58)

Iz preglednice 5 je razvidno, da je imela skupina ob hudih izgubah, ki jih je leta 2011 vpisala zaradi programa PSI (11 735 milijonov EUR (32)) težave tudi zaradi upadanja prihodkov (tudi zaradi višjih stroškov vlog) ter visokih in rastočih izgub zaradi oslabitve njenega portfelja posojil v Grčiji in tujini. Likvidnostni položaj skupine so prizadeli odlivi vlog, vendar je njeno neto razmerje med posojili in vlogami v primerjavi z drugimi grškimi bankami ostalo razmeroma nizko (118 % na dan 31. decembra 2012 (33)).

(59)

Po stresnem testu iz leta 2013, na podlagi katerega so bile kapitalske potrebe skupine ocenjene na 2 183 milijonov EUR v osnovnem scenariju, je skupina poskušala na trgu zbrati 2,5 milijarde EUR.

(60)

Skupina je 6. maja 2014 napovedala začetek zbiranja naročil (34) za znesek v višini 2,5 milijarde EUR (35).

(61)

Skupina je 9. maja 2014 napovedala izdajo in plasiranje 1 136,4 milijona novih navadnih delnic po ceni 2,20 EUR za delnico za skupni bruto prihodek v višini 2,5 milijarde EUR (36). Povečanje delniškega kapitala je bilo opravljeno z odpovedjo predkupnih pravic obstoječih delničarjev, sklep o tem pa je bil sprejet na generalni skupščini delničarjev v Atenah 10. maja 2014 (37). GSFS je povečanje delniškega kapitala odobril na podlagi dveh poročil o vrednotenju, ki so jih v skladu z zakonom 3864 pripravili neodvisni strokovnjaki (38).

(62)

Banka Grčije je 18. marca 2012 ugotovila, da tri zadružne banke niso izpolnile zahtev kapitalske ustreznosti, ter sklenila, da ne bodo mogle povečati svojega kapitala. Banka Grčije je zato sklenila preklicati njihova dovoljenja ter jih prepustiti postopku likvidacije.

(63)

Banka Grčija je presodila, da so bili ukrepi za reševanje ter zlasti ponujanje vlog na dražbi v okviru reševanja (člen 63(D) zakona 3601/2007) in financiranje ustrezne likvidnostne vrzeli ključnega pomena za ohranitev povečanega zaupanja vlagateljev v obdobju po uspešnem zaključku programa PSI in drugega programa prilagajanja ter da je bilo takšno zaupanje kljub nedavni spremembi razmer na trgu krhko. Po oceni Banke Grčije je 19. marca 2012 skupni znesek vlog strank (na podlagi nerevidiranih podatkov, ki so bili na voljo 30. septembra 2013) v vseh treh zadružnih bankah znašal približno 325 milijonov EUR.

(64)

Banka Grčije je nadaljevala postopek nakupa in prevzema, v katerem bi se na pridobitelja prenesle vse vloge, vključno z medbančnimi vlogami ter terjatvami in obveznostmi do grškega jamstvenega sklada za vloge in naložbe (v nadaljnjem besedilu: GJSVN), ne pa tudi posojila. Banka Grčije je 20. marca 2012 pet tedaj največjih grških kreditnih institucij pozvala, naj predložijo svoje ponudbe. Skupina in še tri druge banke so predložile zavezujoče ponudbe. Ponudba skupine je imela prednost v smislu plačila in potrebnega časa za zaključek prenosa. Skupina je kot plačilo ponudila znesek, ki je enak […] (*1) % prenesenih vlog, ter ocenila, da bi lahko prenos zaključila v enem delovnem dnevu.

(65)

Banka Grčije je 23. marca 2012 sklenila, da se vloge ter terjatve in obveznosti banke Lesvos-Limnos do GJSVN prenesejo na skupino (39). Po navedbah Banke Grčije (40) je poštena vrednost prenesenih obveznosti znašala […] milijonov EUR, medtem ko sredstva niso bila prenesena. Plačilo je bilo izračunano (41) na […] milijonov EUR, kar pomeni […] % prenesenih vlog. Likvidnostno vrzel je v skladu s členom 63D(13) zakona 3601/2007 kril GSFS. GSFS je 10. aprila 2012 izplačal dve tretjini likvidnostne vrzeli v obliki obveznic instrumenta EFSF ter se zavezal, da bo preostali znesek izplačan ob končni določitvi likvidnostne vrzeli. Banka Grčije je 22. junija 2012 dokončno določila, da likvidnostna vrzel banke Lesvos-Limnos znaša 56,6 milijona EUR. GSFS je 20. julija 2012 kril neizplačani del likvidnostne vrzeli.

(66)

Banka Lesvos-Limnos je v času reševanja imela 37 zaposlenih ter 3 podružnice. Skupina ni prevzela nobene podružnice banke Lesvos-Limnos, njeni uslužbenci pa so bili odpuščeni.

(67)

Banka Grčije je 23. marca 2012 sklenila, da se vloge ter terjatve in obveznosti banke Achaia do GJSVN prenesejo na skupino (42). Po navedbah Banke Grčije (43) je poštena vrednost prenesenih obveznosti znašala […] milijonov EUR, medtem ko sredstva niso bila prenesena. Plačilo je bilo izračunano (44) na […] milijonov EUR, kar pomeni […] % kapitala prenesenih vlog. Likvidnostno vrzel je v skladu s členom 63(D)(13) zakona 3601/2007 kril GSFS. GSFS je 10. aprila 2012 izplačal dve tretjini likvidnostne vrzeli v obliki obveznic instrumenta EFSF ter se zavezal, da bo preostali znesek izplačan ob končni določitvi likvidnostne vrzeli. Banka Grčije je 22. junija 2012 dokončno določila, da likvidnostna vrzel banke Achaia znaša 212,9 milijona EUR. GSFS je 20. julija 2012 kril neizplačani del likvidnostne vrzeli.

(68)

Banka Achaia je v času reševanja imela 103 zaposlene in 13 podružnic. Skupina ni prevzela nobene podružnice banke Achaia, njeni uslužbenci pa so bili odpuščeni.

(69)

Banka Grčije je 23. marca 2012 sklenila, da se vloge ter terjatve in obveznosti banke Lamia do GJSVN prenesejo na skupino (45). Po navedbah Banke Grčije je poštena vrednost prenesenih obveznosti znašala […] milijonov EUR, medtem ko sredstva niso bila prenesena. Plačilo je bilo izračunano (46) na […] milijonov EUR, kar pomeni […] % kapitala prenesenih vlog. Likvidnostno vrzel je v skladu s členom 63D(13) zakona 3601/2007 kril GSFS. GSFS je 10. aprila 2012 izplačal dve tretjini likvidnostne vrzeli v obliki obveznic instrumenta EFSF ter se zavezal, da bo preostali znesek izplačan ob končni določitvi likvidnostne vrzeli. Banka Grčije je 22. junija 2012 dokončno določila, da likvidnostna vrzel banke Lamia znaša 56,3 milijona EUR. GSFS je 20. julija 2012 kril neizplačani del likvidnostne vrzeli.

(70)

Banka Lamia je v času reševanja imela 47 zaposlenih in 5 podružnic. Skupina ni prevzela nobene podružnice banke Lamia, njeni uslužbenci pa so bili odpuščeni.

(71)

Zneski likvidnostnih vrzeli vseh treh zadružnih bank so navedeni v preglednici 6.

Preglednica 6

Končne likvidnostne vrzeli treh zadružnih bank

(72)

Banka FB je bila v času svojega reševanja majhna banka s skupno bilanco stanja 1,4 milijarde EUR ter tržnim deležem, manjšim od 1 % v posojilih in vlogah. Banka FB je imela 19 podružnic po vsej Grčiji, 31. decembra 2012 pa je zaposlovala 260 ljudi.

(73)

V okviru programa pomoči grškim bankam je banka FB (i) julija 2009 prejela kapitalski vložek s strani grške države v višini 50 milijonov EUR, (ii) maja 2012 prejela grške državne vrednostne papirje v višini 60 milijonov EUR (47) in (iii) marca 2011 dobila državno jamstvo za izdane obveznice z nominalno vrednostjo 50 milijonov EUR.

(74)

Banka FB je sodelovala v programu PSI in zamenjala GDO z nominalno vrednostjo 70 milijonov EUR. Kot je prikazano v preglednici 2, so njeni skupni stroški v zvezi s programom PSI znašali približno 49 milijonov EUR pred obdavčitvijo. Kot je prikazano v preglednici 3, so bile kapitalske potrebe banke FB v stresnem testu iz leta 2012 ocenjene na 168 milijonov EUR.

(75)

Banka Grčije je banko FB 8. novembra 2012 zaprosila, naj povečanje kapitala zaključi do 30. aprila 2013, da se ponovno vzpostavi njen količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

(76)

Ker banka FB do 30. aprila 2013 ni zbrala zahtevanega kapitala, se je Banka Grčije odločila, da prekliče dovoljenje banki FB in začne postopek njene likvidacije.

(77)

Banka Grčije je presodila, da so bili ukrepi reševanja prek postopka nakupa in prevzema, zlasti financiranje ustrezne likvidnostne vrzeli in povezano kritje kapitalskih potreb v zvezi s prenesenimi sredstvi, ključnega pomena za ohranitev zaupanja vlagateljev v grški bančni sistem in ohranitev finančne stabilnosti. Banka Grčije je ocenila, da je 31. decembra 2012 skupni znesek vlog strank v banki FB znašal približno 1 278 milijonov EUR, pri čemer je GJSVN v okviru tega zneska jamčil za samo 830 milijonov EUR. Če bi se torej postopek likvidacije banke FB začel brez uporabe ukrepov reševanja, bi približno 448 milijonov EUR vlog ostalo nekritih.

(78)

Zaradi takšnih pomislekov o finančni stabilnosti je Banka Grčije nadaljevala z dražbo izbranih sredstev in obveznosti banke FB, vključno z vlogami. Vendar bi prevzem sredstev banke FB lahko ustvaril dodatne kapitalske potrebe za prevzemnika, kar bi pomenilo, da nobena banka ne bi pristala na prevzem izbranih sredstev in obveznosti. Banka Grčije je v svojem pismu GSFS z dne 8. maja 2013 ocenila kot primerno, da bi GSFS kril te kapitalske potrebe kot del stroškov reševanja. Skupina je v svoji končni zavezujoči ponudbi z dne 10. maja 2013 zaprosila, naj GSFS krije kapitalske potrebe, ki so nastale s prevzemom sredstev, prenesenih z banke FB. Banka Grčije je v času reševanja ocenila znesek teh kapitalskih potreb na približno 100 milijonov EUR (48).

(79)

Nezavezujoče ponudbe sta 8. maja 2013 predložili samo skupina in še druga banka. Ponudbi obeh bank sta temeljili na domnevi, da bo GSFS kril tako likvidnostno vrzel kot kapitalske potrebe v zvezi s prenesenimi sredstvi. Skupina je 10. maja 2013 predložila svojo končno ponudbo. Banka Grčije se je odločila, da bo sredstva in obveznosti banke FB prenesla na skupino, saj je njeni ponudbi dala prednost.

(80)

Na skupino so bili tako preneseni posojila strank (razen tistih, ki stalno zamujajo) in večina denarnih sredstev v blagajni ter nematerialno premoženje in dobro ime, lastninske pravice, pogodbe v zvezi z najemom ali nakupom lastnine, medbančne obveznosti in vloge strank.

(81)

Po prvotni oceni Banke Grčije v času reševanja (49) je bila vrednost obveznosti, prenesenih z banke FB na skupino, ocenjena na 1 402 milijona EUR, medtem ko je bila vrednost prenesenih sredstev ocenjena na 878 milijonov EUR, razlika pa je likvidnostna vrzel v višini 524 milijonov EUR. GSFS je kril likvidnostno vrzel na podlagi člena 63D(13) zakona 3601/2007 ter 28. junija 2013 izplačal dve tretjini ocenjene likvidnostne vrzeli, tj. 349,6 milijona EUR. Ko je Banka Grčije 7. novembra 2013 (50) izračunala, da likvidnostna vrzel znaša 457 milijonov EUR, je GSFS 13. novembra 2013 (51) skupini izplačal razliko 107,4 milijona EUR.

(82)

Banka Probank je v Grčiji imela mrežo 112 podružnic ter je 31. marca 2013 zaposlovala 1 087 ljudi (52).

(83)

Bilanca stanja banke Probank je 30. junija 2013 znašala približno 3,2 milijarde EUR (53). Banka Probank je 31. marca 2013 imela 1,1-odstoten tržni delež v posojilih in 1,7-odstoten tržni delež v vlogah.

(84)

Banka Probank je sodelovala v programu PSI in zamenjala grške državne obveznice z nominalno vrednostjo 415 milijonov EUR. Kot je prikazano v preglednici 2, so njeni skupni stroški v zvezi s programom PSI znašali približno 295 milijonov EUR pred obdavčitvijo. Kot je prikazano v preglednici 3, so bile kapitalske potrebe banke Probank v stresnem testu iz leta 2012 ocenjene na 282 milijonov EUR.

(85)

Banka Grčije je 26. oktobra 2012 banko Probank zaprosila, naj poveča svoj kapital za 282 milijonov EUR.

(86)

Ker banka Probank ni zbrala zahtevanega kapitala, se je Banka Grčije julija 2013 odločila, da prekliče dovoljenje banki Probank in začne postopek njene likvidacije (54). Natančneje so bila lastna sredstva banke Probank negativna in so bila na podlagi podatkov z dne 31. marca 2013 na konsolidirani podlagi ocenjena na –16 milijonov EUR. Banka Probank zato ni izpolnila svojih minimalnih kapitalskih zahtev, njena lastna sredstva pa so bila nižja od minimalnega delniškega kapitala za banko, kot določa člen 5(4)(a) zakona 3601/2007.

(87)

Banka Grčije je presodila, da so bili ukrepi reševanja ključnega pomena za ohranitev zaupanja vlagateljev v grški bančni sistem ter za zaščito finančne stabilnosti. Banka Grčije je ocenila, da je 31. marca 2013 skupni znesek vlog strank v banki Probank znašal približno 3 123 milijonov EUR, pri čemer je GJSVN v okviru tega zneska jamčil za samo 1 998 milijonov EUR. Če bi se torej postopek likvidacije banke Probank začel brez uporabe ukrepov reševanja, bi približno 1 125 milijonov EUR vlog ostalo nekritih.

(88)

Zaradi takšnih pomislekov o finančni stabilnosti je Banka Grčije nadaljevala z dražbo izbranih sredstev in obveznosti banke Probank, vključno z vlogami. Vendar bi prevzem sredstev banke Probank lahko ustvaril dodatne kapitalske potrebe za prevzemnika, kar bi pomenilo, da nobena banka ne bi pristala na prevzem izbranih sredstev in obveznosti. Zato je skupina v svoji končni zavezujoči ponudbi z dne 25. julija 2013 zaprosila, naj GSFS krije kapitalske potrebe, ki so nastale s prevzemom sredstev, prenesenih z banke Probank. GSFS je pri ocenjevanju prejetih ponudb upošteval zahtevano zavezo za kritje navedenih kapitalskih potreb. Znesek navedenih kapitalskih potreb je bil ocenjen na [180 do 280] milijonov EUR (55).

(89)

Druga večja grška banka je 24. julija 2013 predložila osnutek ponudbe, 25. julija 2013 pa je skupina predložila zavezujočo ponudbo. Ponudbi obeh bank sta temeljili na domnevi, da bo GSFS kril tako likvidnostno vrzel kot kapitalske potrebe, ki so nastale zaradi prenesenih sredstev. Banka Grčije se je odločila, da bo sredstva in obveznosti banke Probank prenesla na skupino, saj je njeni ponudbi dala prednost.

(90)

Na skupino so bili tako preneseni posojila strank (razen posojil, ki stalno zamujajo) in večina denarnih sredstev v blagajni ter nematerialno premoženje in dobro ime, lastninske pravice, pogodbe v zvezi z najemom ali nakupom lastnine, medbančne obveznosti in vloge strank.

(91)

Po prvotni oceni Banke Grčije v času reševanja (56) je bila vrednost obveznosti, prenesenih z banke Probank na skupino, ocenjena na 3 198,9 milijona EUR, medtem ko je bila vrednost prenesenih sredstev ocenjena na 2 961,4 milijona EUR, razlika pa je likvidnostna vrzel v višini 237,6 milijona EUR. GSFS je kril likvidnostno vrzel podlagi člena 63D(13) zakona 3601/2007 ter 9. avgusta 2013 v gotovini izplačal dve tretjini ocenjene likvidnostne vrzeli, tj. 158,4 milijona EUR. Likvidnostna vrzel je po končanem izračunu Banke Grčije 30. decembra 2013 znašala 562,7 milijona EUR (57). GSFS je 31. decembra 2013 skupini izplačal razliko v višini 404,4 milijona EUR v gotovini (58).

(92)

Skupina je v okviru ukrepa dokapitalizacije, ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil iz programa pomoči grškim bankam prejela več oblik pomoči.

(93)

Skupina je prejela in še prejema pomoč na podlagi ukrepa jamstva in ukrepov državnih obligacijskih posojil. Navedena pomoč bo v tem sklepu opisana kot „ukrep L1“. Na dan 30. novembra 2013 (59) so jamstva, ki so bila dodeljena skupini, znašala 14,8 milijarde EUR. Na ta datum so neporavnana posojila državnih obveznic skupini znašala 847 milijonov EUR. Do 15. aprila 2011 je skupina prejela posojila državnih obveznic v višini 787 milijonov EUR ter državna jamstva v višini 12,9 milijarde EUR.

(94)

Grški organi so v načrtu prestrukturiranja za skupino, ki so ga Komisiji predložili 25. junija 2014, pokazali namen, da v obdobju prestrukturiranja nadaljujejo z dodeljevanjem jamstev in posojanjem državnih obveznic skupini na podlagi programa pomoči grškim bankam.

(95)

Skupina je maja 2009 oziroma decembra 2011 od Grčije na podlagi ukrepa dokapitalizacije prejela kapitalska vložka v višini 350 milijonov EUR oziroma 1 000 milijonov EUR, kar skupaj znaša 1 350 milijonov EUR (ukrep A) in ustreza približno 2 % tveganju prilagojene aktive skupine v tistem času.

(96)

Dokapitalizacija je bila izvedena v obliki prednostnih delnic, ki jih je vpisala Grčija, s kuponom z nominalno obrestno mero 10 % in petletno ročnostjo. Trajanje prednostnih delnic je bilo leta 2010 podaljšano, njihovo nadomestilo pa se je zvišalo. Če se prednostne delnice ne odkupijo po zaključku začetnega petletnega obdobja, generalna skupščina delničarjev pa ne sprejme nobene odločitve glede odkupa navedenih delnic, bo grški finančni minister vsako leto kupon zvišal za 2 % na kumulativni podlagi (tj. kupon z nominalno obrestno mero 12 % šesto leto, 14 % sedmo leto itd.).

(97)

Izredna likvidnostna pomoč je izreden ukrep, ki solventni finančni instituciji, ki se srečuje z začasnimi likvidnostnimi težavami, omogoči prejemanje financiranja iz Eurosistema, ne da bi taka operacija bila del enotne monetarne politike. Obrestna mera, ki jo takšna finančna institucija plača za izredno likvidnostno pomoč, je za […] bazičnih točk višja od obresti, ki jih plačuje za redno refinanciranje ECB.

(98)

Za program izredne likvidnostne pomoči je odgovorna Banka Grčije, kar pomeni, da vse stroške in tveganja, povezana z zagotavljanjem izredne likvidnostne pomoči, nosi Banka Grčije (60). Grčija je Banki Grčije odobrila državno jamstvo za celotni znesek izredne likvidnostne pomoči, ki ga je odobrila Banka Grčije. Minister za finance lahko na podlagi člena 50(7) zakona 3943/2011, s katerim je bil spremenjen člen 65(1) zakona 2362/1995, odobri jamstva v imenu države za Banko Grčije, da se zavarujejo terjatve Banke Grčije do kreditnih institucij. Banke, upravičene do izredne likvidnostne pomoči, morajo državi plačati premijo za jamstvo v višini […] bazičnih točk.

(99)

Skupina je do 31. januarja 2012 prejela izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom v višini 8,6 milijarde EUR (61), do 31. decembra 2012 pa izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom v višini 30,9 milijarde EUR (62).

(100)

Skupina je od leta 2012 prejela pomoč v okviru različnih ukrepov kapitalske podpore, ki jih je odobril GSFS. Preglednica 7 vsebuje pregled navedenih ukrepov pomoči.

Preglednica 7

Ukrepi pomoči, dodeljeni skupini v okviru GSFS

(101)

Uvodne izjave 14 do 33 sklepa o začetku postopka za skupino NBG vsebujejo podroben opis prve premostitvene dokapitalizacije iz maja (63) 2012 (ukrep B1). V tem oddelku so predstavljeni ozadje in glavne lastnosti navedenega ukrepa.

(102)

GSFS je 20. aprila 2012 skupini izdal pismo, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri načrtovanem povečanju njenega delniškega kapitala v višini do 6,9 milijard EUR.

(103)

GSFS je na podlagi ukrepa B1 28. maja 2012 na skupino prenesel obveznice instrumenta EFSF v višini 7,4 milijarde EUR v skladu z določbami o premostitveni dokapitalizaciji zakona 3864/2010 o ustanovitvi GSFS (v nadaljnjem besedilu: zakon o GSFS). Komisija je v uvodni izjavi 50 sklepa o začetku postopka za skupino NBG že ugotovila, da „[p]remostitvena dokapitalizacija, ki se je zaključila 28. maja 2012, pomeni izvajanje obveznosti, ki je bila določena v pismu o zavezi, torej gre za nadaljevanje iste pomoči“. Oba zneska, tj. znesek, naveden v pismu o zavezi, in znesek prve premostitvene dokapitalizacije, je izračunala Banka Grčije za zagotovitev, da bo skupina na dan 31. decembra 2011, tj. datum retroaktivnega knjiženja premostitvene dokapitalizacije v izkaze banke, dosegla 8-odstotni količnik celotnega kapitala. Kot je razvidno iz preglednice 3, ukrep B1 ni v celoti kril kapitalskih potreb, opredeljenih s stresnim testom iz leta 2012. Skupina bi morala kapital zbrati s prihodnjim povečanjem kapitala, premostitvena dokapitalizacija pa naj bi bila namenjena le ohranjanju upravičenosti skupine do financiranja ECB, dokler se ne bi izvedlo povečanje kapitala.

(104)

Za obdobje od datuma prve premostitvene dokapitalizacije do datuma pretvorbe prve premostitvene dokapitalizacije v navadne delnice in druge zamenljive finančne instrumente je bilo v sporazumu za obdobje pred vpisom med skupino in GSFS določeno, da mora skupina GSFS plačati 1-odstotno letno provizijo na nominalno vrednost obveznic EFSF ter da se bodo kakršna koli izplačila kuponov in natečene obresti na obveznice EFSF za navedeno obdobje štele za dodatni kapitalski prispevek GSFS skupini (64).

(105)

Skupina je jeseni 2012 zabeležila dodatne izgube. Njen kapital je bil torej znova manjši od minimalnih kapitalskih zahtev, zaradi česar banka ni bila več upravičena do refinanciranja ECB.

(106)

Zato je bila potrebna druga premostitvena dokapitalizacija. GSFS je 21. decembra 2012 izvedel drugo premostitveno dokapitalizacijo v višini 2 326 milijonov EUR (ukrep B2), ki je bila ponovno plačana s prenosom obveznic instrumenta EFSF na skupino.

(107)

Skupni znesek obeh premostitvenih dokapitalizacij (ukrepa B1 in B2) je pomenil, da je GSFS 21. decembra 2012 že izplačal skupne kapitalske potrebe, ki so bile ugotovljene v stresnem testu iz leta 2012 (9,76 milijarde EUR (65)).

(108)

Upravni odbor skupine je 22. maja 2013 napovedal izdajo 2 274,1 milijona novih delnic z nominalno vrednostjo 0,30 EUR po ceni 4,29 EUR na delnico (66).

(109)

Skupina je 21. junija 2013 (67) napovedala celotno izplačilo skupnega povečanja delniškega kapitala v skupnem znesku 9 756 milijonov EUR, vključno s premijskimi zneski. Skupna zasebna udeležba v povečanju delniškega kapitala skupine je znašala 1 079 milijonov EUR (68). Udeležba GSFS v povečanju delniškega kapitala skupine je torej znašala 8 677 milijonov EUR (ukrep B3).

(110)

Znesek je enak vsoti ukrepov B1 in B2 po odbitku zneska zasebne udeležbe. S povečanjem delniškega kapitala skupine sta bili prva in druga premostitvena dokapitalizacija (ukrep B1 in B2) delno pretvorjeni v trajno dokapitalizacijo.

(111)

Cena novih delnic je bila določena na 50 % cene delnice, izračunane na podlagi povprečja obsega trgovanja v 50 trgovalnih dneh pred določitvijo ponudbene cene. Zaradi odločitev o združevanju delnic in znižanju delniškega kapitala skupine, ki sta bili sprejeti na izredni generalni skupščini delničarjev 29. aprila 2012 (69), je bila cena novih delnic določena na 4,29 EUR na delnico.

(112)

GSFS je takoj po dokapitalizaciji iz pomladi 2013 postal glavni delničar skupine s 84,39-odstotnim deležem (70). GSFS je izdal 245 779,6 milijona nakupnih bonov in zasebnim vlagateljem dodelil en nakupni bon za vsako vpisano delnico brez plačila (71). Vsak nakupni bon vključuje pravico do nakupa 8,23 delnice GSFS v določenih razdobjih in po določenih izvršilnih cenah. Prvi izvršilni datum je 26. december 2013, nato pa se lahko nakupni boni izvršujejo vsakih šest mesecev do 26. decembra 2017. Izvršilna cena je enaka vpisni ceni v višini 4,29 EUR, povečani za letno obrestno mero (4 % za prvo leto, 5 % za drugo leto, 6 % za tretje leto, 7 % za četrto leto in nato 8 % anualizirano za zadnjih šest mesecev) (72).

(113)

Zakon o GSFS, kot je bil spremenjen leta 2014, določa, da se v primeru izdaje pravic prilagodijo le izvršilne cene nakupnih bonov. Poleg tega mora biti vsaka taka prilagoditev izvedena naknadno in samo do zneska ustvarjenega prihodka od prodaje predkupnih pravic GSFS. Prilagoditev ni predvidena v primeru povečanja delniškega kapitala brez predkupne pravice.

(114)

Kot je že bilo omenjeno v oddelku 2.2.1, je likvidnostne vrzeli bank Lesvos-Limnos, Achaia oziroma Lamia, ki so znašale 56,6 milijona EUR, 212,9 milijona EUR oziroma 56,3 milijona EUR, kril GSFS. Skupni znesek likvidnostnih vrzeli je bil torej 325,8 milijona EUR.

(115)

Banka FB je bila od leta 2009 deležna številnih ukrepov pomoči. Preglednica 8 vsebuje pregled navedenih ukrepov pomoči.

Preglednica 8

Pregled ukrepov pomoči za banko FB

(116)

Grčija je julija 2009 v banko FB vložila 50 milijonov EUR, kar je enako približno 3 % njene tveganju prilagojene aktive v zadevnem času. Navedeni kapitalski vložek je bil izveden na podlagi ukrepa dokapitalizacije, ki je del programa pomoči grškim bankam. Dokapitalizacija je bila v obliki prednostnih delnic.

(117)

Banka FB je imela koristi tudi od likvidnostne podpore na podlagi ukrepa jamstva in ukrepov državnih obligacijskih posojil, ki so del programa pomoči grškim bankam. Januarja 2009 je banka FB prejela grške državne vrednostne papirje v višini 60 milijonov EUR, ki so zapadli decembra 2011 (ukrep FB2). Maja 2012 je prejela grške državne vrednostne papirje v višini 60 milijonov EUR, ki naj bi zapadli aprila 2015, vendar so bili 23. maja 2013 preklicani (ukrep FB3) (73). Marca 2011 je banka FB prejela tudi državno jamstvo za izdane obveznice z nominalno vrednostjo 50 milijonov EUR.

(118)

GSFS je kril likvidnostno vrzel (74) sredstev, prenesenih z banke FB na skupino. Skladno s sklepi Banke Grčije z dne 10. maja in 7. novembra 2013 je GSFS celotni znesek v višini 456,97 milijona EUR izplačal v dveh obrokih, in sicer 26. julija in 13. novembra 2013 (75).

(119)

V okviru postopka reševanja se je GSFS zavezal, da bo kril kapitalske potrebe, ki so nastale s prevzemom sredstev, prenesenih z banke FB. GSFS bi zato moral v skupino vložiti znesek kapitala, ki je enakovreden 9 % prenesene tveganju prilagojene aktive. V času reševanja so bile kapitalske potrebe v zvezi z prenesenimi sredstvi ocenjene na približno 100 milijonov EUR.

(120)

Kot je navedeno že v uvodni izjavi 30, GSFS v skupino ne bo več vlagal dodatnega kapitala, saj se skupina v svojem načrtu prestrukturiranja odpoveduje pravici, da zaprosi GSFS za kritje morebitnih kapitalskih potreb v zvezi s prenesenimi sredstvi.

(121)

Banka Probank v okviru programa pomoči grškim bankam ni bila deležna nobenega ukrepa pomoči. Pregled drugih ukrepov pomoči, ki jih je prejela banka Probank, je na voljo v preglednici 9.

Preglednica 9

Pregled ukrepov pomoči za banko Probank

(122)

GSFS je financiral likvidnostno vrzel sredstev, ki so bila prenesena z banke Probank na skupino. Skladno s sklepi Banke Grčije z dne 26. julija in 30. decembra 2013 je GSFS celotni znesek v višini 562,73 milijona EUR izplačal v dveh obrokih, in sicer 9. avgusta in 31. decembra 2013.

(123)

V okviru postopka reševanja se je GSFS zavezal, da bo kril kapitalske potrebe kupca, ki so nastale s prevzemom sredstev banke Probank. GSFS bi zato moral v skupino vložiti znesek kapitala, ki je enakovreden 9 % prenesene tveganju prilagojene aktive. V času reševanja so bile kapitalske potrebe v zvezi z prenesenimi sredstvi ocenjene na približno [180 do 280] milijonov EUR.

(124)

Kot je navedeno že v uvodni izjavi 41, GSFS v skupino ne bo več vlagal dodatnega kapitala, saj se skupina v svojem načrtu prestrukturiranja odpoveduje pravici, da zaprosi GSFS za kritje morebitnih kapitalskih potreb v zvezi s prenesenimi sredstvi.

(125)

Grčija je 25. junija 2014 predložila načrt prestrukturiranja za skupino, v katerem je pojasnjeno, kako namerava skupina kot združeni subjekt na podlagi prevzema bank FB, Probank in treh zadružnih bank ponovno vzpostaviti svoje dolgoročno uspešno poslovanje.

(126)

Skupina se bo na podlagi načrta prestrukturiranja osredotočila na svoje osnovne bančne dejavnosti v Grčiji in Turčiji.

(127)

Kar zadeva Grčijo, je glavna prednostna naloga skupine povrniti visoko donosnost in uspešnost njenega bančnega poslovanja v Grčiji do konca obdobja prestrukturiranja, tj. do 31. decembra 2018. Načrt prestrukturiranja zato vključuje vrsto ukrepov, namenjenih izboljšanju operativne učinkovitosti in neto obrestne marže skupine, ter ukrepe za izboljšanje njenega kapitalskega položaja in strukture bilance stanja.

(128)

Kar zadeva operativno učinkovitost, je skupina že začela izvajati obsežen program racionalizacije. Med 31. decembrom 2009 in 30. decembrom 2012 je skupina zmanjšala svojo fizično prisotnost v Grčiji. Število svojih podružnic je s 575 v letu 2009 (76) zmanjšala na 511 v letu 2012 (77), obenem pa je zmanjšala tudi število zaposlenih v bančni dejavnosti v Grčiji (z 12 534 decembra 2009 (78) na 11 230 decembra 2012 (79)).

(129)

Banka načrtuje, da bo v obdobju od decembra 2012 do konca leta 2017 še bolj zmanjšala število zaposlenih v Grčiji (s 13 675 na […]) (80) kljub učinku prevzemov banke FB oziroma Probank, ki sta imeli 260 oziroma 1 087 zaposlenih (81). Razlika med številom zaposlenih v bančnih dejavnostih v Grčiji na dan 31. decembra 2012 (11 230) in skupnim številom zaposlenih v Grčiji ob koncu leta 2012 (13 675) je posledica števila zaposlenih v nebančnih dejavnostih, kot so zavarovalništvo (Ethniki Hellenic General Insurance S.A.), turizem (Astir Palace Vouliagmenis S.A.) in nepremičnine (NBG Pangaea Reic).

(130)

Skupina namerava v obdobju od decembra 2012 do konca leta 2017 še naprej racionalizirati svojo domačo mrežo. Število podružnic se bo povečalo za […], in sicer s 511 na […]. Opozoriti je treba, da je skupina v letu 2013 prevzela mreži bank FB oziroma Probank, ki sta imeli 19 oziroma 112 podružnic.

(131)

Povečana učinkovitost v smislu podružnic in osebja bo prispevala k znižanju skupnih stroškov grških dejavnosti skupine za […] %, in sicer s 1 301 milijona EUR na pro forma osnovi leta 2012 na […] milijonov EUR leta 2017 (82). Posledično bo pričakovano razmerje med stroški in prihodki njenih grških bančnih dejavnosti padlo pod […] % ob koncu obdobja prestrukturiranja.

(132)

V načrtu prestrukturiranja je opisano tudi, kako bo skupina znižala svoje stroške financiranja, kar je ključno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Skupina pričakuje, da bo lahko plačevala nižje obrestne mere za svoje vloge glede na stabilnejše razmere ter zlasti pričakovano stabilizacijo in okrevanje grškega gospodarstva, katerega rast se znova pričakuje od leta 2014 naprej. Razmiki za vloge (povprečje obrestnih mer za vezane vloge, vpogledne vloge in hranilne vloge) naj bi se v Grčiji zmanjšali. Podobno se bo med obdobjem prestrukturiranja zmanjšala odvisnost skupine od izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom in širšega financiranja iz Eurosistema.

(133)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da bo skupina okrepila tudi svojo bilanco stanja. Zmanjšalo se bo tudi njeno neto razmerje med posojili in vlogami, izboljšala pa se bo njena kapitalska ustreznost (s količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 8,4 % na ravni skupine dne 31. decembra 2013).

(134)

Med prednostne naloge skupine spada tudi upravljanje nedonosnih posojil. Skupina bo izboljšala svoje kreditne postopke v zvezi z dodeljevanjem posojil (boljše zavarovanje in zmanjšanje limitov) in upravljanjem nedonosnih posojil. Stopnja nedonosnih posojil bo znašala […], s pričakovano stopnjo […] % ob zaključku obdobja prestrukturiranja (83). Strošek tveganja (izgube zaradi oslabitve posojil) se bo z 2 milijard EUR v letu 2012 zmanjšal na […] milijard EUR v letu 2018 (84).

(135)

Izboljšanje operativne učinkovitosti, povečanje neto obrestne marže in znižanje stroškov tveganja bodo skupini omogočili, da poveča svojo donosnost. Skupina pričakuje, da bo njen dobiček v Grčiji znašal […] milijonov EUR v letu 2014 ter […] milijonov EUR v letu 2018. Donos lastniškega kapitala bo v letu 2017 dosegel […] % v smislu grških dejavnosti (85), kar je premalo glede na profil tveganja skupine ob navedenem datumu (86).

(136)

Skupina je že začela z zmanjševanjem in prestrukturiranjem svoje mednarodne mreže. Število podružnic v Jugovzhodni Evropi se je od leta 2009 zmanjšalo za 170 (87).

(137)

Skupina bo še naprej prestrukturirala in zmanjševala svojo mednarodno mrežo. Predvsem bo prodala svoje tuje hčerinske družbe v […] in odprodala svoje podružnice v […]. Te odprodaje so predstavljale […] % njenih sredstev zunaj Grčije in Turčije, kar pomeni […] milijonov EUR od 12 101 milijonov EUR konec leta 2012.

(138)

Podružnice v […] in […] ter hčerinska družba v […] bodo […].

(139)

Zaradi navedenih odprodaj bo neto financiranje matičnega podjetja do konca obdobja prestrukturiranja odpravljeno.

(140)

Skupina namerava zmanjšati svoje lastništvo v banki Finansbank na 60 % […].

(141)

[…] bo banki Finansbank zagotovil […] in okrepil zavezo skupine, da banki Finansbank zagotovi […] v obdobju prestrukturiranja.

(142)

Skupina načrtuje občutno rast banke Finansbank v obdobju prestrukturiranja. Skupina bo uvedla tudi načrt obvladovanja stroškov. Banka Finansbank namerava v letu 2014 […] in […]. V naslednjih letih […], zaradi česar se bo razmerje med stroški in prihodki ob koncu obdobja prestrukturiranja zmanjšalo z […] na […] (88).

(143)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da bo banka Finansbank skrbno nadzorovala tveganja. Oslabitve naj bi po pričakovanjih znašale manj kot […] % posojil strank v obdobju 2014–2018, donos sredstev pa naj bi v letu 2018 znašal […] %. Donos lastniškega kapitala banke Finansbank bo skozi celotno obdobje ostal visok.

(144)

Skupina je leta 2012 prodala svojo turško zavarovalnico (življenjsko in neživljenjsko) ter ustvarila kapitalski dobiček v višini […] milijonov EUR (89).

(145)

Skupina je svoje lastništvo v nepremičninski hčerinski družbi Pangea znižala pod 35 %, kar je pozitivno vplivalo na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupine (90). Skupina obenem načrtuje, da bo prodala […] za […] ter svojo hčerinsko družbo zasebnega kapitala za […].

(146)

Skupina je zbrala velike količine kapitala na trgu in s tem zmanjšala državno pomoč, ki jo je potrebovala.

(147)

Skupina je najprej leta 2009 zbrala zasebni kapital z izdajo pravic v višini 1 247 milijonov EUR. Leta 2010 je ponovno zbrala 1 815 milijonov EUR (91) zasebnega kapitala na trgu. Kot je navedeno v uvodni izjavi 109, je prek dokapitalizacije iz pomladi 2013 zbrala tudi 1 079 milijonov EUR kapitala od zasebnih vlagateljev. Dokapitalizacija iz pomladi 2013 je močno zmanjšala lastniške deleže delničarjev, ki so sodelovali pri povečanjih kapitala v letih 2009 in 2010: GSFS je prejel 84,4 % delnic banke, novi vlagatelji pa so prejeli 10,5-odstotni delež. Obstoječim delničarjem je tako ostal zgolj 5,1-odstotni delež. Navadnim delničarjem ni bila izplačana nobena dividenda od leta 2007, prednostnim delničarjem iz ZDA pa od leta 2009 (92).

(148)

Skupina je v maju 2014 zbrala 2,5 milijarde EUR kapitala na trgu. Skupina namerava […].

(149)

Kar zadeva prispevek imetnikov hibridnega in podrejenega dolga, je skupina 3. januarja 2012 ponudila odkup preferenčnih vrednostnih papirjev po cenah, ki znašajo od 45 % do 70 % nominalne vrednosti navedenih vrednostnih papirjev. Ob tej priložnosti je skupina obenem odkupila krite obveznice. Za vsakega od teh odkupov je bila cena določena na podlagi tržne vrednosti instrumentov in je vključevala premijo do 10 odstotnih točk, ki je bila dodana za spodbuditev vlagateljev k sodelovanju pri odkupu. Delež sprejetih ponudb je bil 44 %, skupno povečanje kapitala pa je znašalo približno 302 milijona EUR (93).

(150)

Skupina je nato v letih 2012 in 2013 uvedla dodatne ukrepe upravljanja obveznosti za vrednostne papirje, izdane vlagateljem, vključno s kritimi obveznicami, hibridnimi instrumenti, instrumenti drugega reda in prednostnimi delnicami, izdanimi v Združenih državah. Ti odkupi so ustvarili dodaten kapital v višini […] milijonov EUR. Skupina na splošno navaja, da skupni znesek kapitala, ki je bil ustvarjen z ukrepi upravljanja obveznosti v zadnjih letih, znaša približno […] milijonov EUR (94). Zaradi navedenih odkupov se je neporavnani znesek podrejenega in hibridnega dolga 31. decembra 2013 zmanjšal na 293 milijonov EUR.

(151)

Grčija se je 25. junija 2014 zavezala, da bo skupina s svojimi povezanimi podjetji izvedla načrt prestrukturiranja, ki ga je predložila 25. junija 2014, in podala nadaljnje zaveze glede izvajanja načrta prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: zaveze). Zaveze, ki so v Prilogi, so povzete v tem oddelku.

(152)

Najprej se je Grčija zavezala, da bo skupina prestrukturirala svoje gospodarske dejavnosti v Grčiji ter določila največje število podružnic in zaposlenih ter najvišji znesek skupnih stroškov, navedeno pa mora biti doseženo do 31. decembra 2017 (95).

(153)

Grčija se je zavezala tudi, da bo skupina zmanjšala stroške vlog, zbranih v Grčiji, in upoštevala največje dovoljeno razmerje med neto posojili in vlogami (96) do 31. decembra 2017 (97).

(154)

Grčija se je glede tujih hčerinskih družb skupine zavezala, da skupina ne bo zagotavljala […] ter da bo odprodala manjšinski delež v tej hčerinski družbi. Grčija se je zavezala tudi, da bo skupina do 30. junija 2018 zmanjšala več svojih tujih hčerinskih družb (98).

(155)

Grčija se je zavezala, da bo skupina odprodala […] in svojo hčerinsko družbo zasebnega lastniškega kapitala ter vrsto vrednostnih papirjev. Poleg tega skupina ne bo kupovala vrednostnih papirjev neinvesticijskega razreda, pri čemer veljajo omejene izjeme (99).

(156)

Grčija je navedla vrsto zavez v zvezi s korporativnim upravljanjem skupine. Zavezala se je, da bo omejila osebne prejemke zaposlenih in vodij […] skupine (100).

(157)

Grčija se je obenem zavezala, da bo skupina okrepila svojo kreditno politiko, da bi zagotovila, da so odločitve o dodelitvi ali prestrukturiranju posojil namenjene povečanju uspešnega poslovanja in donosnosti skupine. Grčija se je zavezala, da bo skupina spoštovala visoke standarde spremljanja kreditnega tveganja in prestrukturiranja posojil (101).

(158)

Vrsta zavez se nanaša na poslovanje skupine s povezanimi posojilojemalci. Navedene zaveze naj bi zagotovile, da skupina pri dodeljevanju ali prestrukturiranju posojil svojim zaposlenim, upravljavcem in delničarjem, javnim subjektom, političnim strankam in medijskim podjetjem ne odstopa od bonitetnih bančnih praks (102).

(159)

Nazadnje, Grčija se je zavezala, da bo skupina ravnala v skladu z nekaterimi omejitvami ravnanja, kot so prepoved izplačevanja kuponov in dividend, prepoved prevzemov in prepoved oglaševanja državne podpore (103).

(160)

Navedene obveznosti bo do 31. decembra 2018 spremljal skrbnik spremljanja.

(161)

Grčija je ločeno navedla, da bo pred vsakim odkupom nakupnih bonov, ki bi ga izvedla skupina ali kateri koli državni subjekt, vključno z GSFS, od Komisije pridobila soglasje (104).

(162)

Komisija je 27. julija 2012 začela formalni postopek preiskave, da bi preverila, ali so bili izpolnjeni pogoji iz sporočila o bančništvu iz leta 2008 (105) v zvezi s primernostjo, nujnostjo in sorazmernostjo prve premostitvene dokapitalizacije, ki jo je GSFS zagotovil skupini (ukrep B1).

(163)

Komisija je glede primernosti ukrepa ob upoštevanju, da je bila pomoč dodeljena po predhodni dokapitalizaciji in likvidnostni pomoči, ter glede na podaljšano obdobje reševanja izrazila pomisleke, ali je skupina sprejela vse možne ukrepe za zagotovitev, da v prihodnosti ne bo potrebovala pomoči (106). Komisija tudi ni mogla ugotoviti, kdo naj bi nadziral skupino po zamenjavi prve premostitvene dokapitalizacije s trajno dokapitalizacijo (107), saj bi lahko skupino nadzirala država ali kateri od manjšinskih zasebnih lastnikov. Komisija je navedla, da bi želela zagotoviti, da kakovost upravljanja skupine in zlasti njeni postopki odobritve posojil v nobenem primeru ne bi bili prizadeti.

(164)

V zvezi z nujnostjo prve premostitvene dokapitalizacije je Komisija v uvodni izjavi 67 sklepa o začetku postopka za skupino NBG izrazila dvome glede tega, ali so bili sprejeti vsi mogoči ukrepi, da bi se skupina izognila potrebi po dodatni pomoči v prihodnosti. Ker je bilo trajanje obdobja premostitvene dokapitalizacije negotovo, Komisija ni mogla zaključiti, ali je bilo nadomestilo zadostno ter v skladu z načeli zagotovitve nadomestila in delitve bremena v okviru pravil o državni pomoči. Poleg tega pogoji pretvorbe prve premostitvene dokapitalizacije v trajno dokapitalizacijo ob sprejetju sklepa o začetku postopka za skupino NBG niso bili znani, zato jih Komisija ni mogla oceniti.

(165)

V zvezi s sorazmernostjo ukrepa je Komisija izrazila dvome, ali zaščitni ukrepi (prepoved oglaševanja državne podpore, prepoved izplačevanja kuponov in dividend, prepoved nakupne opcije in prepoved odkupa, kot so opisani v uvodni izjavi 71 sklepa o začetku postopka za skupino NBG) zadostujejo v zvezi s prvo premostitveno dokapitalizacijo. Komisija je v uvodni izjavi 72 sklepa o začetku postopka za skupino NBG navedla, da bi lahko pomanjkanje pravil povzročilo izkrivljanje konkurence, ki bi GSFS preprečevalo usklajevanje štirih največjih bank (tj. skupine ter bank Alpha, Eurobank in Piraeus), in neobstoj primernih zaščitnih ukrepov, da bi se jim preprečila izmenjava občutljivih poslovnih informacij. Komisija je zato predlagala imenovanje skrbnika za spremljanje, ki bi bil v skupini fizično prisoten.

(166)

Komisija je 3. januarja 2013 prejela pripombe grške banke k sklepu o začetku postopka za skupino NBG. Navedena grška banka je pripomnila, da je dokapitalizacija grških bank s strani GSFS načeloma dobrodošel korak v smeri bolj zdravega in uspešnejšega bančnega sistema, in ni izrazila ugovorov v zvezi z dokapitalizacijo skupine.

(167)

Vendar je navedena grška banka ob tem, ko je izrazila svojo popolno podporo za načelo dokapitalizacije grških bank s strani GSFS, pojasnila, da pričakuje, da bo dokapitalizacija s strani GSFS na voljo vsem bankam, ki v Grčiji poslujejo pod podobnimi pogoji, da se tako zmanjša izkrivljanje konkurence in prepreči diskriminacija.

(168)

Grčija je 5. septembra 2012 predložila pripombe, ki sta jih pripravila Banka Grčije in GSFS.

(169)

Banka Grčije je v zvezi s primernostjo prve premostitvene dokapitalizacije navedla, da je bil znesek v višini 18 milijard EUR kapitala, s katerim je GSFS maja 2012 dokapitaliziral štiri največje grške banke, manjši od končnega zneska, ki so ga navedene banke potrebovale, da bi postopno dosegle ter ohranile količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, določen na 10 %, in količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, določen na 7 % na podlagi triletnega neugodnega stresnega scenarija. Navedla je tudi, da je bila prva premostitvena dokapitalizacija začasna, saj naj bi bil postopek dokapitalizacije zaključen s povečanji delniškega kapitala, ki naj bi jih opravile navedene štiri banke.

(170)

Banka Grčije je ugotovila tudi, da je dokapitalizacija največje grške banke del dolgoročnejšega prestrukturiranja grškega bančnega sektorja. Ugotovila je, da pri bankah, ki ostanejo zasebne, tudi vodstvo zelo verjetno ostane isto, če pa banka postane državna (tj. v lasti GSFS), lahko GSFS imenuje novo vodstvo, ki ga v vsakem primeru oceni Banka Grčije. Banka Grčije je navedla, da redno ocenjuje okvir korporativnega upravljanja, ustreznost vodstva in profil tveganja vsake banke, da bi zagotovila, da se ne prevzemajo prevelika tveganja. Poudarila je tudi, da je GSFS že imenoval predstavnike v upravni odbor dokapitaliziranih bank.

(171)

V zvezi z nujnostjo prve premostitvene dokapitalizacije je Banka Grčije navedla, da je bila dokapitalizacija skupine omejena zaradi zagotovitve izpolnitve tedaj veljavnih minimalnih kapitalskih zahtev (8 %). Navedla je tudi, da je daljše obdobje pred dokapitalizacijami temeljilo na hitrem slabšanju poslovnega okolja v Grčiji in učinku programa PSI, zapletenosti celotnega projekta ter potrebi po čim večji udeležbi zasebnih vlagateljev pri povečanjih delniškega kapitala.

(172)

Banka Grčije je glede sorazmernosti prve premostitvene dokapitalizacije poudarila, da je celotna izvedba načrta prestrukturiranja, ki se bo predložil Komisiji, zagotovljena, ker bo začasni odvzem glasovalnih pravic GSFS odpravljen, če med drugim pride do resne kršitve načrta prestrukturiranja. Banka Grčije je še navedla, da težave skupine ne izhajajo niti iz dejstva, da je vodstvo skupine podcenilo tveganja, niti iz tržno agresivnega ravnanja.

(173)

GSFS je glede primernosti prve premostitvene dokapitalizacije, da se obravnava vprašanje morebitnega vmešavanja države, če država zagotovi visoke zneske državne pomoči prek GSFS, ta pa ima polne glasovalne pravice, navedel, da se banke, ki jih financira GSFS, ne štejejo za javne subjekte ali subjekte pod državnim nadzorom, po trajni dokapitalizaciji iz GSFS pa jih država ne bo nadzirala. GSFS je poudaril, da je popolnoma neodvisen pravni subjekt zasebnega prava z avtonomijo odločanja. Na podlagi člena 16C(2) zakona o GSFS, v skladu s katerim kreditne institucije, za katere je GSFS zagotovil kapitalsko podporo, niso del širšega javnega sektorja, GSFS ni pod nadzorom države. Omenil je tudi upravno strukturo GSFS.

(174)

Kar zadeva vmešavanje GSFS v vodenje skupine, je GSFS navedel, da bo upošteval avtonomijo skupine in ne bo posegal v njeno vsakodnevno vodenje, ker je njegova vloga omejena na to, kar je določeno v zakonu o GSFS. Navedel je, da ne bo nikakršnega vmešavanja države ali usklajevanja in da se bodo odločitve skupine glede postopka dodeljevanja posojil (med drugim o zavarovanju, oblikovanju cen in solventnosti posojilojemalcev) sprejemale na podlagi tržnih meril.

(175)

GSFS je poudaril, da sta zakon o GSFS in sporazum o obdobju pred vpisom določila primerne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da obstoječi zasebni delničarji ne sprejemajo preveč tveganih odločitev. Izpostavil je elemente, kot so (i) imenovanje predstavnikov GSFS kot neodvisne neizvršne člane upravnega odbora skupine in njihova prisotnost v odborih, (ii) skrben pregled poslovanja v skupini, ki ga izvaja GSFS, in (iii) dejstvo, da bodo po končni dokapitalizaciji njegove glasovalne pravice omejene le toliko časa, dokler bo skupina ravnala v skladu s pogoji načrta prestrukturiranja.

(176)

GSFS je glede nujnosti prve premostitvene dokapitalizacije in zlasti glede stopnje nadomestila pomoči navedel, da je bilo nadomestilo dogovorjeno s predstavniki Komisije, ECB in MDS. V navedeni dogovorjeni stopnji se je upoštevalo, da bo prva premostitvena dokapitalizacija v trajno dokapitalizacijo pretvorjena pred 30. septembrom 2012, tj. rokom, ki je bil marca 2012 določen z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah med Komisijo, ECB, MDS in Grčijo.

(177)

GSFS je glede sorazmernosti prve premostitvene dokapitalizacije ugotovil, da so ukrepi, ki jih je sprejel, kot so na primer tisti iz uvodne izjave 175, glede na visoke prejete zneske pomoči in podaljšano obdobje reševanja ustrezni zaščitni ukrepi. GSFS je navedel tudi, da so vzpostavljeni primerni ukrepi za zagotavljanje, da si banke, v katerih je udeležen GSFS, ne izmenjujejo poslovno občutljivih podatkov. Med navedene ukrepe spadajo imenovanje različnih predstavnikov GSFS v navedene banke, pooblastila navedenim predstavnikom, ki izrecno ščitijo pred pretokom informacij od enega predstavnika k drugemu in jasna interna navodila navedenim uradnikom, naj ne prenašajo poslovno občutljivih informacij bank. Poleg tega je GSFS navedel, da svojih pravic v zvezi z bankami ne uresničuje na način, ki bi lahko preprečeval, omejeval, izkrivljal ali bistveno zmanjšal ali oviral učinkovito konkurenco. Nazadnje je GSFS poudaril, da za člane njegovega upravnega odbora in njegove zaposlene veljajo stroga pravila zaupnosti in fiduciarne dolžnosti ter da jih zavezujejo določbe o varovanju poslovne skrivnosti v zvezi z njegovim poslovanjem.

(178)

Komisija mora najprej proučiti, ali državna podpora v zvezi z reševanjem treh zadružnih bank (kot financiranje likvidnostne vrzeli, ki je omogočilo prenos vlog) pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Skladno s slednjo določbo je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(179)

Komisija bo najprej proučila, ali je bila prednost dana naslednjim morebitnim upravičencem: (i) zadružnim bankam in morebitnim na skupino prenesenim „dejavnostim“ ter (ii) skupini.

(180)

Kar zadeva tri zadružne banke, Komisija ugotavlja, da se je začel postopek likvidacije bank Lesvos-Limnos, Achaia in Lamia, bankam pa so bila preklicana dovoljenja. Banke zato ne bodo več izvajale gospodarskih dejavnosti na bančnem trgu.

(181)

Državna podpora, tj. financiranje likvidnostnih vrzeli, bi pomenila državno pomoč prenesenim terjatvam in obveznostim v smislu člena 107(1) Pogodbe samo, če bi skupaj sestavljale podjetje. S pojmom podjetja je zajet vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način njegovega financiranja. Katera koli dejavnost ponudbe blaga ali storitev na določenem trgu velja za gospodarsko dejavnost. Da se torej ugotovi, ali gre za pomoč podjetju, bi bilo treba oceniti, ali prenos terjatev in obveznosti predstavlja prenos gospodarske dejavnosti.

(182)

Kot je že bilo omenjeno v oddelku 2.2.1, so bile po reševanju treh zadružnih bank na skupino prenesene samo vloge ter terjatve in obveznosti do GJSVN. Tri zadružne banke so imele 187 zaposlenih in skupno 21 podružnic. Opozoriti bi bilo treba, da ni bilo samodejnega prenosa podružnic ali zaposlitvenih pogodb ali posojil med tremi zadružnimi bankami in skupino. Zato dejstvo, da posojila niso bila prenesena na skupino, temveč ostajajo v treh zadružnih bankah, ki so v postopku likvidacije, dejstvo, da ni bilo prenosa podružnic, in odsotnost samodejnega prenosa delovnih pogodb prispevajo (108) k ugotovitvi, da ne gre za prenos gospodarske dejavnosti. Prenesene obveznosti (tj. vloge) ne morejo šteti, kot da so deležne državne podpore, saj ne predstavljajo podjetja.

(183)

Na kratko, trije obstoječi pravni subjekti so v postopku likvidacije in ne izvajajo več bančnih dejavnosti. Obenem prenesene obveznosti ne pomenijo gospodarske dejavnosti.

(184)

Zato se sklene, da se s tem, ko je GSFS skupini dodelil obveznice instrumenta EFSF za kritje likvidnostne vrzeli prevzetih sredstev in obveznosti treh zadružnih bank, ne omogoča nadaljevanje njihovih gospodarskih dejavnosti. Podpora GSFS zato ne pomeni pomoči likvidiranim subjektom ali pomoči prenesenim sredstvom in obveznostim.

(185)

Glede tega, ali prodaja sredstev in obveznosti treh zadružnih bank vključuje državno pomoč skupini, mora Komisija oceniti, ali so izpolnjeni nekateri pogoji in zlasti, ali (i) je bil postopek prodaje odprt, neomejen in nediskriminacijski; (ii) ali je prodaja potekala pod tržnimi pogoji ter (iii) ali je država zagotovila najvišjo možno prodajno ceno za zadevna sredstva in obveznosti (109).

(186)

Kot je navedeno že v uvodni izjavi 64, je Banka Grčije stopila v stik samo s petimi največjimi grškimi kreditnimi institucijami, ki so tedaj delovale v Grčiji. Omejeno število kontaktiranih kupcev ne more izključevati, da je bil razpis odprt, glede na to, da so bile navedene kreditne institucije edine, ki so bile verjetno zainteresirane za predložitev ponudbe. Dejansko je paket, ki je bil naprodaj, vključeval zgolj vloge. Da bi se torej lahko izkoristile sinergije teh vlog, je potrebno delovanje na obravnavanem zemljepisnem območju. Banka, ki na navedenih območjih ni prisotna, ne more ponuditi storitev vlagateljem, zaradi česar bi bila ohranitev vlagateljev minimalna, prevzemnik pa bi brez koristi prevzel stroške prevzema. Banka Grčije je lahko torej v kratkem časovnem okviru, ki je bil na voljo za reševanje treh zadružnih bank, upravičeno domnevala, da bi interes za prevzem navedenih sredstev pokazale samo tiste kreditne institucije, katerih poslovni modeli so bili skladni z zmožnostjo za ponujanje storitev vlagateljem. Skupina in še tri druge banke so predložile zavezujoče ponudbe. Ponudba skupine je imela prednost v smislu plačila in potrebnega časa za zaključek prenosa. Skupina je kot plačilo ponudila znesek, ki je enak […] % prenesenih vlog, ter ocenila, da bi lahko prenos zaključila v enem delovnem dnevu.

(187)

Glede na navedeno Komisija meni, da je državno pomoč skupini mogoče izključiti v skladu s točko 20 sporočila o prestrukturiranju in prakso odločanja Komisije (110).

(188)

Državna podpora v zvezi s prodajo treh zadružnih bank ne pomeni državne pomoči trem zadružnim bankam, prenesenim sredstvom ali skupini. Ukrep torej ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(189)

Komisija mora oceniti, ali ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(190)

Kapitalski vložek v višini 50 milijonov EUR, ki ga je Grčija julija 2009 dodelila banki FB (ukrep FB1), grški državni vrednostni papirji, ki so maja 2012 znašali 60 milijonov EUR(ukrep FB2), in državno jamstvo, ki je bilo dano banki FB marca 2011 za izdane obveznice v nominalni vrednosti 50 milijonov EUR (ukrep FB3), so bili dodeljeni v okviru programa pomoči grškim bankam (111). Komisija je v sklepu o odobritvi tega programa ugotovila, da bi ukrepi, dodeljeni v okviru programa, pomenili državno pomoč.

(191)

Komisija zato ugotavlja, da prenesene dejavnosti brez teh ukrepov ne bi več obstajale. Ti ukrepi so prispevali k stabilizaciji in nadaljevanju gospodarskih dejavnosti, ki so bile pozneje prenesene na skupino, zato Komisija meni, da so koristili gospodarskim dejavnostim banke FB, ki so bile pozneje prenesene na skupino, in pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(192)

Komisija ugotavlja, da je GSFS subjekt, ki ga je ustanovila in financirala Grčija z namenom podpore bankam, ter da ukrepa FB4 in FB5 zato vključujeta državna sredstva. Komisija ugotavlja tudi, da sta ukrepa FB4 in FB5 po naravi selektivna, saj koristita zgolj dejavnostim banke FB.

(193)

Obenem Komisija meni, da ukrepa FB4 in FB5 zagotavljata bistvene prednosti dejavnostim banke FB, saj jih ohranjata kot take. Nalog za prenos v tem primeru pomeni „neprekinjeno prodajo“. Medtem ko lastniški kapital in podrejeni dolg ne bosta prenesena, pa najbolj produktivna bančna sredstva bodo (podružnice, vloge in posojila). Ukrep FB4 torej prenesenim dejavnostim zagotavlja prednost, ker zagotavlja zadostna sredstva za kritje vlog, prenesene dejavnosti pa se zaradi neprekinjene prodaje sredstev banke FB ohranjajo.

(194)

Prodaja obenem ne bi bila možna brez ukrepa FB5, ker bi prenos lahko negativno vplival na prevzemnikov količnik kapitalske ustreznosti. Prenesene dejavnosti zato ne bi več obstajale, torej jim ukrepa FB4 in FB5 zagotavljata jasno prednost.

(195)

Ukrepa FB4 in FB5 po mnenju Komisije nista skladna z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. GSFS dejansko ne namerava ustvariti dobička iz svojega prispevka: v zameno za svoj prispevek ni prejel nobene terjatve zoper skupino, temveč zgolj terjatev zoper subjekt v postopku likvidacije, kar pomeni banko FB (112). GSFS zato najverjetneje ne bo v celoti izterjal prispevanega denarja.

(196)

Selektivna prednost, ki jo zagotavljata ukrepa FB4 in FB5, izkrivljata konkurenco, saj ohranjata eno bančno dejavnost in ji omogočata, da deluje na trgu ter tekmuje z drugimi bankami, vključno s hčerinskimi družbami tujih bank, ki so dejavne v Grčiji ali so morebiti zainteresirane za vstop na grški trg. Zato ukrepa FB4 in FB5 vplivata na trgovino med državami članicami in morda izkrivljata konkurenco.

(197)

Komisija zato ugotavlja, da kritje likvidnostne vrzeli, ki je znašala 456,97 milijona EUR in je bila povezana s sredstvi, ki so bila prenesena z banke FB na skupino, s strani GSFS ter zaveza GSFS za kritje kapitalskih potreb, povezanih s temi sredstvi, ki lahko znašajo 100 milijonov EUR, pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(198)

Kot je že bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 193, Komisija šteje, da so dejavnosti banke FB upravičenke do ukrepov FB4 in FB5, ker je pomoč omogočila nadaljevanje teh gospodarskih dejavnosti znotraj skupine.

(199)

Pri vprašanju, ali prodaja dejavnosti banke FB vključuje državno pomoč skupini v skladu s točko 49 sporočila o bančništvu iz leta 2008, mora Komisija oceniti, ali so izpolnjene nekatere zahteve. Komisija mora proučiti, ali (i) je bil postopek prodaje odprt in nediskriminacijski; (ii) ali je prodaja potekala pod tržnimi pogoji ter (iii) ali je finančna institucija ali vlada zagotovila najvišjo možno prodajno ceno za zadevna sredstva in obveznosti.

(200)

Skupina je pridobila paket sredstev in obveznosti banke FB, ker je predložila prednostno ponudbo v okviru nediskriminacijskega razpisnega postopka, ki je bil odprt za druge banke. Banka Grčije se je odločila stopiti v stik samo s štirimi največjimi bankami, ki delujejo v Grčiji, pri čemer so nezavezujoče ponudbe predložile samo skupina in še ena druga banka. Banka Grčije je oba ponudnika povabila, naj predložita izpopolnjeni ponudbi. Banka Grčije je izbrala skupino NBG, ker je njena ponudba pomenila nižje stroške reševanja (113).

(201)

Komisija ugotavlja, da je Banka Grčije stopila v stik s samo štirimi bankami (114). Omejeno število kontaktiranih kupcev ne more izključevati, da je bil razpis odprt, glede na to, da v Grčiji niso delovale druge banke, ki bi bile dovolj velike, da bi lahko absorbirale sredstva na razpisu, in ki bi v času reševanja imele ustrezen kapital, ter glede na omejen interes, ki so ga tuje kreditne in finančne institucije v času reševanja pokazale za vključitev v bančne dejavnosti v Grčiji. Poleg tega je Banka Grčije vnaprej določila portfelj sredstev in obveznosti, ki jih je potrebno prenesti, ter časovni načrt, ki ga morajo ponudbe upoštevati, da so lahko veljavne. Komisija ugotavlja, da je bil postopek prodaje odprt in nediskriminacijski.

(202)

Negativna cena (tj. ob upoštevanju likvidnostne vrzeli in kritje prej navedenih kapitalskih potreb) za sredstva in obveznosti banke FB ne izključuje možnosti, da prodajna cena izraža tržno vrednost podjetja (115). Komisija nima razlogov za domnevo, da ponudba in plačana cena ne izražata tržne cene podjetja. Opozoriti je treba, da na podlagi grške zakonodaje najprej Banka Grčije oceni pošteno vrednost prenesenih sredstev, nato jo v naslednjih šestih mesecih preverijo in prilagodijo zunanji strokovnjaki. Komisija zato ugotavlja, da je prodaja potekala pod tržnimi pogoji. Glede na navedeno Komisija v skladu s točko 49 sporočila o bančništvu iz leta 2008, točko 20 sporočila o prestrukturiranju in svojo prakso odločanja (116) ugotavlja, da se lahko državna pomoč skupini izključi.

(203)

Komisija na podlagi uvodnih izjav 190 do 197 meni, da ukrepi FB1,FB2, FB3, FB4 in FB5 izpolnjujejo pogoje iz člena 107(1) Pogodbe in pomenijo državno pomoč.

(204)

Zato Komisija ugotavlja, da so dejavnosti banke FB poleg posojil grških državnih vrednostnih papirjev v višini 60 milijonov EUR (ukrep FB2) in grških državnih vrednostnih papirjev v višini 50 milijonov EUR (ukrep FB3) prejele tudi državno pomoč v obliki kapitalske podpore v višini 606,97 milijona EUR (ukrepi FB1, FB4 in FB5), kot je povzeto v preglednici 10.

Preglednica 10

Pregled skupne pomoči, ki jo je za svoje dejavnosti prejela banka FB

(205)

V skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe lahko Komisija ugotovi, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(206)

Komisija je priznala, da lahko zaradi svetovne finančne krize nastane resna motnja v gospodarstvu države članice in da je tako motnjo mogoče odpraviti z ukrepi v podporo bankam. To je bilo potrjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2008, sporočilu o dokapitalizaciji in sporočilu o prestrukturiranju. Komisija še vedno meni, da so pogoji za odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe ob upoštevanju ponovitve izjemne situacije na finančnih trgih izpolnjeni. Komisija je to stališče potrdila s sprejetjem sporočila o podaljšanju iz leta 2011 (117) in sporočila o bančništvu iz leta 2013 (118).

(207)

V zvezi z grškim gospodarstvom je Komisija v svojih sklepih o odobritvi in podaljšanju programa pomoči grškim bankam ter v odobritvah ukrepov državne pomoči, ki jo je odobrila Grčija posameznim bankam potrdila, da obstaja grožnja resne motnje v grškem gospodarstvu in da je državna podpora bankam ustrezna za odpravo teh motenj. Pravna podlaga za oceno ukrepov pomoči bi moral torej biti člen 107(3)(b) Pogodbe.

(208)

V skladu s točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008 mora pomoč, da bi bila združljiva na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, izpolnjevati splošna merila za združljivost:

(a)   Primernost: pomoč mora biti dobro usmerjena, da se lahko učinkovito doseže cilj reševanja resne motnje v gospodarstvu. To se ne bi zgodilo, če ukrep ne bi bil primeren za odpravo motnje.

(b)   Nujnost: ukrep pomoči mora biti po višini in obliki nujen za doseganje cilja. To pomeni, da mora biti določen v minimalni višini, ki je nujna za doseganje cilja, in v obliki, ki je najbolj primerna za odpravo motnje.

(c)   Sorazmernost: pozitivni učinki ukrepa morajo biti ustrezno uravnoteženi z izkrivljanjem konkurence, da bi se izkrivljanje omejilo na najmanjšo raven, ki je potrebna za dosego ciljev ukrepa.

(209)

Komisija je med finančno krizo razvila merila združljivosti za različne vrste ukrepov pomoči. Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v sporočilu o bančništvu iz leta 2008.

(210)

Sporočilo o dokapitalizaciji vsebuje nadaljnje smernice glede ravni nadomestila, potrebnega za kapitalske vložke iz državnih virov.

(211)

Nazadnje je Komisija v sporočilu o prestrukturiranju pojasnila, kako bo ocenjevala načrte prestrukturiranja. Pri oceni načrta prestrukturiranja skupine bo na podlagi sporočila o prestrukturiranju upoštevala vse ukrepe iz preglednice 10.

(212)

Ukrepi FB1, FB2 in FB3 so bili dodeljeni v okviru programa pomoči grškim bankam. Ukrepi na podlagi navedenega programa so bili v odločbi Komisije z dne 19. novembra 2008 razglašeni za združljive z notranjim trgom.

(213)

Kar zadeva primernost ukrepov FB4 in FB5, Komisija meni, da sta ukrepa primerna, ker ščitita vlagatelje banke FB in torej zagotavljata finančno stabilnost. Te dejavnosti se brez pomoči iz GSFS ne bi mogle nadaljevati, saj je banka FB v času reševanja imela negativen lastniški kapital, v težkih tržnih razmerah, ki so tedaj prevladovale, pa nobena banka ne bi mogla prevzeti portfelja sredstev in obveznosti z negativno vrednostjo, ki bi še poslabšal njen položaj glede kapitalske ustreznosti. Z ukrepi je bila tako zagotovljena ohranitev finančne stabilnosti v Grčiji. Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da so ukrepi primerni kot pomoč za reševanje.

(214)

V skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 mora biti ukrep pomoči po višini in obliki nujen za doseganje cilja ukrepa. To pomeni, da mora biti kapitalski vložek omejen na najmanjši znesek, potreben za doseganje navedenega cilja.

(215)

Kot je Banka Grčije navedla v svojem pismu z dne 8. maja 2013, bi preklic dovoljenja banke FB kljub njeni majhnosti brez uporabe ukrepov reševanja ogrozil zaupanje vlagateljev v grški bančni sistem in vplival na finančno stabilnost. Banka Grčije je še dodala, da je med različnimi možnostmi reševanja dala prednost reševanju banke FB z uporabo postopka nakupa in prevzema v skladu z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah iz decembra 2012. Šteje se, da je postopek ponudil takojšnjo in dokončno rešitev težav banke FB. Komisija meni, da takšni elementi stabilnosti podpirajo nujnost ukrepov FB4 in FB5.

(216)

Kar zadeva znesek posredovanja, je Banka Grčije v svojem sklepu 10/1/10.5.2013 navedla, da je bil nalog za prenos izbranih sredstev in obveznosti prednostna rešitev, ker je stroške reševanja zmanjšala na najnižjo možno raven. Ta sklep je bil obenem skladen z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah iz marca 2012. Poleg tega Komisija ugotavlja, da so grški organi skrbno ocenili končni znesek likvidnostne vrzeli in pri tem upoštevali poročilo o vrednotenju, ki ga je pripravil zakonit revizor. Prispevek je natančno kril razliko med pošteno vrednostjo prenesenih sredstev ter vrednostjo obveznosti. Poleg tega se je GSFS zavezal h kritju kapitalskih potreb samo do 9 % prenesenih sredstev, kot jih je ocenila Banka Grčije. Dejstvo, da je od obeh ponudnikov samo skupina pristala na revizijo svoje ponudbe, podpira ugotovitev, da prispevek ni bil prevelik.

(217)

Obenem lastniški kapital banke FB ni bil prenesen, temveč je ostal v likvidiranem subjektu, tj. v banki FB. Delničarji bodo zato utrpeli celotno izgubo, strošek njihovega reševanja pa ne zvišuje prispevka GSFS.

(218)

Kot je že bilo navedeno v uvodni izjavi 195 glede nadomestila pomoči, GSFS najverjetneje ne bo v celoti izterjal zneska prispevanega denarja (119). Jasno je torej, da ne prejema nobenega nadomestila in da je njegov prispevek podoben donaciji. Kot je navedeno v točki 44 sporočila o dokapitalizaciji, se lahko nezadostno odplačana dokapitalizacija sprejme le v primeru bank v težavah, ki ne morejo plačati nobenega nadomestila. Komisija meni, da je to veljalo za banko FB. Zaradi neizplačevanja nadomestila je potrebno temeljito prestrukturiranje v skladu s sporočilom o dokapitalizaciji.

(219)

Ukrepa FB4 in FB5 sta kot pomoč za reševanje torej po višini in obliki nujna za doseganje ciljev omejitve motenj v grškem bančnem sistemu in celotnem gospodarstvu.

(220)

Komisija ugotavlja, da banka FB ne obstaja več v takšni obliki, kot je obstajala prej. Dejstvo, da pomoč rešuje dejavnosti, prenesene s te banke, bi lahko teoretično povzročilo izkrivljanje konkurence. Vendar je Komisija seznanjena z majhnostjo banke FB ter s postopkom prodaje, v katerem so imeli konkurenti možnosti predložiti ponudbe za izbrana sredstva in obveznosti banke FB. Takoj po prenosu gospodarskih dejavnosti banke FB so bile te tudi popolnoma vključene v skupino in so prenehale obstajati kot ločena gospodarska dejavnost ali konkurent. Komisija zato ugotavlja, da pomoč ne povzroča neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(221)

Sklene se, da sta ukrepa FB4 in FB5 primerna in potrebna ter da sta glede na majhnost banke FB in njeno ukinitev v smislu samostojnega konkurenta ter polno vključitev v skupino sorazmerna s predvidenim ciljem v skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in sporočilom o dokapitalizaciji.

(222)

Kar zadeva nadomestilo ukrepa FB4, je Komisija v uvodni izjavi 218 ugotovila, da GSFS najverjetneje ne bo v celoti izterjal 456,97 milijona EUR, ki jih je vložil za rešitev banke FB (ukrep FB4). Zaradi neizplačevanja nadomestila je potrebno temeljito prestrukturiranje v smislu ukrepov za uspešnost poslovanja in ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence.

(223)

Točka 21 sporočila o prestrukturiranju določa, da kadar kreditna institucija v težavah ne more kredibilno ponovno začeti z dolgoročnim uspešnim poslovanjem, je treba razmisliti o nadzorovani likvidaciji ali prodaji banke na dražbi. Države članice bi lahko zato spodbujale izstop neuspešnih subjektov, pri čemer mora postopek izstopa potekati v primernem časovnem okviru, ki ohranja finančno stabilnost.

(224)

Vendar banka FB samostojno ni bila sposobna uspešnega poslovanja in začel se je postopek njene likvidacije. V zvezi s tem je v točki 17 sporočila o prestrukturiranju pojasnjeno, da „lahko prodaja banke v težavah drugi finančni instituciji prispeva k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, če kupec uspešno posluje in je sposoben absorbirati prenos banke v težavah ter lahko pripomore k povrnitvi zaupanja trgov“.

(225)

Kot je navedeno v oddelku 7.5.2, se lahko skupina na podlagi svojega načrta prestrukturiranja šteje za poslovno uspešno. Zaradi prenosa dejavnosti banke FB na skupino je mogoče ponovno vzpostaviti njihovo dolgoročno uspešnost izvajanja. Poleg tega je zaradi dejstva, da so dejavnosti banke FB popolnoma vključene (120) v skupino in so obenem prenehale obstajati kot samostojni konkurent, potrebno temeljito prestrukturiranje, ki se zahteva zaradi nezadostnega nadomestila državne pomoči.

(226)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 216, izbrani način reševanja banke FB zagotavlja omejevanje stroškov prestrukturiranja na najnižjo možno raven. Grški organi so najprej skrbno ocenili likvidnostno vrzel in pri tem upoštevali poročilo neodvisnih revizorjev. Obenem se je GSFS zavezal h kritju kapitalskih potreb kupca, ki izhajajo iz prenesenih dejavnosti, samo do minimalnega zneska, ki ga zahteva zakon. Poleg tega vključitev gospodarskih dejavnosti banke FB v večji subjekt ter spremljajoče uresničenje sinergij prek racionalizacije mreže podružnic banke FB, konsolidacije infrastrukture IT ter zmanjšanja stroškov financiranja pomagata omejevati stroške prestrukturiranja na najnižjo možno raven v primerjavi s scenarijem, ko bi država poskušala ponovno vzpostaviti samostojno uspešno poslovanje banke FB.

(227)

Lastniški kapital in podrejeni dolg nista bila prenesena na skupino, temveč sta ostala v banki FB, tj. v subjektu v likvidaciji. Komisija zato meni, da je bila dosežena zadostna delitev bremen med delničarji, saj so slednji upravičeni do prihodkov iz likvidacije samo, če prihodki najprej zadoščajo za poplačilo GSFS, ki ima prednostno terjatev do drugih upnikov. Glede na to, kako redka so likvidirana sredstva, ni verjetno, da bi delničarji svoje naložbe dobili povrnjene.

(228)

V zvezi z ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence točka 30 sporočila o prestrukturiranja določa, da „[o]cena Komisije glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja […]. Narava in oblika takih ukrepov se določi na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.“

(229)

Skupna prejeta pomoč v obliki kapitala znaša 606,97 milijona EUR (ukrepi FB1, FB4 in FB5), poleg grških državnih vrednostnih papirjev v vrednosti 60 milijonov EUR (ukrep FB2) in državnih jamstev v višini 50 milijonov EUR (ukrep FB3). Ukrep FB1 je ustrezal 3,25 % tveganju prilagojene aktive banke FB na dan 31. decembra 2008. Ukrep FB4 (financiranje likvidnostne vrzeli za sredstva, prenesena z banke FB na skupino) je ustrezal 33,44 % tveganju prilagojene aktive banke FB na dan 31. marca 2013. Ukrep FB5 je po definiciji ustrezal 9 % tveganju prilagojene aktive banke FB za skupino. Zaradi teh zneskov pomoči in neizplačevanja nadomestila je potrebno precejšnje zmanjšanje prisotnosti upravičenke na trgu.

(230)

Glede trga, na katerem je delovala banka FB, Komisija ugotavlja, da je bila banka FB zelo majhna banka (z manj kot 0,5-odstotnim deležem skupnih sredstev grških bank in manj kot 1-odstotnim deležem za posojila in vloge v Grčiji), zato so bili tudi sredstva in obveznosti banke FB, ki so bili preneseni na skupino, majhni v primerjavi z velikostjo grškega bančnega sistema.

(231)

Poleg tega so bile dejavnosti banke FB ponujene konkurentom na javni dražbi. Po prodaji banke FB je ta prenehala obstajati kot samostojni konkurent, saj so bile prenesene dejavnosti popolnoma vključene v skupino.

(232)

Sklene se, da glede na majhnost prenesenih dejavnosti, odprt prodajni postopek in popolno vključitev dejavnosti banke FB v skupino kljub zelo velikemu znesku in neizplačevanju nadomestila ne prihaja do neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(233)

Na podlagi te analize se sklene, da prodaja izbranih sredstev in obveznosti banke FB ter njihova vključitev v skupino zagotavljata ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega izvajanja dejavnosti banke FB, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno raven ter da v skladu s sporočilom o prestrukturiranju ne prihaja do neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(234)

Vsi ukrepi pomoči iz preglednice 10 so zato združljivi z notranjim trgom.

(235)

Komisija mora najprej oceniti, ali ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(236)

GSFS je subjekt, ki ga je ustanovila in ga financira Grčija z namenom podpore bankam. Ukrepa PB1 in PB2 zato vključujeta državna sredstva. Ukrepa PB1 in PB2 sta obenem po naravi selektivna, saj koristita zgolj dejavnostim banke Probank.

(237)

Poleg tega ukrepa PB1 in PB2 zagotavljata bistvene prednosti dejavnostim banke Probank, saj jih ohranjata kot take. Nalog za prenos je v tem primeru „neprekinjena prodaja“, saj bodo najbolj produktivna bančna sredstva (podružnice, vloge, posojila) prenesena, lastniški kapital pa ne.

(238)

Ukrepa PB1 in PB2 nista skladna z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah. GSFS dejansko ne namerava ustvariti dobička iz svojega prispevka: v zameno za svoj prispevek ni prejel nobene terjatve zoper skupino, temveč zgolj terjatev zoper subjekt v postopku likvidacije, tj. banko Probank (121). GSFS zato najverjetneje ne bo v celoti izterjal prispevanega denarja.

(239)

Selektivna prednost, ki jo zagotavljata ukrepa PB1 in PB2, izkrivlja konkurenco, saj ohranja eno bančno dejavnost in ji omogoča, da deluje na trgu ter tekmuje z drugimi bankami, ki so dejavne v Grčiji ali so morebiti zainteresirane za vstop na grški trg. Zato ukrepa PB1 in PB2 vplivata na trgovino med državami članicami in morda izkrivljata konkurenco.

(240)

Zato se sklene, da kritje likvidnostne vrzeli, ki je znašala 562,73 milijona EUR in je bila povezana s sredstvi, ki so bila prenesena z banke Probank na skupino, s strani GSFS ter zaveza GSFS za kritje kapitalskih potreb, povezanih s temi sredstvi, ki lahko znašajo [180 do 280] milijonov EUR, pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(241)

Dejavnosti banke Probank so upravičenke do ukrepov PB1 in PB2, saj sta omogočila nadaljevanje teh dejavnosti znotraj skupine.

(242)

Pri vprašanju, ali prodaja dejavnosti banke Probank pomeni državno pomoč skupini v skladu s točko 49 sporočila o bančništvu iz leta 2008, mora Komisija oceniti, ali so izpolnjene nekatere zahteve. Komisija mora proučiti, ali (i) je bil postopek prodaje odprt in nediskriminacijski; (ii) ali je prodaja potekala pod tržnimi pogoji ter (iii) ali je finančna institucija ali vlada zagotovila najvišjo možno prodajno ceno za zadevna sredstva in obveznosti.

(243)

Skupina je pridobila sredstva in obveznosti banke Probank, ker je predložila prednostno ponudbo v okviru nediskriminacijskega razpisnega postopka, ki je bil odprt za druge banke. Banka Grčije se je odločila stopiti v stik samo s štirimi največjimi bankami, ki delujejo v Grčiji, pri čemer sta ponudbi predložili samo skupina in še ena druga banka. Skupina je bila preferenčni ponudnik v smislu cene in pričakovanih sinergij.

(244)

Banka Grčije je stopila v stik s samo štirimi bankami. Omejeno število kontaktiranih kupcev ne more izključevati, da je bil razpis odprt, glede na to, da v Grčiji niso delovale druge banke, ki bi bile dovolj velike, da bi lahko absorbirale dejavnosti na razpisu, in ki bi v času reševanja imele ustrezen kapital. Do rešitve banke Probank tudi nobena tuja kreditna ali finančna institucija ni predložila veljavnega zavezujočega predloga za prevzem banke Probank kljub večkratnemu podaljšanju roka. Interes, ki so ga v času reševanja pokazale tuje kreditne in finančne institucije za vključitev v bančne dejavnosti v Grčiji, je bil zelo omejen. Poleg tega je Banka Grčije vnaprej določila portfelj sredstev in obveznosti, ki jih je bilo potrebno prenesti, ter časovni načrt, ki so ga morale ponudbe upoštevati, da so lahko bile veljavne. Komisija zato ugotavlja, da je bil postopek prodaje odprt in nediskriminacijski.

(245)

Negativna cena (tj. ob upoštevanju likvidnostne vrzeli in kritje prej navedenih kapitalskih potreb) za sredstva in obveznosti banke Probank ne izključuje možnosti, da prodajna cena izraža tržno vrednost podjetja (122). Komisija nima razlogov za domnevo, da ponudba in plačana cena ne izražata tržne cene podjetja. Dejansko je pošteno vrednost sredstev ocenila Banka Grčije, preverili pa so jo zunanji revizorji. Komisija zato ugotavlja, da je prodaja potekala pod tržnimi pogoji. Glede na navedeno se v skladu s točko 49 sporočila o bančništvu iz leta 2008, točko 20 sporočila o prestrukturiranju in prakso odločanja Komisije (123) sklene, da se lahko državna pomoč skupini izključi.

(246)

Komisija na podlagi uvodnih izjav 236 do 240 meni, da ukrepa PB1 in PB2 izpolnjujeta pogoje iz člena 107(1) Pogodbe in pomenita državno pomoč.

(247)

Zato se sklene, da so dejavnosti banke Probank prejele državno pomoč v obliki kapitalske podpore v višini [742,7 do 842,7] milijona EUR (ukrepa PB1 in PB2), kot je povzeto v preglednici 11.

Preglednica 11

Pregled skupne pomoči dejavnostim banke Probank

(248)

V skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe lahko Komisija ugotovi, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(249)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 206 in 207, bi bilo treba ukrepe pomoči grškim bankam zdaj oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

(250)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 208 in v skladu s točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008, mora biti pomoč, da bi bila združljiva na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, skladna s splošnimi merili združljivosti: primernostjo, nujnostjo in sorazmernostjo.

(251)

Sporočilo o dokapitalizaciji vsebuje nadaljnje smernice glede ravni nadomestila, potrebnega za kapitalske vložke iz državnih virov.

(252)

Nazadnje je Komisija v sporočilu o prestrukturiranju pojasnila, kako bo ocenjevala načrte prestrukturiranja. Pri oceni načrta prestrukturiranja bo Komisija na podlagi sporočila o prestrukturiranju upoštevala vse ukrepe iz preglednice 11.

(253)

Kar zadeva primernost ukrepov PB1 in PB2, Komisija meni, da sta kritje likvidnostne vrzeli ter zaveza kupca za kritje kapitalskih potreb, povezanih s prenesenimi sredstvi, primerna, ker sta omogočila prodajo, zaščitila vlagatelje banke Probank ter ohranila finančno stabilnost. Te dejavnosti ne bi bilo mogoče nadaljevati brez pomoči GSFS, ker je bil lastniški kapital banke Probank ob njenem reševanju negativen. V težkih tržnih razmerah, ki so tedaj prevladovale, ne bi nobena banka prevzela portfelja sredstev in obveznosti z negativno vrednostjo, ki bi še poslabšal njen položaj glede kapitalske ustreznosti. Banka Grčije je 10. maja 2013 imenovala komisarja za banko Probank, ki je moral zagotoviti, da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za zaključek povečanja delniškega kapitala banke Probank. Dejstvo, da do reševanja noben zasebni vlagatelj ni predložil končnega zavezujočega predloga za prevzem banke Probank kljub prizadevanjem komisarja, imenovanega za banko Probank, ter večkratnemu podaljšanju roka za povečanje delniškega kapitala banke Probank, podpira ugotovitev, da teh aktivnosti ne bi bilo mogoče nadaljevati brez pomoči iz GSFS. Z ukrepi je bila tako zagotovljena ohranitev finančne stabilnosti v Grčiji. Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da so ukrepi primerni kot pomoč za reševanje.

(254)

V skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 mora biti ukrep pomoči po višini in obliki nujen za doseganje cilja ukrepa. To pomeni, da mora biti kapitalski vložek omejen na najmanjši znesek, potreben za doseganje navedenega cilja.

(255)

Memorandum o gospodarskih in finančnih politikah iz maja 2013 je določil, da bo v primeru sekundarnih bank (124), ki niso izpolnile svoje kapitalske zahteve, Banka Grčije v dogovoru z GSFS ocenila možnosti za znižanje stroškov davkoplačevalcev na najnižjo možno raven, vključno s postopki nakupa in prevzema ob zagotovljeni zaščiti vlagateljev.

(256)

Kot je Banka Grčije navedla v svojem sklepu z dne 26. julija 2013 (125), bi preklic dovoljenja banke Probank brez uvedbe ukrepov reševanja vplival na finančno stabilnost.

(257)

Komisija meni, da takšni elementi stabilnosti podpirajo nujnost ukrepov PB1 in PB2.

(258)

Kar zadeva znesek ukrepa, so grški organi skrbno ocenili likvidnostno vrzel in pri tem upoštevali poročilo o vrednotenju, ki ga je pripravil zakonit revizor. Prispevek je natančno kril razliko med pošteno vrednostjo prenesenih sredstev ter vrednostjo obveznosti. Banka Grčije je v svojem sklepu 12/1/26.7.2013 navedla, da je bil nalog za prenos izbranih sredstev in obveznosti prednostna rešitev, ker je stroške reševanja zmanjšala na najnižjo možno raven. Navedeni sklep je obenem skladen z drugim programom gospodarskega prilagajanja za Grčijo iz julija 2013. Poleg tega se je GSFS zavezal h kritju kapitalskih potreb samo do 9 % prenesenih sredstev, kot jih je ocenila Banka Grčije.

(259)

Obenem lastniški kapital ni bil prenesen na skupino, temveč bo ostal v subjektu v postopku likvidacije. Delničarji banke Probank bodo zato utrpeli celotno izgubo, strošek njihovega reševanja pa ne zvišuje prispevka GSFS.

(260)

Kot je že bilo predhodno navedeno v uvodni izjavi 238 glede nadomestila pomoči, GSFS najverjetneje ne bo v celoti izterjal prispevanega denarja. Jasno je torej, da ne prejema nobenega nadomestila in da je njegov prispevek podoben donaciji. Kot je navedeno v točki 44 sporočila o dokapitalizaciji, se lahko nezadostno odplačana dokapitalizacija sprejme le v primeru bank v težavah, ki ne morejo plačati nobenega nadomestila. Komisija meni, da je to veljalo za banko Probank. Zaradi neizplačevanja nadomestila je potrebno temeljito prestrukturiranje v skladu s sporočilom o dokapitalizaciji.

(261)

Ukrepi so kot pomoč za reševanje torej po višini zneska in obliki nujni za doseganje ciljev omejitve motenj v grškem bančnem sistemu in celotnem gospodarstvu.

(262)

Banka Probank ne obstaja več v takšni obliki, kot je obstajala prej. Dejstvo, da pomoč rešuje dejavnosti, ki so bile prenesene na skupino, bi lahko teoretično povzročilo izkrivljanje konkurence. Vendar je Komisija seznanjena z majhnostjo banke Probank ter s postopkom prodaje, v katerem so imeli konkurenti možnost predložiti ponudbe za izbrana sredstva in obveznosti banke Probank. Takoj po prenosu gospodarskih dejavnosti banke Probank so bile te popolnoma vključene v skupino in so prenehale obstajati kot ločena gospodarska dejavnost ali konkurent. Komisija zato ugotavlja, da pomoč ne povzroča neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(263)

Sklene se, da sta ukrepa PB1 in PB2 primerna in potrebna ter da sta glede na temeljito prestrukturiranje, ki je predvideno za skupino, v katero so bile prenesene gospodarske dejavnosti banke Probank, sorazmerna s predvidenim ciljem v skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in sporočilom o dokapitalizaciji.

(264)

Kar zadeva nadomestilo ukrepa PB1, je Komisija v uvodni izjavi 260 ugotovila, da GSFS najverjetneje ne bo v celoti izterjal 562,73 milijona EUR, ki jih je vložil za reševanje banke Probank (ukrep PB1). Zaradi neizplačevanja nadomestila je potrebno temeljito prestrukturiranje v smislu ukrepov za uspešnost poslovanja in ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence.

(265)

Točka 21 sporočila o prestrukturiranju določa, da kadar kreditna institucija v težavah ne more kredibilno ponovno začeti z dolgoročnim uspešnim poslovanjem, je treba razmisliti o nadzorovani likvidaciji ali prodaji banke na dražbi. Države članice bi lahko zato spodbujale izstop neuspešnih subjektov, pri čemer mora postopek izstopa potekati v primernem časovnem okviru, ki ohranja finančno stabilnost.

(266)

Vendar banka Probank samostojno ni bila sposobna uspešnega poslovanja in začel se je postopek njene likvidacije. V zvezi s tem je v točki 17 sporočila o prestrukturiranju pojasnjeno, da „lahko prodaja banke v težavah drugi finančni instituciji prispeva k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, če kupec uspešno posluje in je sposoben absorbirati prenos banke v težavah ter lahko pripomore k povrnitvi zaupanja trgov“.

(267)

Kot je navedeno v oddelku 7.5.2, se lahko skupina na podlagi svojega načrta prestrukturiranja šteje za poslovno uspešno. Zaradi prenosa dejavnosti banke Probank na skupino je mogoče ponovno vzpostaviti njihovo dolgoročno uspešnost izvajanja. Poleg tega je zaradi dejstva, da so bile dejavnosti banke Probank popolnoma vključene (126) v skupino ter so prenehale obstajati kot samostojen subjekt, potrebno temeljito prestrukturiranje, ki se zahteva zaradi nezadostnega nadomestila državne pomoči.

(268)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 258, izbrani način reševanja banke Probank zagotavlja omejevanje stroškov prestrukturiranja na najnižjo možno raven. Grški organi so najprej skrbno ocenili likvidnostno vrzel in pri tem upoštevali poročilo neodvisnih revizorjev. Obenem se je GSFS zavezal h kritju kapitalskih potreb kupca, ki izhajajo iz prenesenih sredstev, samo do minimalnega zneska, ki ga zahteva zakon. Obenem vključitev gospodarskih dejavnosti banke Probank v večji subjekt ter spremljajoče uresničenje sinergij, zlasti prek racionalizacije mreže podružnic banke Probank, konsolidacije infrastrukture IT ter zmanjšanja stroškov financiranja, pomagata omejevati stroške prestrukturiranja na najnižjo možno raven v primerjavi s scenarijem, ko bi država skušala ponovno vzpostaviti samostojno uspešno poslovanje banke Probank.

(269)

Lastniški kapital in podrejeni dolg nista bila prenesena na skupino, temveč sta ostala v subjektu v likvidaciji. Komisija zato meni, da je bila dosežena zadostna delitev bremen med delničarji, saj so slednji upravičeni do prihodkov iz likvidacije samo, če prihodki najprej zadoščajo za poplačilo GSFS, ki ima prednostno terjatev do drugih upnikov. Glede na to, kako redka so likvidirana sredstva, ni verjetno, da bi delničarji svoje naložbe dobili povrnjene.

(270)

V zvezi z ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence točka 30 sporočila o prestrukturiranja določa, da „[o]cena Komisije glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja […]. Narava in oblika takih ukrepov se določi na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.“

(271)

Kar zadeva prejeti znesek pomoči, je skupna pomoč, prejeta v obliki kapitala, znašala [742,7 do 842,7] milijona EUR (ukrepi PB1 in PB2). Ukrep PB1 je ustrezal približno 21,15 % tveganju prilagojene aktive banke Probank na dan 30. junija 2013. Ukrep PB2 je po definiciji ustrezal […] % sredstev, prenesenih z banke Probank. Zaradi teh zneskov pomoči in neizplačevanja nadomestila je potrebno precejšnje zmanjšanje prisotnosti upravičenke na trgu.

(272)

Glede trga, na katerem je delovala banka Probank, Komisija ugotavlja, da je bila banka Probank zelo majhna banka (s približno 1-odstotnim deležem skupnih sredstev grških bank in približno 1-odstotnim tržnim deležem za posojila ter 2-odstotnim deležem za vloge), zato so bili tudi sredstva in obveznosti banke Probank, ki so bili preneseni na skupino, majhni v primerjavi z velikostjo grškega bančnega sistema.

(273)

Poleg tega so bile dejavnosti banke Probank ponujene konkurentom na javni dražbi. Po prodaji banke Probank je ta prenehala obstajati kot samostojni konkurent, saj so bile prenesene dejavnosti popolnoma vključene v skupino.

(274)

Sklene se, da glede na majhnost prenesenih dejavnosti, odprt prodajni postopek in popolno vključitev dejavnosti banke Probank v skupino kljub zelo velikemu znesku in neizplačevanju nadomestila ne prihaja do neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(275)

Na podlagi te analize Komisija ugotavlja, da prodaja izbranih sredstev in obveznosti banke Probank ter njihova vključitev v skupino zagotavljata ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega izvajanja dejavnosti banke Probank, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno raven ter da v skladu s sporočilom o prestrukturiranju ne prihaja do neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(276)

Vsi ukrepi pomoči iz preglednice 11 so zato združljivi z notranjim trgom.

(277)

Komisija mora ugotoviti obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(278)

Komisija je v sklepih o odobritvi in podaljšanju programa pomoči grškim bankam (127) že ugotovila, da likvidnostna podpora, odobrena na podlagi programa, pomeni pomoč. Znesek neodplačanih jamstev je 15. aprila 2011 znašal 12 873 milijonov EUR, 30. novembra 2013 pa je dosegel 14 798 milijonov EUR. Ob navedenih datumih so neporavnana posojila državnih obveznic skupini znašala 787 milijonov EUR oziroma 847 milijonov EUR. Prihodnja likvidnostna podpora, dodeljena v okviru navedenega programa, bi prav tako pomenila pomoč.

(279)

Komisija je v odločbi z dne 19. novembra 2008 o programu pomoči grškim bankam že ugotovila, da bodo sredstva za dokapitalizacijo, dodeljena v okviru ukrepa dokapitalizacije v navedenem programu, pomenila pomoč. Skupina je prejela 1 350 milijonov EUR v obliki prednostnih delnic, kar pomeni 2,1 % tveganju prilagojene aktive skupine (128).

(280)

Grčija je leta 2010 uvedla več sprememb tehničnih parametrov takšnih prednostnih delnic, v skladu s katerimi se kupon vsako leto zviša za 2 %, če se prednostne delnice ne odkupijo v petih letih. Glede na to, da se je s temi spremembami zvišalo nadomestilo države v primeru, ko prednostne delnice v petih letih niso bile odkupljene ali pretvorjene, Komisija ugotavlja, da spremembe tehničnih parametrov skupini ne zagotavljajo nobene prednosti in zato ne vključujejo dodatne državne pomoči.

(281)

Komisija je v točki 51 sporočila o bančništvu iz leta 2008 pojasnila, da zagotovitev sredstev centralnih bank finančnim institucijam ne pomeni pomoči, če so izpolnjeni štirje kumulativni pogoji, ki se nanašajo na solventnost finančne institucije, zavarovanje sredstev, obrestno mero, ki se zaračuna finančni instituciji, in neobstoj posrednega jamstva države. Ker izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom, odobrena skupini, ne izpolnjuje navedenih štirih kumulativnih pogojev, zlasti ker vključuje jamstvo države in je odobrena v povezavi z drugimi ukrepi podpore, ni mogoče skleniti, da izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom ne pomeni državne pomoči.

(282)

Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom izpolnjuje pogoje iz člena 107(1) Pogodbe. Prvič, ker navedeni ukrep vključuje državno jamstvo v korist Banke Grčije, bo vsakršno izgubo nosila država. Zato ukrep vključuje državna sredstva. Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom omogoča bankam, da pridobijo financiranje v času, ko nimajo dostopa do trga medbančnih posojil in standardnih Eurosistemovih operacij refinanciranja. Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom torej skupini zagotavlja prednost. Ker je izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom omejena na bančni sektor, je ukrep selektiven. Ker izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom skupini omogoča nadaljnje poslovanje na trgu ter preprečuje njen propad in posledični izstop s trga, izkrivlja konkurenco. Ker je skupina dejavna v drugih državah članicah in ker finančne institucije iz drugih držav članic delujejo ali bi bile morebiti zainteresirane za delovanje v Grčiji, prednost, zagotovljena skupini, vpliva na trgovino med državami članicami.

(283)

Glede na navedeno Komisija meni, da izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom (ukrep L2) pomeni državno pomoč. Znesek izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom se je s časom spreminjal. 31. decembra 2012 je znašal približno 30,9 milijarde EUR.

(284)

Komisija je v oddelku 5.1 sklepa o začetku postopka za skupino NBG že ugotovila, da prva premostitvena dokapitalizacija pomeni državno pomoč. Prejeti kapital je znašal 7 430 milijonov EUR.

(285)

Ukrep B2 je bil izveden s sredstvi GSFS, ki je, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 49 sklepa o začetku postopka za skupino NBG, vključeval državna sredstva.

(286)

Kar zadeva obstoj prednosti, se je z ukrepom B2 delež kapitala skupine povečal na raven, ki ji je omogočala nadaljnje delovanje na trgu in dostop do financiranja iz Eurosistema. Poleg tega nadomestilo ukrepa B2 sestavljajo natečene obresti na obveznice instrumenta EFSF in dodatna provizija v višini 1 %. Ker je navedeno nadomestilo očitno nižje od nadomestila za podobne kapitalske instrumente na trgu, skupina pod takimi pogoji na trgu zagotovo ne bi mogla zbrati navedenega kapitala. Z ukrepom B2 je bila torej skupini zagotovljena prednost iz državnih sredstev. Ker je bil ukrep na voljo samo skupini, je bil selektiven.

(287)

Položaj skupine se je okrepil zaradi ukrepa B2, ker so ji bili zagotovljeni finančni viri, potrebni za nadaljnje izpolnjevanje kapitalskih zahtev, kar je vodilo do izkrivljanja konkurence. Poleg tega ukrep B2 vpliva na trgovino med državami članicami, saj skupina deluje na bančnih trgih v drugih državah članicah in finančne institucije iz drugih držav članic delujejo v Grčiji, zlasti na zavarovalniškem trgu.

(288)

Komisija meni, da ukrep B2 pomeni državno pomoč. Nacionalni organi so ga priglasili kot pomoč. Prejeti kapital je znašal 2 326 milijonov EUR.

(289)

Udeležba GSFS v dokapitalizaciji iz pomladi 2013 (ukrep B3) je delno preoblikovanje prve in druge premostitvene dokapitalizacije (ukrepa B1 in B2) v trajno dokapitalizacijo v višini 8 677 milijonov EUR v navadnih delnicah. Ker ukrep B3 pomeni preoblikovanje že dodeljene pomoči, še vedno vključuje državna sredstva, vendar ne zvišuje nominalnega zneska pomoči. Vendar za dani nominalni znesek pomoči poveča prednost skupine (in s tem izkrivljanje konkurence), ker je to trajna dokapitalizacija in ne začasna dokapitalizacija kot v primeru ukrepov B1 in B2.

(290)

Taka podpora ni bila dodeljena vsem bankam, ki delujejo v Grčiji. Komisija v zvezi z izkrivljanjem konkurence in vplivom na trgovino na primer ugotavlja, da je pomoč skupini omogočila poslovanje v drugih državah članicah, kot sta Romunija in Bolgarija. Likvidacija skupine bi povzročila prenehanje njenih dejavnosti v tujini prek likvidacije teh dejavnosti ali prodaje teh podjetij. Poleg tega zavarovalniške dejavnosti skupine v Grčiji konkurirajo dejavnostim hčerinskih družb zavarovalnic iz drugih držav članic. Ukrep torej izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami. Komisija zato meni, da ukrep B3 pomeni državno pomoč.

(291)

Ukrepi B1, B2 in B3 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Znesek državne pomoči, vključene v ukrepe B1, B2 in B3, je 9 756 milijonov EUR. Kot je navedeno v oddelku 7.1.3.3, je bil v trajno dokapitalizacijo v višini 8 677 milijonov EUR (ukrep B3) pretvorjen samo del prve in druge premostitvene dokapitalizacije (ukrepa B1 in B2), medtem ko je bila razlika odplačana GSFS šest mesecev po tem, ko je bila dodeljena (129).

(292)

V točki 31 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija poleg absolutnega zneska pomoči upoštevati pomoč „v razmerju do tveganju prilagojene tehtane aktive banke“. Ukrepi B1, B2 in B3 so bili odobreni v obdobju enega leta, tj. od aprila 2012 (130) do maja 2013. V tem obdobju se je tveganju prilagojena aktiva skupine spremenila. Postavlja se torej vprašanje, katero stopnjo tveganju prilagojene aktive bi bilo treba uporabiti in, natančneje, ali bi bilo treba državno pomoč oceniti glede na tveganju prilagojeno aktivo, ki je obstajala na začetku ali na koncu obdobja. Ukrepi B1, B2 in B3 so namenjeni kritju kapitalske potrebe, ki jo je Banka Grčije opredelila marca 2012 (stresni test iz leta 2012). Z drugimi besedami, kapitalske potrebe, ki naj bi se krile z navedenimi ukrepi državne podpore, so obstajale že marca 2012. Komisija zato meni, da bi bilo treba znesek pomoči, vključen v ukrepe B1, B2 in B3, primerjati s tveganju prilagojeno aktivo skupine na dan 31. marca 2012. Opozoriti je treba tudi, da Banka Grčije po marcu 2012 in do dokapitalizacije iz pomladi 2013 ni upoštevala prevzemov, ki so jih opravile grške banke, da bi njihove kapitalske potrebe prilagodila navzgor ali navzdol. Ta dejavnik potrjuje, da so bili ukrepi B1, B2 in B3 ukrepi pomoči, povezani s skupino v obsegu, v kakršnem je ta obstajala 31. marca 2012.

(293)

Prva in druga premostitvena dokapitalizacija sta skupaj znašali 9 756 milijonov EUR. Navedeni znesek predstavlja 15,3 % tveganju prilagojene aktive na dan 31. marca 2012.

(294)

Ker je skupina uspela pridobiti zasebni kapital, je dejanski znesek, ki ga je GSFS vložil v skupino, znašal le 8 677 milijonov EUR, kar pomeni 13,6 % tveganju prilagojene aktive skupine na dan 31. marca 2012.

(295)

Ukrepi A, B1, B2, B3, L1 in L2 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Navedeni ukrepi so povzeti v preglednici 12.

Preglednica 12

Pregled skupne pomoči, ki jo je prejela skupina

(296)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 207, bi bilo treba ukrepe pomoči oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe (131).

(297)

Komisija je med finančno krizo razvila merila združljivosti za različne vrste ukrepov pomoči. Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v sporočilu o bančništvu iz leta 2008.

(298)

Smernice za ukrepe dokapitalizacije so na voljo v sporočilu o dokapitalizaciji in sporočilu o podaljšanju iz leta 2011.

(299)

V sporočilu o prestrukturiranju je opredeljen pristop Komisije v zvezi z oceno načrtov prestrukturiranja, zlasti potrebo po ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, zagotovitvi ustreznega prispevka upravičenca in omejitvi izkrivljanja konkurence.

(300)

Navedeni okvir je bil dopolnjen s sporočilom o bančništvu iz leta 2013, ki se uporablja za ukrepe pomoči, priglašene ali odobrene brez predhodne odobritve po 31. juliju 2013.

(301)

Likvidnostna podpora, ki jo je skupina že prejela, je bila dokončno odobrena z zaporednimi sklepi o odobritvi ukrepov v okviru programa pomoči grškim bankam ter odobritvi sprememb in podaljšanj programa (132). Kakršna koli prihodnja likvidnostna podpora za skupino bo morala biti dodeljena v okviru programa, ki ga bo ustrezno odobrila Komisija. Pogoje take pomoči bo morala Komisija odobriti pred dodelitvijo pomoči, zato jih v tem sklepu ni treba podrobneje oceniti.

(302)

Dokapitalizacija iz leta 2009 v obliki prednostnih delnic (ukrep A) je bila odobrena na podlagi ukrepa dokapitalizacije iz programa pomoči grškim bankam, ki je bil odobren leta 2008 na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008. Zato je ni treba ponovno ocenjevati na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008, temveč jo je treba oceniti samo na podlagi sporočila o prestrukturiranju.

(303)

Združljivost izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom (ukrep L2) je treba najprej oceniti na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008 in sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Kakršna koli izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom, dodeljena po 31. juliju 2013, spada na področje uporabe sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(304)

Združljivost dokapitalizacij iz GSFS (ukrepi B1, B2 in B3), zlasti kar zadeva nadomestilo, bi bilo treba najprej oceniti na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008, sporočila o dokapitalizaciji in sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Komisija je v sklepu o začetku postopka za skupino NBG izrazila dvome glede združljivosti ukrepa B1 z navedenimi sporočili. Ker so bili navedeni ukrepi izvedeni pred 1. avgustom 2013, ne spadajo na področje uporabe sporočila o bančništvu iz leta 2013. Združljivost dokapitalizacij iz GSFS (ukrepi B1, B2 in B3) bi bilo treba oceniti tudi na podlagi sporočila o prestrukturiranju.

(305)

Da bi bila pomoč združljiva na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, mora biti skladna s splošnimi merili združljivosti, in sicer mora biti primerna, nujna in sorazmerna.

(306)

Ker grške banke niso več imele dostopa do trgov medbančnih posojil in so postale v celoti odvisne od financiranja centralne banke, kot je navedeno v uvodni izjavi 46, in ker si skupina ni mogla sposoditi zadostnega zneska sredstev na podlagi rednih operacij refinanciranja, se je skupina zanašala na izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom za zagotovitev zadostne likvidnosti in preprečitev svojega propada. Komisija meni, da je ukrep L2 primeren mehanizem za odpravo resne motnje, ki bi jo povzročil propad skupine.

(307)

Ker izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom vključuje razmeroma visoke stroške financiranja za skupino, za skupino obstaja zadostna spodbuda, da se pri razvoju svojih dejavnosti ne zanaša na navedeni vir financiranja. Skupina je morala plačevati obrestno mero, ki je bila za […] bazičnih točk višja od tiste za standardne Eurosistemove operacije refinanciranja. Poleg tega je morala državi plačati provizijo za jamstvo v višini […] bazičnih točk. Zato so skupni stroški izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom za skupino mnogo višji od običajnih stroškov refinanciranja ECB. Predvsem je razlika med prvimi in zadnjimi je višja od ravni premije za jamstva, ki se zahteva s sporočilom o podaljšanju iz leta 2011. Zato je mogoče nadomestilo, ki ga je zaračunala država, šteti za zadostno. Kar zadeva znesek izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom, ga Banka Grčije in ECB redno preverjata ob upoštevanju dejanskih potreb skupine. Pozorno spremljata njegovo uporabo in zagotavljata, da je omejen na najmanjšega potrebnega. Z ukrepom L2 torej skupini niso zagotovljena čezmerna likvidna sredstva, ki bi se lahko uporabila za financiranje dejavnosti, ki izkrivljajo konkurenco. Ukrep je omejen na najmanjši potrebni znesek.

(308)

Tak natančen nadzor nad uporabo izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom in redno preverjanje, ali je njena uporaba omejena na najmanjšo potrebno, zagotavljata tudi, da je ta likvidnost sorazmerna in ne vodi do neupravičenega izkrivljanja konkurence. Komisija tudi ugotavlja, da se je Grčija zavezala, da bo skupina izvedla načrt prestrukturiranja, s katerim bo zmanjšala svojo odvisnost od financiranja s strani centralne banke, in da bo skupina ravnala v skladu z omejitvami ravnanja, kot je analizirano v oddelku 7.6. To zagotavlja, da se bo odvisnost od likvidnostne podpore čim prej končala in da je taka pomoč sorazmerna.

(309)

Ukrep L2 je torej v skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in sporočilom o podaljšanju iz leta 2011. Ker s sporočilom o bančništvu iz leta 2013 niso bile uvedene dodatne zahteve v zvezi z jamstvi, je ukrep L2 skladen tudi s sporočilom o bančništvu iz leta 2013.

(310)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 305, mora biti pomoč skladna s splošnimi merili združljivosti (133), da bi bila združljiva na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, in sicer mora biti primerna, nujna in sorazmerna.

(311)

Sporočilo o dokapitalizaciji in sporočilo o podaljšanju iz leta 2011 vsebujeta nadaljnje smernice glede ravni nadomestila, potrebnega za kapitalske vložke iz državnih virov.

(312)

Komisija meni, da so dokapitalizacije iz GSFS (ukrepi B1, B2 in B3) primerne, saj preprečujejo stečaj skupine. Skupina brez teh dokapitalizacij ne bi mogla nadaljevati svojih dejavnosti, saj je bil njen kapital konec leta 2012 negativen (134).

(313)

Komisija je v zvezi s tem v sklepu o začetku postopka za skupino NBG navedla, da je skupina ena od največjih bančnih institucij v Grčiji, tako v smislu dajanja posojil kot v smislu zbiranja vlog. Skupina je kot taka sistemsko pomembna za Grčijo. Zato bi propad skupine povzročil resno motnjo v grškem gospodarstvu. Finančne institucije v Grčiji so v takratnih prevladujočih okoliščinah imele težave z dostopom do financiranja. Zaradi navedenega pomanjkanja financiranja je bila omejena njihova možnost zagotavljanja posojil za grško gospodarstvo. V teh okoliščinah bi propad skupine še poslabšal motnje v gospodarstvu. Poleg tega so bili ukrepi B1, B2 in B3 sprejeti predvsem zaradi programa PSI, ki je bil zelo izjemen in nepredvidljiv dogodek, in ne prvenstveno zaradi slabega upravljanja ali prevzemanja prevelikih tveganj s strani skupine. Ukrepi se zato nanašajo predvsem na rezultate programa PSI in prispevajo k ohranjanju finančne stabilnosti v Grčiji.

(314)

Komisija je v sklepu o začetku postopka za skupino NBG izrazila dvom o tem, ali so bili takoj sprejeti vsi možni ukrepi za zagotovitev, da skupina v prihodnosti ne bo več potrebovala pomoči. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 156, 157 in 158 tega sklepa, se je Grčija zavezala, da bo izvedla vrsto ukrepov v zvezi s korporativnim upravljanjem in komercialnimi dejavnostmi skupine. Kot je opisano v oddelku 2.4, je skupina začela prestrukturirati svoje dejavnosti in že izvedla številna znižanja stroškov. Dvomi Komisije so bili torej odpravljeni.

(315)

Komisija je v sklepu o začetku postopka za skupino NBG izrazila dvome tudi glede tega, ali obstajajo zadostni zaščitni ukrepi, če bi skupina prešla pod nadzor države ali če bi nadzor obdržali zasebni delničarji, medtem ko bi bila večinska lastnica država. V zavezah, opisanih v uvodnih izjavah 156, 157 in 158, je zagotovljeno, da bo kreditno poslovanje skupine potekalo na poslovni podlagi in da bo vsakodnevno poslovanje zaščiteno pred vmešavanjem države. Okvir odnosov, o katerem sta se dogovorila GSFS in skupina, zagotavlja tudi, da so interesi države kot glavnega delničarja zaščiteni pred prevzemanjem prevelikih tveganj s strani vodstva skupine.

(316)

Ukrepi B1, B2 in B3 tako zagotavljajo ohranitev finančne stabilnosti v Grčiji. Sprejeti so bili pomembni ukrepi za zmanjšanje prihodnjih izgub in zagotovitev, da neustrezno upravljanje ne bo ogrožalo dejavnosti skupine. Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da so ukrepi B1, B2 in B3 primerni.

(317)

V skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 mora biti ukrep pomoči po višini in obliki nujen za doseganje cilja. To pomeni, da mora biti kapitalski vložek omejen na najmanjši znesek, potreben za doseganje cilja.

(318)

Znesek kapitalske podpore je izračunala Banka Grčije v okviru stresnega testa iz leta 2012, da bi zagotovila, da bi količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupine v obdobju 2012–2014 ostal nad določeno ravnjo, kot je prikazano v preglednici 3. Z ukrepi B1, B2 in B3 skupini torej ni zagotovljen presežni kapital. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 314, so bili sprejeti ukrepi za zmanjšanje tveganja, da bi skupina v prihodnosti morda potrebovala dodatno pomoč.

(319)

Kar zadeva nadomestilo za prvo in drugo premostitveno dokapitalizacijo (ukrepa B1 in B2), Komisija opozarja, da sta bila ukrepa dodeljena maja in decembra 2012 ter izplačana s stvarnim vložkom v obliki obveznic instrumenta EFSF. GSFS je od dneva izplačila navedenih obveznic do dneva dokapitalizacije pomladi 2013 prejemal nadomestilo v obliki natečenih obresti na obveznice EFSF in provizije v višini 1 % (135). Kot je poudarjeno v sklepu o začetku postopka za skupino NBG, je navedeno nadomestilo nižje od razpona od 7 % do 9 %, opredeljenega v sporočilu o dokapitalizaciji. Vendar je bilo obdobje nizkega nadomestila omejeno na eno leto pri ukrepu B1 in pet mesecev pri ukrepu B2 (tj. do preoblikovanja premostitvene dokapitalizacije v standardno dokapitalizacijo v navadnih delnicah, tj. ukrep B3). Medtem ko se zaradi prve in druge premostitvene dokapitalizacije delež obstoječih delničarjev ni zmanjšal, je dokapitalizacija iz pomladi 2013 povzročila veliko zmanjšanje deleža obstoječih delničarjev, saj je njihov delež v lastniškem kapitalu skupine padel na 5,1 %. Neobičajno stanje, ki je prevladovalo od datuma prve premostitvene dokapitalizacije, se je nato končalo. Dvomi, izraženi v sklepu o začetku postopka za skupino NBG, so bili torej odpravljeni.

(320)

Poleg tega glede na nenavaden izvor težav skupine, ki je izgube utrpela predvsem zaradi odpisa dolga v korist države (program PSI in odkup dolga, ki državi zagotavljata precejšnjo prednost, tj. zmanjšanje dolga) in posledic dolgotrajne recesije v domačem gospodarstvu skupine, lahko Komisija sprejme tako začasno odstopanje od standardnih zahtev glede nadomestila iz sporočila o dokapitalizaciji (136).

(321)

Kar zadeva ukrep B3, bi bilo treba kapitalske vložke v skladu s točko 8 sporočila o podaljšanju iz leta 2011 vpisati z dovolj velikim odbitkom cene delnic po prilagoditvi za učinek slabitve, da se zagotovi razumno zagotovilo, da bo država prejela primerno nadomestilo. Ker z ukrepom B3 ni bil zagotovljen dovolj velik odbitek cene delnic po prilagoditvi za učinek slabitve, je bilo dejansko nemogoče doseči dovolj velik odbitek teoretične cene brez pravice vpisa (137). Pred dokapitalizacijo iz pomladi 2013 je bil kapital skupine negativen, njena tržna kapitalizacija pa je bila le majhen del zneska potrebnega povečanja kapitala. V takih okoliščinah se pojavi vprašanje, ali bi bilo treba izločiti vse obstoječe delničarje. Komisija ugotavlja, da je bil emisijski tečaj določen v višini povprečne tržne cene v petdesetih dneh pred določitvijo emisijskega tečaja, od katere se je odštel 50-odstotni odbitek. Komisija poleg tega ugotavlja, da se je delež že obstoječih delničarjev močno zmanjšal, saj so imeli po navedeni dokapitalizaciji v lasti samo 5,1 % deleža skupine. Zato bi uporaba dodatnega odbitka na tržno ceno imela le omejen vpliv na nadomestilo GFSF. Glede na poseben položaj grških bank, pojasnjen v uvodni izjavi 320, in dejstvo, da potreba po pomoči izhaja iz odpisa dolga v korist države, Komisija meni, da je bil emisijski tečaj za delnice, ki jih je vpisala država, dovolj nizek.

(322)

GSFS je izdal tudi nakupne bone in je za vsako novo delnico, ki jo je vpisal zasebni vlagatelj, udeležen v dokapitalizaciji iz pomladi 2013, odobril en nakupni bon. GSFS je navedene nakupne bone podelil brezplačno. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 112, vsak nakupni bon vključuje pravico do nakupa 8,23 delnice GSFS v določenih razdobjih in po določenih izvršilnih cenah. Izvršilna cena je enaka vpisni ceni GSFS, povečani za letno in kumulativno maržo (4 % za prvo leto, 5 % za drugo leto, 6 % za tretje leto, 7 % za četrto leto in nato 8 % anualizirano za zadnjih šest mesecev). Nadomestilo, ki ga je prejel GSFS za delnice, ki jih ima, je dejansko omejeno na teh ravneh. Navedeno nadomestilo je nižje od razpona od 7 % do 9 %, opredeljenega v sporočilu o prestrukturiranju. Ker pa so bili ti nakupni boni ključni dejavnik za uspeh izdaje pravic in zasebne prodaje, ki jih je skupina izvedla pred dokapitalizacijo iz pomladi 2013, Komisija meni, da so skupini omogočili zmanjšanje pomoči za 1 079 milijonov EUR. Simulacije, ki so bile takrat na voljo, so dejansko pokazale, da zasebni vlagatelji zaradi nizkega količnika kapitalske ustreznosti skupine pred dokapitalizacijo in zaradi velike negotovosti, ki je v tistem času prevladovala, brez nakupnih bonov ne bi imeli zadostnega donosa in ne bi sodelovali. Zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 313 in 320, ker bi GSFS prejel minimalno pozitivno nadomestilo, če bi bili nakupni boni izvršeni, ter ker je bil cilj memoranduma o gospodarskih in finančnih politikah privabiti nekatere zasebne vlagatelje, da bi nekatere banke ostale v zasebnem upravljanju in bi se preprečil položaj, v katerem bi bil celotni bančni sektor pod nadzorom GSFS, Komisija lahko sprejme tako odstopanje od standardnih zahtev glede nadomestila iz sporočila o dokapitalizaciji. Navedeno sprejetje temelji tudi na dejstvu, da zakon o GSFS, kakor je bil spremenjen marca 2014, ne določa nikakršne prilagoditve nakupnih bonov v primeru povečanja delniškega kapitala brez predkupne pravice in da se lahko v primeru nove izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa prilagodi samo izvršilna cena nakupnih bonov ter da se lahko prilagoditev izvede samo naknadno in le do višine prihodka, ustvarjenega s prodajo predkupnih pravic GSFS. Poleg tega bo zaveza Grčije, da bo pred kakršnim koli odkupom nakupnih bonov, ki jih je izdal GSFS, zaprosila za odobritev Komisije, Komisiji omogočila zagotovitev, da se z morebitnimi prihodnjimi odkupi ne bo dodatno zmanjšalo nadomestilo za GSFS in povečalo nadomestilo za imetnike nakupnih bonov.

(323)

V zvezi z dejstvom, da so delnice GSFS neglasovalne, Komisija opozarja, da potreba po pomoči ne izhaja predvsem iz prevelikega tveganja. Cilj programa, dogovorjenega med grško vlado, Unijo, MDS in ECB, je bil obenem, da bi nekatere banke ostale v zasebnem upravljanju. Še več, okvir odnosov in samodejna ponovna uvedba glasovalnih pravic v primeru neizvajanja načrta prestrukturiranja zagotavljata zaščitne ukrepe pred prihodnjimi prevelikimi tveganji, ki bi jih prevzeli zasebni upravljavci. Program PSI in odkup iz decembra 2012 sta naposled nekakšni nadomestili državi, saj se je dolg slednje do skupine zmanjšal za več milijard EUR. Iz vseh navedenih razlogov lahko Komisija sprejme, da GSFS prejme neglasovalne delnice. Komisija zato ugotavlja, da je bil ukrep B3 nujen.

(324)

Ukrepi B1, B2 in B3 so torej po višini in obliki nujni za reševanje.

(325)

Skupina je prejela zelo velik znesek državne pomoči. Ta položaj lahko povzroči resno izkrivljanje konkurence. Vendar se je Grčija zavezala, da bo izvedla vrsto ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov prelivanja. V zavezah je zlasti navedeno, da bo poslovanje skupine še naprej potekalo na poslovni podlagi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 157 in 158. Grčija se je zavezala tudi k uvedbi prepovedi prevzemov ter k številnim odprodajam v tujini in odprodajam nebančnih dejavnosti v Grčiji, kot je navedeno v uvodni izjavi 159. Omejitve izkrivljanja konkurence bodo podrobneje ocenjene v oddelku 7.6.

(326)

V skupini je bil imenovan skrbnik spremljanja za spremljanje pravilnega izvajanja zavez glede korporativnega upravljanja in komercialnih dejavnosti. S tem bodo preprečene kakršne koli škodljive spremembe poslovne prakse skupine in zmanjšani morebitni negativni učinki prelivanja.

(327)

Nazadnje je bil Komisiji 25. junija 2014 predložen nov obsežen načrt prestrukturiranja. Navedeni načrt prestrukturiranja bo ocenjen v oddelku 7.6.

(328)

Dvomi, izraženi v sklepu o začetku postopka za skupino NBG, so bili torej odpravljeni. Ukrepi B1, B2 in B3 so sorazmerni glede na točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008.

(329)

Sklene se torej, da so dokapitalizacije iz GSFS (ukrepi B1, B2 in B3) primerne, nujne in sorazmerne glede na točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008, sporočilo o dokapitalizaciji in sporočilo o podaljšanju iz leta 2011. Ukrepi B1, B2 in B3 so torej v skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008, sporočilom o dokapitalizaciji in sporočilom o podaljšanju iz leta 2011.

(330)

V točki 23 sporočila o prestrukturiranju je pojasnjeno, da se prevzemi podjetij s strani bank, ki prejemajo pomoč, ne smejo financirati z državno pomočjo, razen če je to nujno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja podjetja. Poleg tega je v točkah 40 in 41 sporočila o prestrukturiranju navedeno, da banke ne smejo uporabljati državne pomoči za prevzem konkurenčnih dejavnosti, razen če je ta sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja ali za zagotavljanje učinkovite konkurence. Poleg tega lahko prevzemi ogrozijo ali otežijo ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Komisija mora torej oceniti, ali je mogoče prevzeme, ki jih je opravila skupina, šteti za skladne s sporočilom o prestrukturiranju.

(331)

Prevzem izbranih sredstev in obveznosti treh zadružnih bank krepi dolgoročno uspešno poslovanje skupine.

(332)

Natančneje so grške banke v času reševanja med letom 2010 in sredino leta 2012 že beležile pomembne odlive vlog ter bile izključene iz mednarodnih trgov financiranja. Iz tega razloga so štiri od petih največjih grških bank predložile ponudbe za prevzem vlog treh zadružnih bank. Vključitev vlog treh zadružnih bank v bilanco stanja skupine je izboljšala njen profil likvidnosti. Če skupina ne bi prevzela vlog treh zadružnih bank, bi bilo neto razmerje med posojili in vlogami skupine višje.

(333)

Poleg tega je skupina hitro vključila prevzete vloge, ne da bi ob tem prevzela kako drago infrastrukturo ali drago mrežo podružnic. Skupina obenem ni prevzela nobenih posojil, zato prevzem ni povečal njenega tveganja ali njene kapitalske zahteve.

(334)

V skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju se pomoč za prestrukturiranje ne sme uporabiti za prevzem drugih podjetij, temveč se mora uporabiti le za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine. V tem primeru prevzem, čeprav pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja skupine, ni bistven za njeno uspešno poslovanje v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju.

(335)

Vendar je bila nakupna cena zelo nizka. Znesek, ki ga je skupina plačala za prevzem prenesenih obveznosti vseh treh zadružnih bank, je bil določen na […] % vrednosti prenesenih vlog in je znašal manj kot […] milijonov EUR, kar je približno enako [0 do 0,02] % skupnih sredstev banke skupine decembra 2011. To plačilo se torej lahko šteje kot zelo nizko.

(336)

Sklene se, da prevzem treh zadružnih bank ni negativno vplival na omejevanje stroškov prestrukturiranja na najmanjšo potrebno raven.

(337)

V skladu s točkama 39 in 40 sporočila o prestrukturiranju se državna pomoč ne sme uporabiti za prevzem konkurenčnih dejavnosti v škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči. V točki 41 sporočila o prestrukturiranju je navedeno tudi, da se lahko prevzemi odobrijo, če so sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja ali za zagotavljanje učinkovite konkurence, da mora biti postopek prevzema pravičen in da mora pridobitev zagotavljati pogoje učinkovite konkurence na upoštevnem trgu.

(338)

Banka Grčije je presodila, da tri zadružne banke niso bile sposobne uspešnega poslovanja, ukrepi za reševanje pa so bili potrebni zaradi ohranjanja finančne stabilnosti. Prevzem treh zadružnih bank je torej mogoče šteti za del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti, kot je opisano v točki 41 sporočila o prestrukturiranju.

(339)

Obenem je bila nakupna cena zelo nizka. Noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči, ni predložil veljavne ponudbe za prevzem sredstev in obveznosti treh zadružnih bank, postopek prodaje pa je bil odprt in nediskriminacijski. Grški organ za konkurenco (138) je skupini odobril prevzem izbranih sredstev in obveznosti banke Achaia (139). Zato je mogoče domnevati, da rezultat prodaje ne ogroža učinkovite konkurence v Grčiji.

(340)

Prevzem torej spada pod izjemo iz točke 41 sporočila o prestrukturiranju.

(341)

Sklene se, da je prevzem treh zadružnih bank glede na edinstveni položaj grških bank (140) in posebnosti tega prevzema v skladu z zahtevami iz sporočila o prestrukturiranju.

(342)

Kar zadeva operativno donosnost, bo prevzem banke FB pospešil ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja skupine, saj združitev dveh bank na istem geografskem trgu prinaša možnost za uresničitev sinergij. Skupina je ob prevzemu pričakovala zlasti, da bo dosegla sinergije z racionalizacijo mreže podružnic, uskladitvijo ponudbe produktov in kreditnih politik ter racionalizacijo in združevanjem platforme IT. Skupina je v svoji končni ponudbi ocenila, da bo odpravila večino stroškov poslovanja banke FB, obenem pa je pričakovala, da bo strošek prenesenih vlog uskladila s politiko obrestne mere skupine, tj. tako, da obrestno mero, plačano na vloge banke FB, zmanjša na ravni, ki jih skupina plača na svoje vloge, pri tem pa ohrani obstoječe stranke banke FB.

(343)

Kar zadeva prihodnje izgube posojil, bo skupina posojila banke FB prevzela po pošteni vrednosti in ne po knjigovodski vrednosti. Ta dejavnik omejuje tveganje prihodnjih oslabitev.

(344)

Kar zadeva likvidnostni položaj, ima prevzem pozitiven učinek na skupino, saj je ta prevzela več vlog kot neto posojil.

(345)

Kar zadeva kapitalske zahteve, je treba opozoriti, da je bila ponudba skupine pogojena s tem, da GSFS krije kapitalske potrebe, ki so nastale s prevzemom sredstev banke FB. Skupina nato ni uporabila te možnosti, saj je v maju 2014 uspela zbrati dovolj zasebnega kapitala na trgu.

(346)

Komisija zato meni, da prevzem pozitivno vpliva na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine.

(347)

V skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju se pomoč za prestrukturiranje ne sme uporabiti za prevzem drugih podjetij, temveč se mora uporabiti le za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine. V tem primeru prevzem, čeprav pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja skupine, ni bistven za njeno uspešno poslovanje v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju.

(348)

Skupina ni izvedla nobenega plačila za nakup izbranih sredstev in obveznosti banke FB. Obenem je bila ponudba skupine pogojena s tem, da GSFS krije kapitalske potrebe, ki so nastale s prevzemom sredstev banke FB. Zato prevzem ni privedel do položaja, ko bi prevzemnik potreboval dodatno državno pomoč. Kar zadeva prihodnje kapitalske potrebe, ki nastanejo zaradi prevzema, je ugotovljeno, da so bila sredstva prevzeta po pošteni vrednosti, kar omejuje tveganje dodatnih izgub v prihodnosti.

(349)

Skupina torej ni uporabila pomoči za financiranje prevzema banke FB, navedeni prevzem pa ni v nasprotju z načelom, da mora biti pomoč omejena na najmanjšo možno raven.

(350)

V skladu s točkama 39 in 40 sporočila o prestrukturiranju se državna pomoč ne sme uporabiti za prevzem konkurenčnih dejavnosti v škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči. V točki 41 sporočila o prestrukturiranju je navedeno tudi, da se lahko prevzemi odobrijo, če so sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja ali za zagotavljanje učinkovite konkurence, da mora biti postopek prevzema pravičen in da mora pridobitev zagotavljati pogoje učinkovite konkurence na upoštevnem trgu.

(351)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 76, banka FB sama ni bila sposobna uspešnega poslovanja. Memorandum o gospodarskih in finančnih politikah iz decembra 2012 je za reševanje podkapitaliziranih bank določil postopek nakupa in prevzema ali, kot drugo najboljšo možnost, ustanovitev premostitvene banke. Kot je navedeno v uvodni izjavi 77 in v skladu z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah, je Banka Grčije ugotovila, da je bil sprejem reševalnih ukrepov ključnega pomena za ohranitev zaupanja vlagateljev v grški bančni sistem. Zato se lahko transakcija šteje kot sestavni del konsolidacije, potrebne za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, kot je opisano v točki 41 sporočila o prestrukturiranju.

(352)

Noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči, ni predložil veljavne ponudbe za prevzem banke FB, prodajni postopek pa je bil odprt in nediskriminacijski. Skupina torej ni izrinila nobenega ponudnika, ki ni prejemal pomoči. Prevzem banke FB je odobril grški organ za konkurenco (141). Zato je mogoče domnevati, da rezultat prodaje ne ogroža učinkovite konkurence v Grčiji.

(353)

Glede na navedeno je mogoče skleniti, da prevzem banke FB spada pod izjemo iz točke 41 sporočila o prestrukturiranju.

(354)

Sklene se, da je navedeni prevzem ob upoštevanju posebnosti prevzema banke FB skladen z zahtevami iz sporočila o prestrukturiranju.

(355)

V smislu donosnosti iz poslovanja bo prevzem banke Probank pospešil ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja skupine. Skupina je zlasti ob prevzemu pričakovala, da bodo njene letne sinergije do konca leta 2015 dosegle […] milijonov EUR (142). Pričakovala je, da bo te sinergije dosegla z racionalizacijo mreže podružnic, zmanjšanjem osebja združenega subjekta, združitvijo korporativnih funkcij, konsolidacijo sistemov IT in centraliziranim delovanjem. Poleg tega je pričakovala, da bo dosegla pomemben del sinergij z uskladitvijo stroška prenesenih vlog s politiko obrestnih mer skupine, tj. tako, da obrestno mero, plačano na vloge banke Probank, zmanjša na ravni, ki jih skupina plača na svoje vloge.

(356)

Kar zadeva tveganje prihodnje izgube posojil, je skupina posojila banke Probank prevzela po pošteni vrednosti in ne po knjigovodski vrednosti. To omejuje tveganje prihodnjih oslabitev.

(357)

Kar zadeva likvidnostni položaj, ima prevzem pozitiven učinek na skupino, saj je ta prevzela več vlog kot neto posojil. Prevzem tako prispeva k izboljšanju neto razmerja med posojili in vlogami skupine.

(358)

Kar zadeva kapitalske zahteve, je treba opozoriti, da je bila ponudba skupine pogojena s tem, da GSFS krije kapitalske potrebe, ki so nastale s prevzemom sredstev banke Probank. Skupina nato ni uporabila te možnosti, saj je v maju 2014 uspela zbrati dovolj zasebnega kapitala na trgu.

(359)

Komisija zato meni, da prevzem pozitivno vpliva na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine.

(360)

V skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju se pomoč za prestrukturiranje ne sme uporabiti za prevzem drugih podjetij, temveč se mora uporabiti le za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine. V tem primeru prevzem, čeprav pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja skupine, ni bistven za njeno uspešno poslovanje v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju.

(361)

Skupina ni izvedla nobenega plačila za nakup izbranih sredstev in obveznosti banke Probank. Poleg tega je bila ponudba skupine pogojena s tem, da GSFS krije kapitalske potrebe, ki so nastale s prevzemom sredstev banke Probank. Zato prevzem ni privedel do položaja, ko bi prevzemnik potreboval dodatno državno pomoč. Kar zadeva prihodnje kapitalske potrebe, ki nastanejo zaradi prevzema, je ugotovljeno, da so bila sredstva prevzeta po pošteni vrednosti, kar omejuje tveganje dodatnih izgub v prihodnosti.

(362)

Skupina torej ni uporabila pomoči za financiranje prevzema banke Probank, navedeni prevzem pa ni v nasprotju z načelom, da mora biti pomoč omejena na najmanjšo možno raven.

(363)

V skladu s točkama 39 in 40 sporočila o prestrukturiranju se državna pomoč ne sme uporabiti za prevzem konkurenčnih dejavnosti v škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči. V točki 41 sporočila o prestrukturiranju je navedeno tudi, da se lahko prevzemi odobrijo, če so sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja ali za zagotavljanje učinkovite konkurence, da mora biti postopek prevzema pravičen in da mora pridobitev zagotavljati pogoje učinkovite konkurence na upoštevnem trgu.

(364)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 86, banka Probank sama ni bila sposobna uspešnega poslovanja. Memorandum o gospodarskih in finančnih politikah iz maja 2013 je določil reševanje podkapitaliziranih bank prek postopka prevzema in odkupa. Kot je navedeno v uvodni izjavi 87, je Banka Grčije ugotovila, da je bil sprejem reševalnih ukrepov ključnega pomena za ohranitev zaupanja vlagateljev v grški bančni sistem. Prevzem je torej mogoče šteti za del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti, kot je opisano v točki 41 sporočila o prestrukturiranju.

(365)

Noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči, ni predložil veljavne ponudbe za prevzem banke Probank, prodajni postopek pa je bil odprt in nediskriminacijski. Skupina torej ni izrinila nobenega ponudnika, ki ni prejemal pomoči. Prevzem banke Probank je odobril grški organ za konkurenco. Zato je mogoče domnevati, da rezultat prodaje ne ogroža učinkovite konkurence v Grčiji.

(366)

Glede na navedeno je mogoče skleniti, da prevzem banke Probank spada pod izjemo iz točke 41 sporočila o prestrukturiranju.

(367)

Sklene se, da je navedeni prevzem ob upoštevanju posebnosti prevzema banke Probank skladen z zahtevami iz sporočila o prestrukturiranju.

(368)

Kot je navedeno v oddelkih 2.1.1 in 2.1.2, so težave, s katerimi se spopada skupina, predvsem posledica grške dolžniške krize in globoke recesije v Grčiji in južni Evropi. Kar zadeva prvi dejavnik, je grška vlada izgubila dostop do finančnih trgov in je morala nazadnje s pogajanji doseči dogovor s svojimi domačimi in mednarodnimi upniki, tj. program PSI, s katerim so se terjatve do države znižale za 53,3 %. Poleg tega je bilo 31,5 % terjatev zamenjanih za nove GDO z nižjimi obrestnimi merami in daljšimi ročnostmi. Država je decembra 2012 te nove GDO odkupila od grških bank po ceni od 30,2 % do 40,1 % njihove nominalne vrednosti in s tem povzročila dodatne izgube za grške banke. Poleg vpliva programa PSI in odkupa dolga na kapitalski položaj skupine je ta od leta 2010 do sredine leta 2012 zabeležila tudi velike odlive vlog zaradi tveganja izstopa Grčije iz euroobmočja kot posledice nevzdržnega javnega dolga in gospodarske recesije.

(369)

Ukrepi B1, B2 in B3 znašajo 9 756 milijonov EUR, kar je manj kot znesek izgub, vknjižen po programu PSI (11 735 milijonov EUR). V takem primeru in pod pogojem, da težave ne izvirajo predvsem iz pretirano tveganega ravnanja, bo Komisija v skladu s točko 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011 omilila svoje zahteve.

(370)

Komisija priznava, da del potreb po kapitalu izvira iz standardne izpostavljenosti finančne institucije tveganju državnih posojilojemalcev v domači državi. To dejstvo je bilo poudarjeno tudi v uvodnih izjavah 60 in 71 sklepa o začetku postopka za skupino NBG. Zato je potreba po obravnavi vprašanj moralnega tveganja v načrtu prestrukturiranja skupine manjša kot pri drugih finančnih institucijah, ki prejemajo pomoč in so nakopičile prekomerna tveganja. Ker so ukrepi pomoči manj izkrivljajoči, bi bilo torej treba ukrepe, sprejete za omejitev izkrivljanja konkurence, sorazmerno omiliti. Ker program PSI in odkup dolga pomenita odpis dolga v korist države, je lahko nadomestilo za državo pri dokapitalizaciji skupine nižje. Vendar Komisija ugotavlja, da je bila izpostavljenost skupine tveganju grških državnih posojilojemalcev večja kot izpostavljenost nekaterih drugih velikih grških bank. Zato nekaterih izgub iz GDO ni mogoče pripisati običajni izpostavljenosti finančne institucije tveganju državnih posojilojemalcev v domači državi.

(371)

Drugi vir izgub skupine so izgube iz njenih posojil grškim gospodinjstvom in družbam. Komisija meni, da so te izgube predvsem posledica izjemno obsežnega in dolgotrajnega zmanjševanja BDP, ki se je v petih letih zmanjšal za približno 25 %, in niso nastale zaradi tvegane posojilne prakse skupine. Zato pomoč, odobrena za kritje navedenih izgub, ne ustvarja moralnega tveganja, ki nastane, če se pomoč uporabi za zaščito banke pred posledicami preteklega tveganega ravnanja. Pomoč je torej manj izkrivljajoča (143).

(372)

Vendar nekatere kapitalske potrebe in izgube iz posojil skupine izvirajo iz mednarodnih hčerinskih družb. Dejavnosti v Romuniji in Bolgariji so na primer v letu 2012 ustvarjale izgube. Tuja aktiva je obenem pomenila izčrpavanje likvidnosti, saj je financiranje znotraj skupine 31. decembra 2012 znašalo […] milijard EUR.

(373)

Velik del izgub in potrebe po pomoči torej spada pod točko 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011, ki Komisiji dovoljuje, da omili svoje zahteve. Del potrebe po pomoči izvira iz izgub iz posojil v Grčiji zaradi izredno globoke in dolgotrajne recesije in ne iz tvegane posojilne politike. Taka pomoč ne ustvarja moralnega tveganja in je torej manj izkrivljajoča.

(374)

Nazadnje pa omejen del potrebe po pomoči izvira iz prevzemanja tveganj skupine.

(375)

Ker pa se je grško gospodarstvo od leta 2008 skrčilo za približno 25 %, mora skupina svojo organizacijo, strukturo stroškov in poslovno mrežo prilagoditi temu novemu okolju, da bi ponovno vzpostavila zadovoljivo donosnost. Kljub dejstvu, da večina pomoči ne izvira iz prevelikih tveganj, mora banka prestrukturirati svoje delovanje, da si zagotovi dolgoročno uspešnost poslovanja.

(376)

Načrt prestrukturiranja mora zagotoviti, da lahko finančna institucija do konca obdobja prestrukturiranja ponovno vzpostavi dolgoročno uspešno poslovanje (oddelek 2 sporočila o prestrukturiranju). V obravnavanem primeru je obdobje prestrukturiranja opredeljeno kot obdobje od datuma sprejetja tega sklepa do 31. decembra 2018.

(377)

Grčija je v skladu s točkami 9, 10 in 11 sporočila o prestrukturiranju predložila celovit in podroben načrt prestrukturiranja, ki vsebuje popolne informacije o poslovnem modelu skupine. V načrtu so opredeljeni vzroki za težave skupine in ukrepi, sprejeti za spoprijemanje z vsemi težavami uspešnega poslovanja, s katerimi se je srečevala. Načrt prestrukturiranja zlasti opisuje izbrano strategijo za ohranitev operativne učinkovitosti skupine in odpravo visoke ravni nedonosnih posojil ter ranljivega likvidnostnega in kapitalskega položaja ter strategijo za podjetja skupine v tujini, katerih financiranje in kapital sta bila odvisna od matičnega podjetja.

(378)

Kar zadeva likvidnost in odvisnost skupine od financiranja iz Eurosistema, sta v načrtu prestrukturiranja predvidena omejena rast bilance v Grčiji in ponovna rast depozitne osnove. Odvisnost od izredne likvidnostne pomoči, ki se je že zmanjšala, se bo še naprej zmanjševala (144), kar bo prispevalo tudi k znižanju stroškov financiranja skupine.

(379)

Zaveza glede razmerja med posojili in vlogami, navedena v uvodni izjavi 153, zagotavlja, da bo bilančna struktura skupine ob koncu obdobja prestrukturiranja ostala vzdržna. Prodaja vrednostnih papirjev in drugih sekundarnih dejavnosti bo prav tako okrepila likvidnostni položaj skupine. Zaradi še vedno krhkega okolja grškega bančnega sektorja lahko Komisija ugodi zahtevi grških organov, da se odobri njihova zagotovitev likvidnosti skupini na podlagi ukrepov jamstva in državnih obligacijskih posojil v okviru programa pomoči grškim bankam.

(380)

Grčija se je zaradi znižanja stroškov financiranja zavezala tudi, da bo skupina še naprej zniževala obrestne mere, ki jih plačuje za vloge v Grčiji, kot je opisano v uvodni izjavi 153. Tako znižanje stroškov vlog bo ključno prispevalo k donosnosti skupine pred oblikovanjem rezervacij.

(381)

Po začetku krize je skupina uvedla temeljito racionalizacijo svoje poslovne mreže v Grčiji, v okviru katere je zmanjšala število podružnic in zaposlenih. Do 31. decembra 2017 se bodo skupni stroški skupine še znižali. V ta namen se je Grčija zavezala, da bo skupina do 31. decembra 2017 zmanjšala število podružnic oziroma zaposlenih v Grčiji na […] oziroma […], skupni stroški v Grčiji pa naj bi znašali največ […] milijonov EUR. Pričakovano razmerje med stroški in prihodki bodo ob koncu obdobja prestrukturiranja nižji od […] %. Komisija meni, da bo načrt prestrukturiranja ohranil učinkovitost skupine v novem tržnem okolju.

(382)

Drugo ključno področje je upravljanje nedonosnih posojil. Skupina namerava okrepiti svojo dejavnost izterjevanja, da bi čim bolj zmanjšala svoje izgube. V okviru svojega novega poslovnega modela bo upravljala nedonosna posojila prek posebne enote, katere prednostna naloga bo izboljšanje njenih izterjav ter zmanjšanje nedonosnih posojil prek vzdržnega prestrukturiranja. Grčija se je tudi zavezala, da bo skupina pri svoji kreditni politiki ravnala v skladu z visokimi standardi, da bi čim bolj povečala vrednost za skupino v vsaki fazi kreditnega postopka, kot je opisano v uvodni izjavi 157.

(383)

Druga pomembna točka je upravljanje skupine glede na to, da ima GSFS po povečanju delniškega kapitala leta 2014 večino delnic skupine, vendar z omejeno pravico glasovanja. Poleg tega imajo nekateri zasebni delničarji v lasti tudi nakupne bone in bi tako imeli popolno korist od povečanja, če bi cena delnice v obdobju prestrukturiranja hitro zrasla. Ker bi navedeni položaj lahko ustvaril moralno tveganje, sta se skupina in GSFS od leta 2013 dogovorila o posebnem okviru odnosov. Z navedenim dogovorom je vsakodnevno poslovanje skupine zaščiteno pred kakršnim koli vmešavanjem njenih glavnih delničarjev, obenem pa je zagotovljeno, da lahko GSFS spremlja izvajanje načrta prestrukturiranja in na podlagi primernih postopkov posvetovanja prepreči prevzemanje prevelikih tveganj s strani vodstva skupine. Skupina se je tudi zavezala, da bo pozorno spremljala svojo izpostavljenost povezanim posojilojemalcem. Komisija pozdravlja dejstvo, da bodo GSFS samodejno dodeljene neomejene glasovalne pravice, če skupina preneha izvajati svoj načrt prestrukturiranja.

(384)

Nekatere mednarodne dejavnosti skupine so v preteklosti močno zmanjšale njen kapital, likvidnost in donosnost, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 372.

(385)

Načrt prestrukturiranja predvideva večji poudarek na domačem trgu in Turčiji. Skupina je že začela racionalizirati tuje hčerinske družbe, da bi okrepila postopek preverjanja kreditne sposobnosti in zmanjšala likvidnostne vrzeli hčerinskih družb. Grčija se je zavezala, da bo skupina odprodala svojo […] in tuje hčerinske družbe v […].

(386)

Skupni znesek sredstev zunaj Grčije in Turčije se bo zato med 31. decembrom 2012 in 31. decembrom 2017 zmanjšal za […] %.

(387)

Grčija se je obenem zavezala, da bo skupina prek […] zmanjšala delniški delež v svoji turški hčerinski družbi Finansbank. Ukrepa […] sta dobrodošla, saj se bo tako okrepil kapitalski položaj skupine. Ob upoštevanju dejstva, da namerava skupina obdržati večinski delniški delež v družbi Finansbank, Komisija ugotavlja, da je bila družba Finansbank v preteklih letih stalno donosna. Komisija še ugotavlja, da skupina namerava skrbno spremljati stroške družbe Finansbank ter tveganja, ki jih ta hčerinska družba prevzema. Zaveza skupine, da družbi Finansbank ne bo zagotovila […], zagotavlja, da bo družba Finansbank […]. Glede na navedeno Komisija ocenjuje, da ohranitev večinskega delniškega deleža v družbi Finansbank ne ogroža ponovne vzpostavitve donosnosti.

(388)

Zato se sklene, da bo skupina zadovoljivo prestrukturirala svoje dejavnosti v tujini ter zmanjšala svojo izpostavljenost manj uspešnim dejavnostim.

(389)

Načrt prestrukturiranja kaže, da je skupina sposobna prenesti razumne obremenitve, saj bi v negativnem scenariju ob koncu obdobja prestrukturiranja ostala donosna in ohranila dovolj visok količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (145).

(390)

Znesek dodatnega kapitala, ki je bil zbran v letu 2014, tj. 2 500 milijonov EUR, zadošča za preživetje v osnovnem scenariju iz testa izjemnih situacij iz leta 2013. Pri ocenjevanju kapitalskih potreb v osnovnem scenariju je Banka Grčije že uvedla več prilagoditev, zaradi katerih so ocenjene kapitalske potrebe višje od kapitalskih potreb, ki jih je ocenila skupina v svojem osnovnem scenariju. Pri kapitalskih potrebah na podlagi osnovnega scenarija, ki jih je ocenila Banka Grčije, se predpostavlja določena stopnja negotovosti. Da bi Komisija sklenila, da je skupina sposobna uspešnega poslovanja, ne zahteva, da ima že na začetku dovolj kapitala, da pokrije kapitalske potrebe, ki jih je grška centralna banka ocenila v scenariju izjemnih situacij, saj je ta ocenjena raven potreb povezana z zelo velikimi obremenitvami.

(391)

Poleg tega je dobro, da skupina ne bo dodatno vlagala v vrednostne papirje neinvesticijskega razreda, kar bo prispevalo k ohranitvi njenega kapitalskega in likvidnostnega položaja.

(392)

Komisija lahko torej sklene, da so ukrepi za prestrukturiranje, ki so predvideni v načrtu prestrukturiranja, zadostni za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine.

(393)

Kot je navedeno v oddelku 3 sporočila o prestrukturiranju, morajo banke in njihovi delničarji čim bolj prispevati k prestrukturiranju in tako zagotoviti, da se pomoč omeji na najmanjši potrebni znesek. Zato morajo banke za financiranje prestrukturiranja uporabiti svoje vire, na primer s prodajo sredstev, delničarji pa morajo absorbirati izgube banke, če je to mogoče. Zaveze, ki jih je sprejela Grčija, bi morale zagotoviti, da se bodo uporabila njena lastna sredstva ter da bodo prvotni delničarji in zasebni vlagatelji, ki imajo v lasti hibridni kapital skupine, prispevali k prestrukturiranju.

(394)

Skupina je že odprodala nekatera manjša podjetja, kot so zavarovalniške dejavnosti v Turčiji, ter večinski delež v svoji nepremičninski hčerinski družbi.

(395)

Načrt prestrukturiranja predvideva prodajo manjšinskega deleža v družbi Finansbank, kot je opisano v uvodni izjavi 387, kar bo skupini omogočilo interno ustvarjanje kapitala. Skupina bo prodala tudi […] ter svojo hčerinsko družbo zasebnega kapitala in druge vrednostne papirje. Ob upoštevanju že izvedenega zmanjšanja finančnega vzvoda in odprodaj ter po uresničitvi zavez v zvezi z zmanjšanjem finančnega vzvoda in odprodajami hčerinskih družb v tujini bo skupina ustvarila znaten znesek kapitala. Z zmanjšanjem mednarodnih sredstev skupine se bo tudi bistveno zmanjšalo morebitno tveganje, da bo pomoč potrebna v prihodnosti. To torej prispeva k zmanjšanju zneska pomoči na najmanjšega potrebnega.

(396)

Da bi skupina omejila svoje kapitalske potrebe, ne bo uporabila […], kot je opisano v uvodni izjavi 154. Poleg tega je z zavezami Grčije zagotovljeno, da skupina ne bo izvajala dragih prevzemov.

(397)

Skupina je začela izvajati tudi daljnosežni program zniževanja stroškov, kot je navedeno v oddelku 2.4.2. Njeni stroški se bodo do leta 2017 dodatno znižali. Zmanjšuje se število njenih zaposlenih, večina plač pa se prilagaja navzdol.

(398)

Delež obstoječih delničarjev skupine je bil zaporedno zmanjšan z izdajo pravic, zaključeno v letih 2009 in 2010 (146), nato pa z dokapitalizacijo iz GSFS (ukrep B3). Delež v lasti delničarjev skupine je bil zmanjšan s 100 % pred dokapitalizacijo iz pomladi 2013 na samo 5,1 % po dokapitalizaciji. Obenem navadnim delničarjem ni bila izplačana nobena dividenda od leta 2007, prednostnim delničarjem iz ZDA pa od leta 2009. Poleg navedene porazdelitve bremena na stare delničarje je skupina od začetka krize konec leta 2008 zbrala precejšen znesek kapitala, tj. 1 247 milijonov EUR leta 2009, 1 815 milijonov EUR leta 2010, 1 079 milijonov EUR leta 2013 in 2 500 milijonov EUR leta 2014. Zbrani kapital je prispeval k zmanjšanju zneska kapitalskih potreb, ki jih je bilo treba zapolniti z državno pomočjo.

(399)

Imetniki podrejenega dolga skupine so prispevali k stroškom prestrukturiranja skupine. Skupina je izvedla več ukrepov upravljanja obveznosti, da bi ustvarila kapital, kot je opisano v uvodnih izjavah 149 in 150.

(400)

Za preostale neporavnane instrumente velja prepoved izplačevanja kuponov, navedena v uvodni izjavi 159. Zato Komisija meni, da je zagotovljena ustrezna porazdelitev bremena zasebnih hibridnih vlagateljev skupine in da so v zvezi s tem izpolnjene zahteve iz sporočila o prestrukturiranju.

(401)

Komisija ugotavlja, da sta lastni prispevek in porazdelitev bremena v obliki prodaje sredstev in zmanjševanja stroškov v primerjavi s skupnim zneskom dokapitalizacij, prejetih od države, veliko nižja od tistega, kar Komisija običajno šteje za zadostno. V načrtu prestrukturiranja na primer nista predvidena zmanjšanje grških bančnih dejavnosti ter ohranitev večinskega deleža v družbi Finansbank. Vendar se lahko ob upoštevanju elementov, izpeljanih v oddelku 7.6.1, na podlagi katerih lahko Komisija sprejme nižji lastni prispevek in porazdelitev bremena, za načrt prestrukturiranja šteje, da zagotavlja ustrezne ukrepe za lastni prispevek in porazdelitev bremena.

(402)

S sporočilom o prestrukturiranju se zahteva, da se v načrtu prestrukturiranja predlagajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence in zagotavljanje konkurenčnega bančnega sektorja. Poleg tega morajo navedeni ukrepi obravnavati tudi vprašanja moralnega tveganja in zagotoviti, da se državna pomoč ne uporabi za financiranje protikonkurenčnega ravnanja.

(403)

V točki 31 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija pri ocenjevanju zneska pomoči in izkrivljanja konkurence, ki pri tem nastane, upoštevati absolutni in relativni znesek prejete državne pomoči ter stopnjo porazdelitve bremena in položaj na trgu, ki ga bo finančna ustanova imela po prestrukturiranju. Komisija v zvezi s tem opozarja, da je skupina od države prejela kapital, enak 17,3 % njene tveganju prilagojene aktive (147). Poleg tega je skupina 15. aprila 2011 prejela likvidnostna jamstva v višini 12 900 milijonov EUR, 31. decembra 2013 pa v višini 14 798 milijonov EUR. Skupina je na navedeni datum prejela tudi posojila državnih obveznic v višini 847 milijonov EUR, obenem pa je 31. decembra 2012 prejela izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom v višini 30,9 milijarde EUR. Potreba po izvedbi ukrepov za omejitev morebitnih izkrivljanj konkurence je torej utemeljena, saj je navedeni znesek pomoči velik. Poleg tega je tudi tržni delež skupine v Grčiji velik, saj je 31. decembra 2013 znašal 22 % za posojila in 25 % za vloge (148).

(404)

Komisija opozarja, da težave skupine izvirajo predvsem iz zunanjih pretresov, kot sta grška dolžniška kriza in dolgotrajna recesija, ki je po letu 2008 povzročila motnje v grškem gospodarstvu. To dejstvo je bilo ugotovljeno tudi v uvodni izjavi 68 sklepa o začetku postopka za skupino NBG. Posledično je potreba po obravnavi vprašanj moralnega tveganja majhna. Kot je navedeno v oddelku 7.6.1, je izkrivljajoči učinek ukrepov pomoči glede na navedene dejavnike manjši, zato je manjša tudi potreba po ukrepih za omejitev izkrivljanja konkurence. Zato lahko Komisija izjemoma sprejme, da načrt prestrukturiranja kljub visokemu znesku pomoči ne predvideva zmanjšanja bilančne vsote in posojil v Grčiji.

(405)

Vendar Komisija ugotavlja, da so državne dokapitalizacije skupini omogočile nadaljevanje njenih bančnih dejavnosti na tujih trgih.

(406)

V povezavi s tem Komisija poleg že zmanjšane zadolženosti in izvedenega prestrukturiranja ugotavlja tudi zavezo za odprodajo tuje aktive […] do 30. junija 2018 (149). Pomoč torej ne bo uporabljena za izkrivljanje konkurence na navedenih tujih trgih.

(407)

Grčija se je zavezala tudi, da skupina ne bo opravljala prevzemov, s čimer je zagotovila, da skupina državne pomoči ne bo uporabila za prevzem novih podjetij. Navedena zaveza prispeva k zagotovitvi, da se pomoč uporablja izključno za podporo ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja grških bančnih dejavnosti in ne za, na primer, rast na tujih trgih.

(408)

Zaveza za znižanje nedonosnih visokih obresti, ki se plačujejo za grške vloge, zagotavlja tudi, da se pomoč ne bo uporabila za financiranje strategij zbiranja vlog, ki izkrivljajo konkurenco na grškem trgu. Podobno bo zaveza za izvajanje strogih smernic glede oblikovanja cen za nova posojila (150) na podlagi ustrezne ocene kreditnega tveganja skupini preprečila izkrivljanje konkurence na grškem trgu z neustreznimi strategijami oblikovanja cen posojil za stranke.

(409)

Zaveza za odprodajo […] obenem zagotavlja, da pomoč ne bo uporabljena za rast na navedenem trgu v škodo konkurentov, ki ne prejemajo pomoči.

(410)

Ob upoštevanju posebnega položaja, opisanega v oddelku 7.6.1, in ukrepov, predvidenih v načrtu prestrukturiranja, Komisija meni, da obstajajo zadostni zaščitni ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence.

(411)

V skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju se zahtevajo redna poročila, na podlagi katerih lahko Komisija preveri, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja. Kot je navedeno v zavezah (151), bo Grčija zagotovila, da bo skrbnik spremljanja, ki ga je skupina imenovala ob odobritvi Komisije, spremljal zaveze Grčije v zvezi s prestrukturiranjem dejavnosti v Grčiji in v tujini ter korporativnim upravljanjem in komercialnimi dejavnostmi do konca obdobja prestrukturiranja, tj. do 31. decembra 2018. Zato Komisija ugotavlja, da je zagotovljeno ustrezno spremljanje izvajanja načrta prestrukturiranja.

(412)

Komisija ugotavlja, da načrt prestrukturiranja, če se upošteva skupaj z zavezami v Prilogi k temu sklepu, zagotavlja ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja skupine, zadostuje v zvezi s porazdelitvijo bremena in lastnim prispevkom ter vsebuje zadostne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence. Predloženi načrt prestrukturiranja in zaveze izpolnjujejo merila iz sporočila o prestrukturiranju.

(413)

Komisija obžaluje, da je Grčija nezakonito izvedla ukrepe pomoči B1, B2, B3, FB4, FB5, PB1 in PB2 v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe, ker so bili izvedeni pred njihovo formalno priglasitvijo. Vendar se lahko navedeni ukrepi in tudi drugi ukrepi, analizirani v tem sklepu, štejejo za združljive z notranjim trgom –