19.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 365/97

(1)

Uredba (ES) št. 834/2007 določa osnovne zahteve v zvezi z ekološko pridelavo morskih alg in živali iz ribogojstva. Podrobna pravila za izvajanje navedenih zahtev so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 889/2008 (2).

(2)

V obdobju od novembra 2012 do aprila 2013 so nekatere države članice zahtevale revizijo pravil o proizvodih, snoveh, virih krme in tehnikah, ki se lahko uporabljajo v ekološkem ribogojstvu. Navedene zahteve je ocenila skupina strokovnjakov za strokovno svetovanje v zvezi z ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu: skupina EGTOP), ustanovljena s Sklepom Komisije 2009/427/ES (3). Ob upoštevanju mnenja skupine EGTOP je Komisija opredelila potrebo za posodobitev in integracijo obstoječih pravil za izvajanje zahtev glede ekološke pridelave morskih alg in ekološkega gojenja živali iz ribogojstva.

(3)

V skladu s členom 15(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007 je dovoljeno na gospodarstvo pripeljati živali, ki niso bile ekološko gojene, če mladice iz ekološko gojenih plemenskih jat ali ekoloških gospodarstev niso na voljo. Uredba (ES) št. 889/2008 določa posebne omejitve glede prostoživečih živali iz ribogojstva, vključno z zbiranjem prostoživečih nedoraslih organizmov iz ribogojstva. Nekatere tradicionalne prakse intenzivnega ribogojstva na mokriščih, kot so ribniki s somornico, območja plimovanja in obalne lagune, zaprtih z nasipi in bregovi, se izvajajo že stoletja ter so dragocene za kulturno dediščino, ohranjanje biotske raznovrstnosti in z gospodarskega vidika za lokalne skupnosti. Navedene prakse pod nekaterimi pogoji ne vplivajo na stanje staležev zadevnih vrst.

(4)

Zato se šteje, da je zbiranje prostoživečega ribjega zaroda za namene nadaljnjega gojenja v navedenih praksah tradicionalnega ribogojstva v skladu s cilji, merili in načeli ekološkega ribogojstva, pod pogojem, da se izvajajo ukrepi upravljanja, ki jih odobri pristojni organ, odgovoren za upravljanje zadevnih staležev rib, za zagotovitev trajnostnega izkoriščanja zadevnih vrst, da je obnova staležev v skladu z navedenimi ukrepi in da se ribe krmijo izključno s krmo, ki je v okolju naravno na voljo.

(5)

Skupina EGTOP je izrazila zaskrbljenost, da viri krme in dodatkov, dovoljeni v ekološkem ribogojstvu, v zadostni meri ne izpolnjujejo prehranskih zahtev mesojedih vrst rib. V skladu s členom 15(1)(d)(i) Uredbe (ES) št. 834/2007 je treba živali krmiti s krmo, ki ustreza njihovim prehranskim potrebam na različnih stopnjah njihovega razvoja. Zato bi bilo treba odobriti uporabo celih rib kot vira krme za mesojede živali v ekološkem ribogojstvu. Vendar to ne bi smelo povzročiti dodatnega pritiska na ogrožene ali prelovljene staleže. Zato bi bilo treba za proizvodnjo krme za mesojede živali v ekološkem ribogojstvu uporabiti le ribiške proizvode, ki jih je tretja oseba potrdila kot trajnostne. V tem okviru je zaupanje v trajnostni sistem, ki se uporablja, pomembno za zagotovitev potrošnikom, da je ekološko ribogojstvo v celoti trajnostno. Zato bi morali pristojni organi opredeliti sisteme potrjevanja, za katere menijo, da so v skladu z načeli trajnostnega ribolova iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) primerni za dokazovanje trajnosti ribiških proizvodov, ki se uporabljajo kot krma v ekološkem ribogojstvu. Smernice FAO iz leta 2009 za okoljsko označevanje rib in ribiških proizvodov iz morskega ribolova (5) se lahko uporabljajo kot referenčni dokument pri ocenjevanju primernosti sistemov potrjevanja.

(6)

Skupina EGTOP je tudi izpostavila potrebo po zagotovitvi zadostne količine histidina v prehrani salmonidnih rib, da se zagotovi visoka raven zdravja in dobrobiti živali te vrste. Ob upoštevanju velikih razlik v količinah histidina v morskih surovinah glede na vrste in sezono kot tudi glede pogojev za proizvodnjo, predelavo in skladiščenje, bi bilo treba dovoliti uporabo histidina, proizvedenega s fermentacijo, za zadovoljitev prehranskih potreb salmonidnih rib.

(7)

Največja količina ribje moke, ki je trenutno dovoljena v krmi za škampe, ne zadošča njihovim prehranskim potrebam in bi jo bilo zato treba zvišati. V primeru potrebe po izpolnitvi kvantitativnih prehranskih zahtev bi bilo treba dovoliti dopolnitev krme s holesterolom v skladu s priporočili iz poročila skupine EGTOP. V ta namen bi bilo treba uporabiti ekološki holesterol, če je na voljo. Holesterol, pridobljen iz volne, lupinarjev ali drugih virov, se lahko prav tako uporabi, kadar ekološki holesterol ni na voljo.

(8)

Izvzetje, določeno v odstavku 2 člena 25k, preneha veljati 31. decembra 2014, zato bi bilo treba navedeni odstavek črtati.

(9)

Za zagotovitev skladnosti s členom 15(1)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007 glede vzreje mladic, ki izvirajo iz ekološko gojenih plemenskih jat in ekoloških gospodarstev, se zdi potrebno in v skladu s poročilom skupine EGTOP uvesti posebna pravila za uporabo planktona za krmljenje ekološko gojenih nedoraslih organizmov. Plankton je potreben za vzrejo nedoraslih organizmov in se ne proizvaja v skladu s pravili za ekološko proizvodnjo.

(10)

Skupina EGTOP je tudi svetovala, da se posodobi seznam snovi, ki so dovoljene za čiščenje in razkuževanje v ekološkem ribogojstvu, zlasti glede možnosti uporabe nekaterih snovi, katerih prisotnost je celo dovoljena v živalih. Prilogo VII k Uredbi (ES) št. 889/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Področje uporabe Priloge XIIIa k Uredbi (ES) št. 889/2008, kot je opredeljeno v členu 25f(2), bi bilo treba jasneje opredeliti, zlasti v zvezi z praksami gojenja.

(12)

Največjo dovoljeno gostoto jezerske zlatovčice bi bilo treba zvišati, da bodo bolje izpolnjene potrebe te vrste. Največjo gostoto živali bi bilo treba opredeliti tudi za rake. Prilogo XIIIa k Uredbi (ES) št. 889/2008 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(13)

Uredbo (ES) št. 889/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem regulativnega odbora za ekološko pridelavo –

1.

v členu 25e se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Za namene nadaljnjega gojenja je zbiranje prostoživečih nedoraslih organizmov iz ribogojstva omejeno na naslednje primere:

2.

v členu 25f se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Gostota živali in prakse gojenja so določene v Prilogi XIIIa, in sicer za vsako vrsto ali skupino vrst. Pri preučevanju vplivov gostote živali in praks gojenja na dobrobit gojenih rib se spremlja stanje rib (kot so: poškodbe plavuti in druge poškodbe, stopnja rasti, vedenje ter splošno zdravje) in kakovost vode.“

3.

v odstavku 1 člena 25(k) se doda naslednja točka (e):

(6)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).“"

4.

v členu 25k se črta odstavek 2;

5.

v členu 25k se doda naslednji odstavek:

„5.   Histidin, proizveden s fermentacijo, se lahko uporablja v krmnih obrokih za salmonidne ribe, kadar viri krme iz odstavka 1 ne zagotavljajo zadostne količine histidina za zadovoljitev prehranskih potreb rib in za preprečevanje nastanka sive mrene.“

6.

v členu 25l se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Pri dopolnitvi naravne krme v skladu z odstavkom 2:

7.

vstavi se naslednji člen 25la:

„Člen 25la

Posebna pravila o krmi za ekološko gojene nedorasle organizme

Pri gojenju ličink ekološko gojenih nedoraslih organizmov se kot krma lahko uporabita konvencionalni fitoplankton in zooplankton.“

8.

v členu 25s se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Pri biološkem obvladovanju ektoparazitov imajo prednost ribe čistilke ter sladkovodne in slanovodne raztopine in raztopine natrijevega klorida.“

9.

prilogi VII in XIIIa se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.