This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32014R0517
Regulation (EU) No 517/2014 of the European Parliament and of the Council of 16 April 2014 on fluorinated greenhouse gases and repealing Regulation (EC) No 842/2006 Text with EEA relevance
Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 Besedilo velja za EGP
Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 Besedilo velja za EGP
UL L 150, 20.5.2014, p. 195–230
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
20.5.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 150/195 |
UREDBA (EU) št. 517/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 16. aprila 2014
o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V četrtem ocenjevalnem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: IPCC) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC), katere pogodbenica je Unija (3), je navedeno, da bi morale razvite države na podlagi obstoječih znanstvenih podatkov do leta 2050 za 80-95 % zmanjšati emisije toplogrednih plinov, pod nivoje, izmerjene leta 1990, da bi globalne podnebne spremembe omejili na zvišanje temperature za največ 2 °C in s tem preprečili neželene podnebne vplive. |
(2) |
Da bi dosegli ta cilj, je Komisija sprejela Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, s katerim se je Svet seznanil v sklepih z dne 17. maja 2011, in ga je potrdil Evropski parlament v Resoluciji z dne 15. marca 2012. V tem načrtu je Komisija določila stroškovno učinkovit način za doseganje skupnega zmanjšanja emisij v Uniji do leta 2050. Ta načrt določa sektorske prispevke, ki so potrebni na šestih področjih. Emisije, ki niso emisije CO2, vključno s fluoriranimi toplogrednimi plini, vendar brez emisij, ki niso emisije CO2 iz kmetijstva, bi se morale do leta 2030 zmanjšati za 72–73 %, do leta 2050 pa za 70–78 % glede na ravni, izmerjene leta 1990. Emisije, ki niso emisije CO2, razen tistih iz kmetijstva, se morajo do leta 2030 zmanjšati za 60–61 % glede na referenčno leto 2005. Emisije fluoriranih toplogrednih plinov so bile leta 2005 ocenjene na 90 milijonov ton (Mt) ekvivalenta CO2. Zmanjšanje za 60 % pomeni, da bi bilo treba emisije do leta 2030 zmanjšati na približno 35 Mt ekvivalenta CO2. Glede na oceno emisij, ki na podlagi uporabe veljavne zakonodaje Unije v celoti za leto 2030 znaša 104 Mt ekvivalenta CO2, je treba emisije dodatno zmanjšati za približno 70 Mt ekvivalenta CO2. |
(3) |
V sklepnih ugotovitvah poročila Komisije z dne 26. septembra 2011 o uporabi, učinkih in ustreznosti Uredbe (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je navedeno, da lahko obstoječi ukrepi zadrževanja zmanjšajo emisije fluoriranih toplogrednih plinov, če se uporabljajo v celoti. Te ukrepe bi zato bilo treba ohraniti in pojasniti na podlagi izkušenj, pridobljenih pri njihovem izvajanju. Nekatere ukrepe bi bilo treba razširiti tudi na druge naprave, ki vsebujejo znatne količine fluoriranih toplogrednih plinov, kot so tovornjaki hladilniki in hladilni priklopniki. Obveznost glede vzpostavitve in vodenja evidenc opreme, ki vsebuje takšne pline, bi morala zajemati tudi električne stikalne mehanizme. Ukrepi zadrževanja, ko izdelki in oprema, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, odsluži svojemu namenu, so zelo pomembni, zato bi države članice morale upoštevati pomen shem odgovornosti proizvajalca in spodbujati njihovo oblikovanje na podlagi najboljših praks. |
(4) |
V sklepnih ugotovitvah poročila je navedeno tudi, da bi bilo mogoče storiti več za zmanjšanje emisij fluoriranih toplogrednih plinov v Uniji, zlasti s preprečevanjem uporabe takih plinov, za katere so na voljo varne in energijsko učinkovite alternativne tehnologije, ki imajo manjši vpliv na podnebje ali pa nanj sploh ne vplivajo. Zmanjšanje emisij, izmerjenih leta 2010, za dve tretjini do leta 2030 je stroškovno učinkovito, ker so v veliko sektorjih na voljo dokazane in preskušene alternative. |
(5) |
Evropski parlament je v Resoluciji z dne 14. septembra 2011 o celovitem pristopu k podnebju škodljivim antropogenim emisijam, ki niso emisije CO2, pozdravil zavezo Unije k podpori ukrepom v zvezi s fluoriranimi ogljikovodiki v okviru Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (v nadaljnjem besedilu: Montrealski protokol) kot odličen primer netržnega pristopa za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V tej resoluciji je pozval tudi k iskanju načinov za spodbujanje takojšnjega postopnega zmanjševanja količin fluoriranih ogljikovodikov na mednarodni ravni v okviru Montrealskega protokola. |
(6) |
Za spodbujanje uporabe tehnologij, ki imajo manjši vpliv na podnebje ali pa nanj sploh ne vplivajo, bi moralo usposabljanje fizičnih oseb, ki izvajajo dejavnosti, pri katerih se uporabljajo fluorirani toplogredni plini, vključevati informacije o tehnologijah, s katerimi se nadomestijo fluorirani toplogredni plini in zmanjša njihova uporaba. Ker so nekatere alternative fluoriranim toplogrednim plinom, ki se uporabljajo v izdelkih in opremi, z namenom nadomestitve fluoriranih toplogrednih plinov in zmanjšanja njihove uporabe, strupena, vnetljiva ali pod visokim pritiskom, bi morala Komisija preučiti veljavno zakonodajo Unije o usposabljanju fizičnih oseb za varno ravnanje z alternativami hladilnimi sredstvi ter po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti zakonodajni predlog za spremembo ustrezne zakonodaje Unije. |
(7) |
Oblikovati ali prilagoditi bi bilo treba programe izdajanja spričeval in usposabljanja, pri tem pa upoštevati programe, oblikovane v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006, in jih morda vključiti v sisteme poklicnega izobraževanja. |
(8) |
Za zagotovitev skladnosti z obveznostmi glede spremljanja in poročanja iz UNFCCC in Sklepom 4/CMP.7 Konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola k UNFCCC, ki ga je sprejela sedma Konferenca pogodbenic na srečanju UNFCCC v Durbanu 11. decembra 2011, bi bilo treba potenciale globalnega segrevanja izračunati kot potencial globalnega segrevanja, ki ga ima en kilogram plina v obdobju sto let, v primerjavi z enim kilogramom CO2. Če je mogoče, bi moral izračun temeljiti na četrtem ocenjevalnem poročilu, ki ga je sprejel IPCC. |
(9) |
Za spremljanje napredka, doseženega pri zmanjševanju emisij, in za oceno učinka te uredbe je ključno učinkovito spremljanje emisij fluoriranih toplogrednih plinov. Za kakovostno poročanje o emisijah so potrebni usklajeni visokokakovostni podatki o emisijah fluoriranih toplogrednih plinov. Države članice bi z oblikovanjem sistemov poročanja o emisijah fluoriranih toplogrednih plinov zagotovile skladnost z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Te sisteme poročanja o emisijah bi bilo mogoče znatno izboljšati s podatki o uhajanju fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme, ki bi jih podjetja zbirala v skladu s to uredbo. S tem bi bilo mogoče preveriti skladnost podatkov, na podlagi katerih so bile izračunane emisije, in izboljšati izračune približkov ter tako bolje oceniti količino emisij fluoriranih toplogrednih plinov v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov. |
(10) |
Ker so na voljo ustrezne alternative, bi bilo treba sedanjo prepoved uporabe žveplovega heksafluorida pri ulivanju magnezija in recikliranju zlitin pri ulivanju magnezija razširiti na obrate, ki na leto porabijo manj kot 850 kg žveplovega heksafluorida. Prav tako bi bilo treba po ustreznem prehodnem obdobju prepovedati uporabo hladilnih sredstev z zelo visokim potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več pri servisiranju ali vzdrževanju opreme za hlajenje, pri kateri količina hladilnega plina znaša 40 ton ekvivalenta CO2 ali več. |
(11) |
Kadar so na voljo ustrezne alternative za uporabo posebnih fluoriranih toplogrednih plinov, bi bilo treba prepovedati dajanje na trg nove opreme za hlajenje, klimatizacijo in protipožarne opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo te snovi. Kadar alternative niso na voljo ali jih zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov ni mogoče uporabiti ali pa bi uporaba takšnih alternativ povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, lahko Komisija začasno izjemoma odobri dajanje na trg takšnih izdelkov in opreme. Komisija bi morala ob upoštevanju tehničnega razvoja v prihodnosti dodatno preučiti prepovedi dajanja na trg nove opreme za srednjenapetostne sekundarne stikalne mehanizme in novih malih enojnih klimatskih naprav. |
(12) |
Opremo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, bi moralo biti dovoljeno dati na trg, če so skupne emisije toplogrednih plinov te opreme ob upoštevanju realističnih stopenj uhajanja in zajemanja med njenim življenjskim ciklom nižje od tistih, ki bi jih povzročila enakovredna oprema brez fluoriranih toplogrednih plinov, katere največja dovoljena poraba energije je določena v zadevnih izvedbenih ukrepih, sprejetih na podlagi Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). Z rednimi in pravočasnimi pregledi navedenih izvedbenih ukrepov v skladu z navedeno direktivo bi pripomogli k temu, da bi bili ti izvedbeni ukrepi tudi v prihodnje učinkoviti in ustrezni. |
(13) |
Postopno zmanjševanje količine fluoriranih ogljikovodikov, ki se daje na trg, se šteje za najbolj uspešen in stroškovno učinkovit način dolgoročnega zmanjšanja emisij teh snovi. |
(14) |
Komisija bi morala za postopno zmanjševanje količine fluoriranih ogljikovodikov, ki se dajo na trg Unije, posameznim proizvajalcem in uvoznikom dodeliti kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg, da ne bi bila presežena skupna količinska omejitev dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg. Zaradi celovitosti postopnega zmanjševanja količin fluoriranih ogljikovodikov, ki se dajo na trg, bi bilo treba fluorirane ogljikovodike, s katerimi je napolnjena oprema, upoštevati v sistemu kvot Unije. Če fluorirani ogljikovodiki, ki jih vsebuje oprema, v času, ko je bila oprema napolnjena z njimi, še niso bili dani na trg, bi bilo treba zahtevati izjavo o skladnosti, ki dokazuje, da so bili ti fluorirani ogljikovodiki upoštevani v sistemu kvot Unije. |
(15) |
Izračun referenčnih vrednosti in dodeljevanje kvot posameznim proizvajalcem in uvoznikom bi moralo temeljiti na količinah fluoriranih ogljikovodikov, katera so ta podjetja prijavila, da so bila dana na trg v referenčnem obdobju od leta 2009 do leta 2012. Da mala podjetja ne bi bila izključena, bi bilo treba enajst odstotkov skupne količinske omejitve rezervirati za uvoznike in proizvajalce, ki v referenčnem obdobju niso dali na trg 1 tone ali več fluoriranih toplogrednih plinov. |
(16) |
Komisija bi morala z rednim ponovnim izračunavanjem referenčnih vrednosti in kvot zagotoviti, da bi lahko podjetja še naprej opravljala svoje dejavnosti na podlagi povprečnih količin, ki so jih dali na trg v preteklih letih. |
(17) |
Pri proizvodnji nekaterih fluoriranih plinov so mogoče znatne emisije drugih flouriranih toplogrednih plinov, ki nastanejo kot stranski produkti. Kot pogoj za dajanje fluoriranih toplogrednih plinov na trg bi bilo treba določiti, da se te emisije stranskih produktov uničijo ali zajamejo za naknadno uporabo. |
(18) |
Komisija bi morala zagotoviti vzpostavitev osrednje elektronske evidence za upravljanje kvot, za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg in za poročanje, vključno s poročanjem o na trg dani opremi, zlasti opremi, ki je bila predhodno napolnjena s fluoriranimi ogljikovodiki, ki niso bili dani na trg pred napolnitvijo, kar zahteva preverjanje prek izjave o skladnosti in naknadno preverjanje tretje strani, da so količine fluoriranih ogljikovodikov vštete v sistem kvot Unije. |
(19) |
Da bi se ohranila prožnost trga osnovnih fluoriranih ogljikovodikov, bi bilo treba omogočiti prenos kvot dodeljenih na podlagi referenčne vrednosti na drugega proizvajalca ali uvoznika v Unijo ali na drugega proizvajalca ali uvoznika, ki ga v Uniji zastopa edini zastopnik. |
(20) |
Da bi omogočili spremljanje učinkovitosti te uredbe, bi bilo treba sedanje področje uporabe obveznosti poročanja razširiti tudi na druge fluorirane snovi, ki imajo znaten potencial globalnega segrevanja ali bodo verjetno nadomestile fluorirane toplogredne pline iz Priloge I. Iz istega razloga bi bilo treba priglasiti tudi uničenje in uvoz v Unijo fluoriranih toplogrednih plinov, kadar jih vsebujejo izdelki in oprema. Določiti bi bilo treba pragove de minimis, da bi preprečili nesorazmerno upravno breme, zlasti za mala in srednje velika podjetja ter mikropodjetja. |
(21) |
Komisija bi morala stalno spremljati učinke zmanjševanja količin fluoriranih ogljikovodikov, danih na trg, vključno z njenimi učinki na dobavo za opremo, pri kateri bi pri uporabi fluoriranih ogljikovodikov nastalo manj emisij med življenjskim ciklom kot pri uporabi alternativne tehnologije. Komisija bi morala do konca leta 2020 objaviti poročilo o razpoložljivosti fluoriranih ogljikovodikov na trgu Unije. Komisija bi morala do konca leta 2022 izvesti obsežen pregled, ki bi omogočil, da bi ob upoštevanju izvajanja te uredbe ter napredka in mednarodnih zavez pravočasno prilagodili določbe te uredbe ter po potrebi predlagali dodatne ukrepe za zmanjševanje emisij. |
(22) |
Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7). |
(23) |
Za spremembo nekaterih nebistvenih delov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. |
(24) |
Ker je ta uredba sprejeta na podlagi člena 192(1) PDEU, lahko države članice ohranijo ali uvedejo strožje zaščitne ukrepe, ki so skladni s PDEU. Države članice morajo v skladu s členom 193 PDEU o vseh takšnih ukrepih uradno obvestiti Komisijo. |
(25) |
Ta uredba spreminja in dopolnjuje predmet urejanja iz Uredbe (ES) št. 842/2006, ki bi jo bilo zato treba razveljaviti. Da bi zagotovili čim bolj nemoten prehod s stare na novo ureditev, pa je ustrezno določiti, da uredbe Komisije (ES) št. 1493/2007 (8), (ES) št. 1494/2007 (9), (ES) št. 1497/2007 (10), (ES) št. 1516/2007 (11), (ES) št. 303/2008 (12), (ES) št. 304/2008 (13), (ES) št. 305/2008 (14), (ES) št. 306/2008 (15), (ES) št. 307/2008 (16) in (ES) št. 308/2008 (17) ostanejo v veljavi in se uporabljajo še naprej do njihove morebitne razveljavitve z delegiranim ali izvedbenim aktom, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo. |
(26) |
Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave okoljskih problemov ter učinkov te uredbe na trgovino v Uniji in zunanjo trgovino lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Cilj te uredbe je varovanje okolja z zmanjšanjem emisij fluoriranih toplogrednih plinov. Uredba v skladu s tem:
(a) |
določa pravila za zadrževanje, uporabo, zajemanje in uničenje fluoriranih toplogrednih plinov in sorodne spremljevalne ukrepe; |
(b) |
določa pogoje glede dajanja na trg posebnih izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline; |
(c) |
določa pogoje glede posebne uporabe fluoriranih toplogrednih plinov; in |
(d) |
določa količinske omejitve za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„fluorirani toplogredni plini“ pomeni fluorirane ogljikovodike, perfluorirane ogljikovodike, žveplov heksafluorid in druge toplogredne pline, ki vsebujejo fluor, navedene v Prilogi I, ali zmesi, ki vsebujejo katero koli od teh snovi; |
2. |
„fluorirani ogljikovodiki“ ali „HFC“ pomeni snovi, navedene v oddelku 1 Priloge I, ali zmesi, ki vsebujejo katero koli od teh snovi; |
3. |
„perfluorirani ogljikovodiki“ ali „PFC“ pomeni snovi, navedene v oddelku 2 Priloge I, ali zmesi, ki vsebujejo katero koli od teh snovi; |
4. |
„žveplov heksafluorid“ ali „SF6“ pomeni snov, navedeno v oddelku 3 Priloge I, ali zmesi, ki vsebujejo to snov; |
5. |
„zmes“ pomeni tekočino, sestavljeno iz dveh ali več snovi, od katerih je najmanj ena snov, ki je navedena v Prilogi I ali v Prilogi II; |
6. |
„potencial globalnega segrevanja“ pomeni potencial toplogrednega plina za segrevanje podnebja v primerjavi s potencialom ogljikovega dioksida (CO2) za segrevanje podnebja, izračuna pa se kot potencial enega kilograma toplogrednega plina za segrevanje v 100 letih v primerjavi z enim kilogramom CO2, kot je določeno v prilogah I, II in IV, v primeru zmesi pa se izračuna v skladu s Prilogo IV; |
7. |
„tona(-e) ekvivalenta CO2“ pomeni količino toplogrednih plinov, izraženo kot produkt mase toplogrednih plinov v metričnih tonah in njihovega potenciala globalnega segrevanja; |
8. |
„upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima dejanski nadzor nad tehničnim delovanjem izdelkov in opreme, ki jih zajema ta uredba; država članica lahko v natančno opredeljenih in specifičnih primerih lastniku naloži obveznosti upravljavca; |
9. |
„uporaba“ pomeni uporabo fluoriranih toplogrednih plinov pri proizvodnji, vzdrževanju ali servisiranju izdelkov in opreme, vključno z njihovim ponovnim polnjenjem, ali pri drugih procesih iz te uredbe; |
10. |
„dajanje na trg“ pomeni plačljivo ali brezplačno prvo dobavo ali dajanje na voljo v Uniji tretjim osebam, v primeru proizvajalcev pa uporabo za svoje potrebe, in vključuje carinsko sprostitev v prosti promet v Uniji; |
11. |
„hermetično zaprta oprema“ pomeni opremo, v kateri so vsi sestavni deli, ki vsebujejo fluoriran toplogredni plin, neprepustni zaradi uporabe varjenja, spajkanja ali podobne metode trajnega spajanja, kar lahko vključuje zaprte ali zaščitene točke dostopa za omogočanje ustreznega popravila ali odstranitve, in ki imajo testirano stopnjo uhajanja plina manj kakor 3 grame na leto pod tlakom najmanj četrtino maksimalno dovoljenega tlaka; |
12. |
„vsebnik“ pomeni izdelek, ki je namenjen predvsem prevozu ali skladiščenju fluoriranih toplogrednih plinov; |
13. |
„nepovratni vsebnik“ pomeni vsebnik, ki ga ni mogoče ponovno napolniti, ne da bi ga bilo treba prilagoditi za ta namen, ali ki je dan na trg kot vsebnik, ki ga ni mogoče vrniti za ponovno polnjenje; |
14. |
„zajemanje“ pomeni zbiranje in shranjevanje fluoriranih toplogrednih plinov iz izdelkov, vključno z vsebniki, in iz opreme med vzdrževanjem ali servisiranjem ali pred odlaganjem teh izdelkov ali opreme; |
15. |
„recikliranje“ pomeni ponovno uporabo zajetega fluoriranega toplogrednega plina po osnovnem procesu čiščenja; |
16. |
„predelava“ pomeni ponovno obdelavo zajetega fluoriranega toplogrednega plina, da bi glede na namen uporabe dobil enake lastnosti kot čista snov; |
17. |
„uničenje“ pomeni postopek, pri katerem se ves fluorirani toplogredni plin ali njegov večji del trajno spremeni ali razgradi v eno ali več obstojnih snovi, ki niso fluorirani toplogredni plini; |
18. |
„razgradnja“ pomeni dokončno zaustavitev in prenehanje delovanja ali uporabe izdelka ali dela opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline; |
19. |
„popravilo“ pomeni obnovo izdelkov ali opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline ter vključujejo del, ki vsebuje ali je načrtovan za vsebovanje teh plinov, in so bodisi poškodovani bodisi iz njih uhajajo plini; |
20. |
„namestitev“ pomeni združitev dveh ali več delov opreme ali krogotokov, ki vsebujejo ali naj bi vsebovali fluorirane toplogredne pline, da se sistem sestavi na kraju, na katerem se bo upravljal, kar zajema spojitev s prenosniki plina iz sistema za sklenitev krogotoka, ne glede na to, da bo sistem treba polniti po montaži; |
21. |
„vzdrževanje ali servisiranje“ pomeni vse dejavnosti, razen zajemanja v skladu s členom 8 in preverjanja uhajanja v skladu s členom 4 in točko (b) člena 10(1) te uredbe, ki vključujejo poseg v krogotoke, ki vsebujejo ali naj bi vsebovali fluorirane toplogredne pline, zlasti oskrbo sistema s fluoriranimi toplogrednimi plini, odstranitev enega ali več delov krogotoka ali opreme, ponovno sestavo dveh ali več delov krogotoka ali opreme in popravilo uhajanj; |
22. |
„čiste snovi“ pomenijo snovi, ki še niso bile uporabljene; |
23. |
„nepremično“ pomeni, da se nekaj med delovanjem običajno ne premika; ta opredelitev vključuje premične sobne klimatske naprave; |
24. |
„premično“ pomeni, da se nekaj med delovanjem običajno premika; |
25. |
„enokomponentna pena“ pomeni sestavo pene v enem vsebniku za aerosolni razpršilec v nereagiranem ali delno reagiranem tekočem stanju, ki se pri izhodu iz razpršilca razširi in strdi; |
26. |
„tovornjak hladilnik“ pomeni motorno vozilo z maso nad 3,5 tone, ki je zasnovano in izdelano zlasti za prevoz blaga ter je opremljeno s hladilno enoto; |
27. |
„hladilni priklopnik“ pomeni vozilo, ki je zasnovano in izdelano za vleko s tovornjakom ali traktorjem, zlasti za prevoz blaga, ter je opremljeno s hladilno enoto. |
28. |
„tehnični aerosol“ pomeni aerosolni razpršilec, ki se uporablja pri vzdrževanju, popravilu, čiščenju, preskušanju, dezinfekciji, proizvodnji izdelkov in opreme ter za druge namene; |
29. |
„sistem za odkrivanje uhajanja“ pomeni umerjeno mehansko, električno ali elektronsko napravo za odkrivanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov, ki ob zaznavi uhajanja opozori upravljavca; |
30. |
„podjetje“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki:
|
31. |
„surovina“ pomeni vsak fluoriran toplogredni plin ali snov, navedeno v Prilogi II, ki se kemično preobrazi v procesu, v katerem je njena prvotna sestava povsem spremenjena, in katere emisije so zanemarljive; |
32. |
„komercialna uporaba“ pomeni shranjevanje, razkazovanje ali distribucijo izdelkov, namenjenih prodaji končnim uporabnikom, pri storitvah prodaje na drobno in živilskega sektorja; |
33. |
„oprema za zaščito pred požarom“ pomeni opremo in sisteme, ki se uporabljajo za zaščito pred požarom in gašenje požarov ter vključujejo gasilne aparate; |
34. |
„motorji z organskim Rankinovim ciklom“ pomenijo motorje, ki vsebujejo utekočinljive fluorirane toplogredne pline in ki pretvarjajo toploto iz vira toplote v energijo in s tem ustvarjajo električno ali mehansko energijo; |
35. |
„vojaška oprema“ pomeni orožje, strelivo in vojaški material, ki je posebej namenjen za vojaško uporabo in je potreben za varovanje bistvenih interesov držav članic; |
36. |
„električni stikalni mehanizem“ pomeni stikalne naprave in njihove kombinacije z ustrezno nadzorno, merilno, zaščitno in regulirno opremo ter skupine takih naprav in opreme skupaj z medsebojnimi povezavami, dodatno opremo, ohišjem in ogrodjem, katerih namen je uporaba pri proizvodnji, prenosu, distribuciji in pretvorbi električne energije; |
37. |
„centralizirani hladilni sistemi multipack“ pomeni sisteme, v katerih vzporedno delujeta dva ali več kompresorjev, ki so povezani z enim ali več skupnih kondenzatorjev in z več hladilnimi napravami, npr. s hladilnimi in strežnimi vitrinami, zamrzovalniki ali hlajenimi skladišči; |
38. |
„primarni hladilni krogotok v kaskadnih sistemih“ pomeni primarni krogotok v indirektnih sistemih srednje temperature, v katerih je kombinacija dveh ali več ločenih hladilnih krogotokov povezana v niz, tako da za srednje temperature primarni tokokrog absorbira toplota kondenzatorja iz sekundarnega tokokroga. |
39. |
„enojne klimatske naprave“ pomeni sistem sobnih klimatskih naprav s po eno zunanjo in eno notranjo enoto (single split), ki sta povezani s hladilnimi cevmi in jih je treba namestiti na kraju uporabe. |
POGLAVJE II
Zadrževanje
Člen 3
Preprečevanje emisij fluoriranih toplogrednih plinov
1. Namerni izpust fluoriranih toplogrednih plinov v ozračje je prepovedan, kadar s tehničnega vidika ni nujen za predvideno uporabo.
2. Upravljavci opreme, ki vsebuje toplogredne pline, sprejmejo previdnostne ukrepe za preprečevanje nenamernih izpustov (v nadaljnjem besedilu: uhajanje) teh plinov. Sprejmejo vse tehnično in gospodarsko izvedljive ukrepe za čim manjše uhajanje fluoriranih toplogrednih plinov.
3. Kadar je ugotovljeno uhajanje fluoriranih toplogrednih plinov, upravljavci brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo popravilo opreme.
Kadar se za opremo preverja uhajanja v skladu s členom 4(1) in je uhajanje iz opreme popravljeno, upravljavci zagotovijo, da opremo v enem mesecu po popravilu pregleda fizična oseba s spričevalom in preveri, ali je bilo popravilo uspešno.
4. Fizične osebe, ki izvajajo naloge iz točk (a) do (c) člena 10(1), imajo spričevala v skladu s členom 10(4) in (7) in sprejmejo previdnostne ukrepe za preprečevanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov.
Podjetja, ki nameščajo, servisirajo, vzdržujejo, popravljajo ali razgrajujejo opremo iz točk (a) do (d) člena 4(2) imajo spričevala v skladu s členom 10(6) in (7) in sprejmejo previdnostne ukrepe za preprečevanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov.
Člen 4
Preverjanje uhajanj
1. Upravljavci opreme, v kateri količina fluoriranih toplogrednih plinov, ki niso vsebovani v penah, znaša 5 ton ekvivalenta CO2 ali več, zagotovijo, da se na opremi izvede preverjanje uhajanja.
Na hermetično zaprti opremi, pri kateri je količina fluoriranih toplogrednih plinov manjša od 10 ton ekvivalenta CO2 se preverjanja uhajanj iz tega člena ne izvajajo, če je oprema označena kot hermetično zaprta.
Na električnem stikalnem mehanizmu, se preverjanja uhajanja iz tega člena ne izvajajo, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
(a) |
testirana stopnja uhajanja, kot je navedena v tehničnih specifikacijah proizvajalca in ustrezno označena na izdelku, je manjša od 0,1 % na leto; |
(b) |
opremljen je z napravo za nadzor pritiska ali gostote ali |
(c) |
vsebuje manj kot 6 kg fluoriranih toplogrednih plinov. |
2. Odstavek 1 se uporablja za upravljavce naslednje opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline:
(a) |
nepremične opreme za hlajenje; |
(b) |
nepremične opreme za klimatizacijo; |
(c) |
nepremičnih toplotnih črpalk; |
(d) |
nepremične protipožarne opreme; |
(e) |
hladilnih enot tovornjakov hladilnikov in hladilnikov priklopnikov; |
(f) |
električnih stikalnih mehanizmov; |
(g) |
motorjev z organskim Rankinovim ciklom. |
Preverjanja uhajanja na opremi iz točk (a) do (e) prvega pododstavka izvedejo fizične osebe s spričevalom v skladu s pravili iz člena 10.
Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se uhajanje do 31. decembra 2016 ne preverja na opremi, ki vsebuje manj kot 3 kg fluoriranih toplogrednih plinov, ali na hermetično zaprti opremi, ki je ustrezno označena in vsebuje manj kot 6 kg fluoriranih toplogrednih plinov.
3. Pogostost preverjanj uhajanj v skladu z odstavkom 1 se izvede:
(a) |
pri opremi, v kateri količina fluoriranih toplogrednih plinov znaša 5 ton ekvivalenta CO2 ali več, vendar manj kot 50 ton ekvivalenta CO2, najmanj vsakih 12 mesecev ali, če je nameščen sistem za odkrivanje uhajanj, najmanj vsakih 24 mesecev; |
(b) |
pri opremi, v kateri količina fluoriranih toplogrednih plinov znaša 50 ton ekvivalenta CO2 ali več, vendar manj kot 500 ton ekvivalenta CO2, najmanj vsakih šest mesecev ali, če je nameščen sistem za odkrivanje uhajanj, najmanj vsakih 12 mesecev; |
(c) |
pri opremi, v kateri količina fluoriranih toplogrednih plinov znaša 500 ton ekvivalenta CO2 ali več, najmanj vsake tri mesece ali, če je nameščen sistem za odkrivanje uhajanj, najmanj vsakih šest mesecev. |
4. Šteje se, da so za protipožarno opremo, kakor je določena v točki (d) odstavka 2, obveznosti iz odstavka 1 izpolnjene, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a) |
obstoječa ureditev pregledov je skladna s standardi ISO 14520 ali EN 15004, in |
(b) |
preverjanja protipožarne opreme se izvedejo tako pogosto, kot se to zahteva na podlagi odstavka 3. |
5. Komisija lahko z izvedbenimi akti, določi zahteve za preverjanje uhajanja, ki se izvedejo v skladu z odstavkom 1 tega člena za vsako vrsto opreme iz navedenega odstavka, opredeli dele opreme, pri katerih je možnost uhajanja največja, in razveljavi akte, sprejete v skladu s členom 3(7) Uredbe (ES) št. 842/2006. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
Člen 5
Sistemi za odkrivanje uhajanja
1. Upravljavci opreme, ki je navedena v točkah (a) do (d) člena 4(2) in v kateri količina fluoriranih toplogrednih plinov znaša 500 ton ekvivalenta CO2 ali več, zagotovijo, da ima oprema sistem za odkrivanje uhajanja, ki upravljavca ali podjetje za servisiranje opozori na kakršno koli uhajanje.
2. Upravljavci opreme, ki je navedena v točkah (f) in (g) člena 4(2) in v kateri količina fluoriranih toplogrednih plinov znaša 500 ton ekvivalenta CO2 ali več in je bila nameščena od 1. januarja 2017, zagotovijo, da ima oprema sistem za odkrivanje uhajanja, ki upravljavca ali podjetje za servisiranje opozori na uhajanje.
3. Upravljavci opreme iz točk (a) do (d) in (g) člena 4(2), za katere velja odstavek 1 ali 2 tega člena, zagotovijo, da se sistemi za odkrivanje uhajanja pregledajo najmanj enkrat vsakih 12 mesecev, da se zagotovi njihovo pravilno delovanje.
4. Upravljavci opreme iz točke (f) člena 4(2), za katere velja odstavek 2 tega člena, zagotovijo, da se sistemi za odkrivanje uhajanja pregledajo najmanj enkrat vsakih 6 let, da se zagotovi njihovo pravilno delovanje.
Člen 6
Vodenje evidenc
1. Upravljavci opreme, pri kateri je treba preveriti uhajanja v skladu s členom 4(1), za vsak kos takšne opreme vzpostavijo in vodijo evidenco, ki vsebuje naslednje informacije:
(a) |
količino in vrsto uporabljenih fluoriranih toplogrednih plinov; |
(b) |
količino fluoriranih toplogrednih plinov, dodanih med namestitvijo, vzdrževanjem ali servisiranjem ali zaradi uhajanja; |
(c) |
ali so fluorirani toplogredni plini, ki so bili dodani med namestitvijo, reciklirani ali predelani ter naziv in naslov podjetja za recikliranje ali predelavo, po potrebi pa tudi številko spričevala; |
(d) |
količino zajetih fluoriranih toplogrednih plinov; |
(e) |
navedbo podjetja, ki je namestilo, servisiralo, vzdrževalo in po potrebi popravilo ali razgradilo opremo, po potrebi tudi številko njegovega spričevala; |
(f) |
datume in rezultate preverjanj, izvedenih v skladu s členom 4(1) do (3); |
(g) |
v primeru razgradnje opreme ukrepe za zajetje in odstranitev fluoriranih toplogrednih plinov. |
2. Uporabljajo se naslednja pravila, razen če se evidence iz odstavka 1 hranijo v zbirki podatkov, ki so jo vzpostavili pristojni organi držav članic:
(a) |
upravljavci iz odstavka 1 hranijo evidence iz navedenega odstavka vsaj pet let; |
(b) |
podjetja, ki opravljajo dejavnosti iz točke (e) odstavka 1 za upravljavce, hranijo kopije evidenc iz odstavka 1 vsaj pet let. |
Evidence iz odstavka 1 so na zahtevo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji. V kolikor take evidence vsebujejo informacije o okolju, se uporablja Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) ali Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (19), kot je ustrezno.
3. Podjetja, ki dobavljajo fluorirane toplogredne pline za namen člena 11(4) vzpostavijo evidence z ustreznimi informacijami o kupcih fluoriranih toplogrednih plinov, ki vključujejo naslednje podrobnosti:
(a) |
številko spričevala kupcev in |
(b) |
količine kupljenih fluoriranih toplogrednih plinov. |
Podjetja, ki dobavljajo fluorirane toplogredne pline hranijo evidence vsaj pet let.
Podjetja, ki dobavljajo fluorirane toplogredne pline, dajo na zahtevo te evidence na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji. V kolikor evidence vsebujejo informacije o okolju, se uporablja Direktiva 2003/4/ES ali Uredba (ES) št. 1367/2006, kot je ustrezno.
4. Komisija lahko z izvedbenim aktom določi obliko evidenc iz odstavkov 1 in 3 tega člena ter opredeli način za njihovo vzpostavitev in vodenje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
Člen 7
Emisije fluoriranih toplogrednih plinov, povezane s proizvodnjo
1. Proizvajalci fluoriranih spojin sprejmejo vse potrebne previdnostne ukrepe, da čim bolj omejijo emisije fluoriranih toplogrednih plinov med:
(a) |
proizvodnjo; |
(b) |
prevozom in |
(c) |
skladiščenjem. |
Ta člen se uporablja tudi v primeru, ko fluorirani toplogredni plini nastajajo kot stranski produkti.
2. Brez poseganja v člen 11(1) je dajanje fluoriranih toplogrednih plinov in plinov iz Priloge II na trg prepovedano, razen če, kadar je to ustrezno, proizvajalci ali uvozniki ob takem dajanju na trg dokažejo, da je bil trifluorometan, ki je nastal kot stranski produkt med proizvodnjo ali med proizvodnjo surovin za to proizvodnjo, uničen ali zajet za naknadno uporabo v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.
Ta zahteva se začne uporabljati 11. junija 2015.
Člen 8
Zajemanje
1. Upravljavci nepremične opreme ali hladilnih enot tovornjakov hladilnikov in hladilnih priklopnikov, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ki niso vsebovani v penah, zagotovijo, da te pline zajemajo fizične osebe, ki imajo ustrezna spričevala iz člena 10, s čimer se zagotovi recikliranje, predelava ali uničenje teh plinov.
Ta obveznost se uporablja za upravljavce katere koli naslednje opreme:
(a) |
hladilnih krogotokov nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo ter nepremične toplotne črpalke; |
(b) |
hladilnih krogotokov enot za hlajenje tovornjakov hladilnikov in hladilnih priklopnikov; |
(c) |
nepremične opreme, ki vsebuje topila na osnovi fluoriranih toplogrednih plinov; |
(d) |
nepremične opreme za zaščito pred požarom; |
(e) |
nepremičnih električnih stikalnih mehanizmov. |
2. Podjetje, ki je vsebnik za fluorirane toplogredne pline uporabljalo neposredno pred njegovo odstranitvijo, poskrbi za zajem vsakršnih ostankov plinov, s čimer se zagotovi njihovo recikliranje, predelava ali uničenje.
3. Upravljavci izdelkov in opreme, ki niso navedeni v odstavku 1, vključno s premično opremo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, poskrbijo, kolikor je to tehnično izvedljivo in ne povzroča nesorazmernih stroškov, da pline zajemajo ustrezno usposobljene fizične osebe, s čimer se zagotovi njihovo recikliranje, predelava ali uničenje, ali poskrbijo za njihovo uničenje brez predhodnega zajemanja.
Zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme za klimatizacijo cestnih vozil, ki ne spadajo v področje uporabe Direktive 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20), izvedejo ustrezno usposobljene fizične osebe.
Za zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme za klimatizacijo motornih vozil, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2006/40/ES, se štejejo kot ustrezno usposobljene le fizične osebe, ki imajo vsaj potrdilo o usposabljanju v skladu s členom 10(2).
Člen 9
Sheme odgovornosti proizvajalca
Države članice brez poseganja v veljavno zakonodajo Unije spodbujajo oblikovanje shem odgovornosti proizvajalca za zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov ter njihovo recikliranje, predelavo in uničenje.
Države članice Komisijo obveščajo o ukrepih, sprejetih na podlagi prvega odstavka.
Člen 10
Usposabljanje in spričevala
1. Države članice na podlagi minimalnih zahtev iz odstavka 5 vzpostavijo ali prilagodijo programe izdajanja spričeval, vključno s postopki ocenjevanja.Države članice zagotovijo možnost usposabljanja fizičnim osebam, ki izvajajo naslednje naloge:
(a) |
nameščanje, servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo opreme iz točk (a) do (f) člena 4(2); |
(b) |
preverjanje uhajanja za opremo iz točk (a) do (e) člena 4(2), kot je določeno v členu 4(1); |
(c) |
zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s členom 8(1). |
2. Države članice zagotovijo, da so za fizične osebe, ki zajemajo fluorirane toplogredne pline iz opreme za klimatizacijo motornih vozil, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2006/40/ES, na voljo programi usposabljanja na podlagi minimalnih zahtev iz odstavka 5.
3. Programi izdajanja spričeval in usposabljanje iz odstavkov 1 in 2 zajemajo:
(a) |
veljavne predpise in tehnične standarde; |
(b) |
preprečevanje emisij; |
(c) |
zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov; |
(d) |
varno ravnanje z opremo vrste in velikosti, ki sta zajeti v spričevalu; |
(e) |
informiranje o ustreznih tehnologijah za nadomeščanje ali zmanjševanje uporabe fluoriranih toplogrednih plinov in varno ravnanje z njimi. |
4. Spričevala v skladu s programi izdajanja spričeval iz odstavka 1 se izdajo, pod pogojem, da je vlagatelj uspešno končal postopek ocenjevanja, ki je bil pripravljen v skladu z odstavki 1, 3 in 5.
5. Minimalne zahteve za programe izdajanja spričeval so določene v uredbah (ES) št. 303/2008 do (ES) št. 306/2008 in v odstavku 12. Minimalne zahteve za potrdila o usposabljanju so določene v Uredbi (ES) št. 307/2008 in v odstavku 12. V teh minimalnih zahtevah so za vsako vrsto opreme iz odstavkov 1 in 2 po potrebi opredeljena zahtevana praktična in teoretična znanja, pri čemer se razlikuje med različnimi dejavnosti, ki jih ta zajemajo, in pogoji za vzajemno priznavanje spričeval in potrdil o usposabljanju.
6. Države članice na podlagi minimalnih zahtev iz odstavka 5 vzpostavijo ali prilagodijo programe izdajanja spričeval za podjetja, ki za druge stranke nameščajo, servisirajo, vzdržujejo, popravljajo ali razgrajujejo opremo iz točk (a) do (d) člena 4(2).
7. Obstoječa spričevala in potrdila o usposabljanju, izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006, še naprej veljajo v skladu s pogoji, pod katerimi so bila prvotno izdana.
8. Države članice zagotovijo, da imajo vse fizične osebe s spričevali izdanimi na podlagi programa izdajanja spričeval iz odstavkov 1 in 7 dostop do informacij glede:
(a) |
tehnologijami iz točke (e) odstavka 3 in |
(b) |
veljavnimi predpisanimi zahtevami za delo z opremo, ki vsebuje alternativna hladilna sredstva fluoriranim toplogrednim plinom. |
9. Države članice zagotovijo usposabljanje za fizične osebe, ki želijo osvežiti svoje znanje o temah iz odstavka 3.
10. Države članice do 1. januarja 2017 Komisijo uradno obvestijo o programih izdajanja spričeval in usposabljanja.
Države članice na podlagi tega člena priznavajo spričevala in potrdila o usposabljanju, izdana v drugi državi članici. Države članice ne omejujejo svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja na podlagi tega, ker je bilo spričevalo izdano v drugi državi članici.
11. Vsako podjetje, ki drugo podjetje pooblasti za naloge iz odstavka 1, sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi preveri, ali ima to podjetje potrebna spričevala za opravljanje zahtevanih nalog v skladu s tem členom.
12. Če se za namene uporabe tega člena izkaže, da je potreben bolj usklajen pristop pri usposabljanju in izdajanju spričeval, Komisija z izvedbenimi akti prilagodi in posodobi minimalne zahteve glede potrebnih spretnosti in znanj, glede podrobnosti izdajanja spričeval ali potrdil, glede pogojev za vzajemno priznavanje in za razveljavitev aktov, sprejetih v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 842/2006. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24. Komisija pri izvajanju pooblastil, ki so ji podeljena s tem odstavkom, upošteva ustrezne obstoječe kvalifikacijske sheme ali sisteme izdajanja spričeval.
13. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko uradnega obvestila iz odstavka 10 tega člena in lahko razveljavi akte, sprejete v skladu s členom 5(5) Uredbe (ES) št. 842/2006. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
14. Če bi obveznosti iz tega člena v zvezi z izdajanjem spričeval in usposabljanjem nesorazmerno obremenjevale državo članico zaradi majhnega števila njenega prebivalstva in zato pomanjkanja povpraševanja po takšnem usposabljanju in spričevalih, je mogoče te obveznosti izpolniti s priznavanjem spričeval, izdanih v drugi državi članici.
Države članice, ki uporabijo ta odstavek, o tem obvestijo Komisijo, ki nato obvesti ostale države članice.
15. Določbe tega člena državam članicam ne preprečujejo vzpostavitve nadaljnjih programov izdajanja spričeval in usposabljanja v zvezi z drugo opremo poleg tiste, ki je navedena v odstavku 1.
POGLAVJE III
DAJANJE NA TRG IN NADZOR UPORABE
Člen 11
Omejitve pri dajanju na trg
1. Dajanje na trg izdelkov in opreme iz Priloge III, razen vojaške opreme, je prepovedano od datuma iz navedene priloge, pri čemer se, kadar je potrebno, razlikuje glede na vrsto ali potencial globalnega segrevanja fluoriranega toplogrednega plina, ki ga vsebujejo.
2. Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za opremo, za katero je v zahtevah za okoljsko primerno zasnovo iz Direktive 2009/125/ES ugotovljeno, da bi bile njene emisije ekvivalenta CO2 med njenim življenjskim ciklom zaradi večje energijske učinkovitosti pri delovanju nižje od emisij enakovredne opreme, ki izpolnjuje zadevne zahteve po okoljsko primerni zasnovi in ne vsebuje fluoriranih ogljikovodikov.
3. Komisija lahko izjemoma po utemeljeni zahtevi pristojnega organa države članice in ob upoštevanju ciljev te uredbe z izvedbenimi akti za največ štiri leta odobri časovno omejeno izjemo, s katero dovoli dajanje na trg izdelkov in opreme iz Priloge III, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline, kadar se prikaže, da:
(a) |
za določen izdelek ali del opreme ali za določeno kategorijo izdelkov ali opreme ni na voljo alternativ ali jih zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov ni mogoče uporabiti ali |
(b) |
bi zaradi uporabe tehnično izvedljivih in varnih alternativ nastali nesorazmerni stroški. |
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
4. Za nameščanje, servisiranje, vzdrževanje ali popravilo opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ali ki za svoje delovanje potrebuje te pline, za katere se zahteva spričevalo ali potrdilo na podlagi člena 10, se prodaja in nakup fluoriranih toplogrednih plinov dovoli le podjetjem, ki imajo ustrezna spričevala ali potrdila v skladu s členom 10, ali podjetjem, ki zaposlujejo osebe s spričevalom ali potrdilom o usposabljanju v skladu s členom 10(2) in (5). Ta odstavek podjetjem brez spričeval, ki ne opravljajo dejavnosti iz prvega stavka tega odstavka, ne preprečujejo zbiranja, prevoza ali dostave fluoriranih toplogrednih plinov.
5. Oprema, ki ni hermetično zaprta in je napolnjena s fluoriranimi toplogrednimi plini, se lahko končnemu uporabniku proda samo ob predložitvi dokaza, da jo bo namestilo podjetje s spričevalom v skladu s členom 10.
6. Komisija na podlagi razpoložljivih podatkov držav članic zbira informacije o nacionalnih kodeksih, standardih ali zakonodaji držav članic v zvezi z nadomestnimi tehnologijami, pri katerih se v opremi za hlajenje in klimatizacijo in toplotnih črpalkah ter penah uporabljajo alternative fluoriranim toplogrednim plinom.
Komisija do 1. januarja 2017 objavi zbirno poročilo o informacijah, ki jih zbere na podlagi prvega pododstavka.
Člen 12
Označevanje ter informacije o izdelku in opremi
1. Izdelki in oprema, ki vsebujejo ali ki za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline se dajo na trg le če so označeni. To velja le za:
(a) |
opremo za hlajenje; |
(b) |
opremo za klimatizacijo; |
(c) |
toplotne črpalke; |
(d) |
opremo za zaščito pred požarom; |
(e) |
električne stikalne mehanizme; |
(f) |
aerosolni razpršilec, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, razen inhalatorjev z določenim odmerkom, namenjenih odmerjanju farmacevtskih učinkovin; |
(g) |
vse vsebnike za fluorirane toplogredne pline; |
(h) |
topila na osnovi fluoriranih toplogrednih plinov; |
(i) |
motorje z organskim Rankinovim ciklom. |
2. Izdelki ali oprema, za katere v skladu s členom 11(3) veljajo izjeme, so ustrezno označeni, na njih pa je tudi navedeno, da se lahko ti izdelki ali oprema uporabljajo samo za namen, za katerega je bila odobrena izjema v skladu z navedenim členom.
3. Na oznaki, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1, so navedene naslednje informacije:
(a) |
navedba, da izdelek ali oprema vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje fluorirane toplogredne pline; |
(b) |
uveljavljeno industrijsko poimenovanje za zadevni fluorirani toplogredni plin ali če tako poimenovanje ne obstaja, kemijsko ime; |
(c) |
od 1. januarja 2017 bodisi količina, izražena s težo in v ekvivalentih CO2, fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih vsebuje izdelek ali oprema, bodisi količina fluoriranih toplogrednih plinov, za katero je oprema zasnovana ter potencial globalnega segrevanja teh plinov. |
Oznaka, zahtevana na podlagi odstavka 1, po potrebi navede naslednje informacije:
(a) |
navedbo, da so fluorirani toplogredni plini v hermetično zaprti opremi; |
(b) |
navedbo, da imajo električni stikalni mehanizmi testirano stopnjo uhajanja manjšo od 0,1 % na leto, kot je navedeno v tehničnih specifikacijah proizvajalca. |
4. Oznaka je jasno berljiva in neizbrisljiva ter nameščena:
(a) |
poleg mest za polnjenje ali zajemanje fluoriranega toplogrednega plina ali |
(b) |
na delu izdelka ali opreme, ki vsebuje fluorirani toplogredni plin. |
Oznaka je v uradnih jezikih države članice, v kateri bo dana na trg.
5. Pene in industrijske zmesi poliolov, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, se ne dajo na trg, če so fluorirani toplogredni plini brez oznake v skladu z uveljavljenim industrijskim poimenovanjem, če tako poimenovanje ni na voljo, pa se navede kemijsko ime. Na oznaki je jasno navedeno, da pena ali industrijska zmes poliola vsebuje fluorirane toplogredne pline. Na penjenih ploščah so te informacije jasno in neizbrisno navedene na ploščah samih.
6. Pri predelanih ali recikliranih fluoriranih toplogrednih plinih oznaka vsebuje navedbo, da je bila snov predelana ali reciklirana, informacije o serijski številki ter naziv in naslov podjetja, ki je snov predelalo ali recikliralo.
7. Pri fluoriranih toplogrednih plinih, danih na trg za uničenje, oznaka vsebuje navedbo, da je vsebino dovoljeno samo uničiti.
8. Pri fluoriranih toplogrednih plinih, danih na trg za neposreden izvoz, oznaka vsebuje navedbo, da je vsebino dovoljeno samo neposredno izvoziti.
9. Pri fluoriranih toplogrednih plinih, danih na trg za uporabo v vojaški opremi, oznaka vsebuje navedbo, da je vsebino dovoljeno uporabiti samo za ta namen.
10. Pri fluoriranih toplogrednih plinih, danih na trg za jedkanje polprevodniških materialov ali čiščenje komor za kemično naparevanje v sektorju proizvodnje polprevodnikov, oznaka vsebuje navedbo, da je vsebino dovoljeno uporabiti samo za ta namen.
11. Pri fluoriranih toplogrednih plinih, danih na trg za uporabo kot surovina, oznaka vsebuje navedbo, da je vsebino dovoljeno uporabiti samo kot surovino.
12. Pri fluoriranih toplogrednih plinih, danih na trg za izdelavo inhalatorjev z določenim odmerkom, namenjenih odmerjanju farmacevtskih učinkovin, oznaka vsebuje navedbo, da je vsebino dovoljeno uporabiti samo za ta namen.
13. Informacije iz odstavkov 3 in 5 so navedene tudi v navodilih za uporabo zadevnih izdelkov in opreme.
Pri izdelkih in opremi, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, so te informacije vključene tudi v opisih, ki se uporabljajo za oglaševanje.
14. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko oznak iz odstavka 1 in odstavkov 4 do 12 ter lahko razveljavi akte, sprejete v skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 842/2006. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
15. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22 za spreminjanje zahtev glede označevanja iz odstavkov 4 do 12, kadar je to primerno zaradi komercialnega ali tehnološkega razvoja.
Člen 13
Nadzor uporabe
1. Uporaba žveplovega heksafluorida pri ulivanju magnezija in recikliranju zlitin pri ulivanju magnezija je prepovedana.
Za obrate, v katerih se pri ulivanju magnezija in recikliranju zlitin pri ulivanju magnezija porabi manj kot 850 kg žveplovega heksafluorida na leto, se začne ta prepoved uporabljati 1. januarja 2018.
2. Uporaba žveplovega heksafluorida za polnjenje pnevmatik je prepovedana.
3. Od 1. januarja 2020 je prepovedana uporaba fluoriranih toplogrednih plinov s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več za servisiranje ali vzdrževanje opreme za hlajenje, pri kateri količina hladilnega plina znaša 40 ton ekvivalenta CO2 ali več.
Ta odstavek se ne uporablja za vojaško opremo ali opremo, namenjeno aplikacijam, zasnovanim za hlajenje izdelkov na temperature pod – 50 °C.
Prepoved iz prvega pododstavka se do 1. januarja 2030 ne uporablja za naslednji kategoriji fluoriranih toplogrednih plinov:
(a) |
predelani fluorirani toplogredni plini s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe opreme za hlajenje, če so bili označeni v skladu s členom 12(6); |
(b) |
reciklirani fluorirani toplogredni plini s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe opreme za hlajenje, če so bili zajeti iz take opreme. Take reciklirane pline lahko uporablja le podjetje, ki je zajemanje opravilo v okviru vzdrževanja ali servisiranja, ali podjetje, za katero je bilo zajemanje opravljeno v okviru vzdrževanja ali servisiranja. |
Prepoved iz prvega pododstavka se ne uporablja za opremo za hlajenje, za katero je bila odobrena izjema v skladu s členom 11(3).
Člen 14
Predhodno polnjenje opreme s fluoriranimi ogljikovodiki
1. Od 1. januarja 2017 se lahko oprema za hlajenje, klimatizacijo in toplotne črpalke, polnjena s fluoriranimi ogljikovodiki, daje na trg samo pod pogojem, da so bili fluorirani ogljikovodiki, s katerimi je bila napolnjena, upoštevani v sistemu kvot iz poglavja IV.
2. Pri dajanju predhodno polnjene opreme iz odstavka 1 na trg proizvajalci in uvozniki opreme zagotovijo, da je izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 v celoti dokumentirano in v ta namen izdajo izjavo o skladnosti.
Če fluorirani ogljikovodiki, ki jih vsebuje oprema, v času, ko je bila oprema napolnjena z njimi, še niso bili dani na trg, uvozniki te opreme od 1. januarja 2018 zagotovijo, da neodvisni revizor, vsako leto do 31. marca za predhodno koledarsko leto preveri točnost dokumentacije in izjave o skladnosti. Revizor je:
(a) |
akreditiran v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) ali |
(b) |
akreditiran za preverjanje finančnih izkazov v skladu z zakonodajo zadevne države članice. |
Proizvajalci in uvozniki opreme iz odstavka 1 hranijo dokumentacijo in izjavo o skladnosti vsaj pet let potem, ko je bila oprema dana na trg. Uvozniki opreme, ki dajejo na trg predhodno napolnjeno opremo, pri kateri fluorirani ogljikovodiki, ki jih vsebuje oprema, niso bili dani na trg, preden je bila oprema napolnjena z njimi, zagotovijo, da so vpisani v skladu s točko (e) člena 17(1).
3. Proizvajalci in uvozniki opreme iz odstavka 1 z izdajo izjave o skladnosti prevzamejo odgovornost za skladnost z odstavkoma 1 in 2.
4. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobne ureditve v zvezi z izjavo o skladnosti in preverjanjem, ki ga opravi neodvisni revizor iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
POGLAVJE IV
ZMANJŠEVANJE KOLIČINE FLUORIRANIH OGLJIKOVODIKOV, DANIH NA TRG
Člen 15
Zmanjševanje količine fluoriranih ogljikovodikov, danih na trg
1. Komisija zagotovi, da količina fluoriranih ogljikovodikov, ki jo lahko proizvajalci in uvozniki vsako leto dajo na trg v Uniji, ne presega največje količine za zadevno leto, izračunane v skladu s Prilogo V.
Proizvajalci in uvozniki zagotovijo, da količina fluoriranih ogljikovodikov, izračunana v skladu s Prilogo V, ki jo dajo na trg, ne presega kvote, ki jim je bila dodeljena v skladu s členom 16(5) ali je bila na njih prenesena v skladu s členom 18.
2. Ta člen se ne uporablja za proizvajalce ali uvoznike, ki na leto proizvedejo ali uvozijo manj kot 100 ton ekvivalenta CO2 fluoriranih ogljikovodikov.
Ta člen se ne uporablja za naslednje kategorije fluoriranih ogljikovodikov:
(a) |
fluorirane ogljikovodike, ki so bili v Unijo uvoženi za uničenje; |
(b) |
fluorirane ogljikovodike, ki jih proizvajalec uporablja kot surovino ali ki jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi podjetju za uporabo kot surovina; |
(c) |
fluorirane ogljikovodike, ki jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi podjetju za izvoz iz Unije, če ti fluorirani ogljikovodiki pozneje pred izvozom niso dani na voljo tretji osebi iz Unije; |
(d) |
fluorirane ogljikovodike, ki jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi za uporabo v vojaški opremi; |
(e) |
fluorirane ogljikovodike, ki jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi podjetju, ki jih uporablja za jedkanje polprevodniških materialov ali čiščenje komor za kemično naparevanje v sektorju proizvodnje polprevodnikov; |
(f) |
od 1. januarja 2018 dalje fluorirane ogljikovodike, ki jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi podjetju, ki proizvaja inhalatorje z določenim odmerkom, namenjene odmerjanju farmacevtskih učinkovin. |
3. Ta člen ter členi 16, 18, 19 in 25 se uporabljajo tudi za fluorirane ogljikovodike v industrijskih zmeseh poliolov.
4. Komisija lahko izjemoma po utemeljeni zahtevi pristojnega organa države članice ter ob upoštevanju ciljev te uredbe z izvedbenimi akti za največ štiri leta odobri izvzetje, s katerim se iz zahteve glede kvot iz odstavka 1 izvzamejo fluorirani ogljikovodiki, namenjeni uporabi v posebnih aplikacijah ali posebnih kategorijah izdelkov ali opreme, kadar se prikaže, da:
(a) |
za navedene posebne aplikacije, izdelke ali opremo ni na voljo alternativ ali jih zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov ni mogoče uporabiti, in |
(b) |
zadostne dobave fluoriranih ogljikovodikov ni mogoče zagotoviti brez nesorazmernih stroškov. |
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
Člen 16
Dodelitev kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg
1. Komisija do 31. oktobra 2014 z izvedbenimi akti določi za vse proizvajalce ali uvoznike, ki so sporočili podatke v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 842/2006, referenčno vrednost na podlagi letnega povprečja količin fluoriranih ogljikovodikov, za katere so proizvajalci ali uvozniki sporočili, da so jih dali na trg med letoma 2009 in 2012. Referenčne vrednosti se izračunajo v skladu s Prilogo V k tej uredbi.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
2. Proizvajalci in uvozniki, ki za referenčno obdobje iz odstavka 1 niso sporočili podatkov v zvezi z dajanjem na trg fluoriranih ogljikovodikov v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 842/2006, lahko sporočijo, da nameravajo naslednje leto dati na trg fluorirane ogljikovodike.
Komisiji se pošlje izjava, v kateri so navedene vrste fluoriranih ogljikovodikov in predvidene količine, ki bodo dane na trg.
Komisija izda obvestilo o roku za predložitev teh izjav. Podjetja se pred predložitvijo izjave v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena vpišejo v evidenco iz člena 17.
3. Komisija do 31. oktobra 2017 in nato vsaka tri leta ponovno izračuna referenčne vrednosti za proizvajalce in uvoznike iz odstavkov 1 in 2 tega člena na podlagi letnih povprečnih količin fluoriranih ogljikovodikov, zakonito danih na trg s 1. januarjem 2015, kot so bile sporočene v skladu s členom 19 za leta, za katera so na voljo. Komisija določi navedene referenčne vrednosti z izvedbenimi akti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
4. Proizvajalci in uvozniki, za katere so določene referenčne vrednosti, lahko v skladu s postopkom iz odstavka 2 sporočijo dodatne pričakovane količine.
5. Komisija vsakemu proizvajalcu in uvozniku dodeli kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg za vsako leto od leta 2015 dalje, pri čemer uporabi mehanizem za dodeljevanje iz Priloge VI.
Kvote se dodelijo samo proizvajalcem ali uvoznikom, ki imajo sedež v Uniji ali so pooblastili edinega zastopnika s sedežem v Uniji za namen izpolnjevanja zahtev te uredbe. Pooblastiti je mogoče istega edinega zastopnika, ki je bil pooblaščen v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (22).
Edini zastopnik izpolnjuje vse obveznosti proizvajalcev in uvoznikov iz te uredbe.
Člen 17
Evidenca
1. Komisija do 1. januarja 2015 vzpostavi in zagotovi delovanje elektronske evidence kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg (v nadaljnjem besedilu: evidenca).
V evidenco se obvezno vpišejo:
(a) |
proizvajalci in uvozniki, ki jim je bila dodeljena kvota za dajanje na trg fluorirane ogljikovodike v skladu s členom 16(5); |
(b) |
podjetja, na katera se prenese kvota v skladu s členom 18; |
(c) |
proizvajalci in uvozniki, ki so sporočili, da nameravajo predložiti izjavo v skladu s členom 16(2); |
(d) |
proizvajalci in uvozniki, ki dobavljajo fluorirane ogljikovodike za namene iz točk (a) do (f) drugega pododstavka člena 15(2), ali podjetja, ki take fluorirane ogljikovodike prejemajo; |
(e) |
uvozniki opreme, ki dajejo na trg predhodno polnjeno opremo, kadar fluorirani ogljikovodiki, ki jih vsebuje oprema, niso bili dani na trg v skladu s členom 14, preden je bila oprema napolnjena z njimi. |
Vpis v evidenco se izvede z zahtevkom Komisiji v skladu s postopki, ki jih določi Komisija.
2. Komisija lahko v potrebnem obsegu z izvedbenimi akti zagotovi nemoteno delovanje evidence. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
3. Komisija zagotovi, da so vpisani proizvajalci in uvozniki prek evidence obveščeni o dodeljeni kvoti in vseh spremembah kvote med obdobjem dodelitve.
4. Pristojni organi države članice, vključno s carinskimi organi, imajo dostop do evidence v informativne namene.
Člen 18
Prenos kvot in odobritev uporabe kvot za dajanje na trg fluoriranih ogljikovodikov v uvoženi opremi
1. Vsak proizvajalec ali uvoznik, za katerega je bila določena referenčna vrednost v skladu s členom 16(1) ali (3) in ki mu je bila dodeljena kvota v skladu s členom 16(5), lahko v evidenci iz člena 17(1) to kvoto za vse količine ali njihov del prenese na drugega proizvajalca ali uvoznika v Uniji ali na drugega proizvajalca ali uvoznika, ki ga v Uniji zastopa edini zastopnik iz drugega in tretjega pododstavka člena 16(5).
2. Vsak proizvajalec ali uvoznik, ki je prejel kvote v skladu s členom 16(1) in (3) ali na katerega je bila kvota prenesena v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko pooblasti drugo podjetje, da njegove kvote uporabi za namene člena 14.
Vsak proizvajalec ali uvoznik, ki je prejel kvote izključno na podlagi izjave iz člena 16(2), lahko pooblasti drugo podjetje za uporabo svojih kvot za namene člena 14 samo pod pogojem, da pooblastilni proizvajalec ali uvoznik fizično dobavi ustrezne količine fluoriranih ogljikovodikov.
Za namene členov 15 in 16 ter člena 19(1) in (6) se šteje, da je pooblastilni proizvajalec ali uvoznik dal ustrezne količine fluoriranih ogljikovodikov na trg v trenutku pooblastila. Komisija lahko od pooblastilnega proizvajalca ali uvoznika zahteva dokazilo, da je aktivni dobavitelj fluoriranih ogljikovodikov.
POGLAVJE V
POROČANJE
Člen 19
Poročanje o proizvodnji, uvozu, izvozu, uporabi kot surovine in uničenju snovi iz Priloge I ali II
1. Vsak proizvajalec, uvoznik in izvoznik, ki je v predhodnem koledarskem letu proizvedel, uvozil ali izvozil eno metrično tono ali 100 ton ekvivalenta CO2 ali več fluoriranih toplogrednih plinov in plinov iz Priloge II, Komisiji za vsako od teh snovi do 31. marca 2015 in nato vsako leto sporoči podatke iz Priloge VII za zadevno koledarsko leto. Ta odstavek se uporablja tudi za podjetja, ki prejemajo kvote v skladu s členom 18(1).
2. Vsako podjetje, ki je v predhodnem koledarskem letu uničilo eno metrično tono ali 1 000 ton ekvivalenta CO2 ali več fluoriranih toplogrednih plinov in plinov iz Priloge II, Komisiji do 31. marca 2015 in nato vsako leto za vsako od teh snovi sporoči podatke iz Priloge VII za zadevno koledarsko leto.
3. Vsako podjetje, ki je v predhodnem koledarskem letu uporabilo 1 000 ton ekvivalenta CO2 ali več fluoriranih toplogrednih plinov kot surovino, Komisiji do 31. marca 2015 in nato vsako leto za vsako od teh snovi sporoči podatke iz Priloge VII za zadevno koledarsko leto.
4. Vsako podjetje, ki je v predhodnem koledarskem letu dalo na trg 500 ton ekvivalenta CO2 ali več fluoriranih toplogrednih plinov in plinov iz Priloge II, vsebovanih v izdelkih ali opremi, Komisiji do 31. marca 2015 in nato vsako leto za vsako od teh snovi sporoča podatke iz Priloge VII za zadevno koledarsko leto.
5. Vsak uvoznik opreme, ki daje na trg predhodno polnjeno opremo, pri kateri fluorirani ogljikovodiki, ki jih vsebuje oprema, niso bili dani na trg, preden je bila oprema napolnjena z njimi, predloži Komisiji dokument o preverjanju, izdan v skladu s členom 14(2).
6. Vsako podjetje, ki v skladu z odstavkom 1 sporoči, da je v preteklem koledarskem letu dalo na trg 10 000 ton ali več ekvivalenta CO2 fluoriranih ogljikovodikov, do 30. junija 2015 in nato vsako leto zagotovi, da točnost podatkov preveri neodvisni revizor. Revizor je:
(a) |
akreditiran v skladu z Direktivo 2003/87/ES ali |
(b) |
akreditiran za preverjanje finančnih izkazov v skladu z zakonodajo zadevne države članice. |
Podjetje poročilo o preverjanju hrani najmanj pet let. Na zahtevo je poročilo o preverjanju na voljo pristojnemu organu zadevne države članice in Komisiji.
7. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko in način predložitve poročil iz tega člena.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24.
8. Komisija sprejme primerne ukrepe za zaščito zaupnosti podatkov, ki so ji predloženi v skladu s tem členom.
Člen 20
Zbiranje podatkov o emisijah
Države članice vzpostavijo sisteme poročanja za zadevne sektorje iz te uredbe, da bi pridobile čim več podatkov o emisijah.
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 21
Pregled
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22 v zvezi s posodobitvijo prilog I, II in IV na podlagi novih ocenjevalnih poročil, ki jih je sprejel Medvladni odbor za podnebne spremembe ali novih poročil znanstvene skupine za presojo (SAP), ustanovljene v okviru Montrealskega protokola, o globalnem potencialu segrevanja navedenih snovi.
2. Komisija na podlagi informacij o dajanju na trg plinov, navedenih v prilogah I in II, sporočenih v skladu s členom 19, informacij o emisijah fluoriranih toplogrednih plinov, ki so sporočeni v skladu s členom 20, in na podlagi katerih koli ustreznih informacij, ki jih je prejela od držav članic, spremlja uporabo in učinke te uredbe.
Komisija najpozneje 31. decembra 2020 objavi poročilo o razpoložljivosti fluoriranih ogljikovodikov na trgu Unije.
Komisija najpozneje 31. decembra 2022 objavi izčrpno poročilo o učinkih te uredbe, ki zlasti vključuje:
(a) |
napoved nadaljnjega povpraševanja po fluoriranih ogljikovodikih do leta 2030 in pozneje; |
(b) |
oceno potrebe po nadaljnjem ukrepanju Unije in njenih držav članic glede na obstoječe in nove mednarodne zaveze v zvezi z zmanjševanjem emisij fluoriranih toplogrednih plinov; |
(c) |
pregled evropskih in mednarodnih standardov, nacionalne zakonodaje o varnosti in gradbenih predpisov držav članic v zvezi s prehodom na alternativna hladilna sredstva; |
(d) |
pregled razpoložljivosti tehnično izvedljivih in stroškovno učinkovitih alternativ za izdelke in opremo, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, za izdelke in opremo, ki niso navedeni v Prilogi III, ob upoštevanju energijske učinkovitosti. |
3. Komisija najpozneje 1. julija 2017 objavi poročilo z oceno prepovedi iz točke 13 Priloge III, v katerem zlasti preveri, ali obstajajo stroškovno učinkovite, tehnično izvedljive, energetsko učinkovite in zanesljive alternative za centralne hladilne sisteme multipack iz navedene določbe. Komisija na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo določbe iz točke 13 Priloge III.
4. Komisija najpozneje 1. julija 2020 objavi poročilo, v katerem oceni, ali obstajajo stroškovno učinkovite, tehnično izvedljive, energetsko učinkovite in zanesljive alternative za zamenjavo fluoriranih toplogrednih plinov v novih srednjenapetostnih sekundarnih stikalnih mehanizmih in novih malih enojnih klimatskih napravah ter po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog za spremembo seznama iz Priloge III.
5. Komisija najpozneje 1. julija 2017 objavi poročilo, v katerem oceni metodo dodeljevanja kvot in učinek dodeljevanja brezplačnih kvot ter stroške izvajanja te uredbe v državah članicah in po potrebi morebitnega mednarodnega sporazuma o fluoriranih ogljikovodikih. Komisija na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog za:
(a) |
spremembo metode dodeljevanja kvot; |
(b) |
oblikovanje ustrezne metode za razdelitev morebitnih prihodkov. |
6. Komisija najpozneje 1. januarja 2017 objavi poročilo o preučitvi zakonodaje Unije v zvezi z usposabljanjem fizičnih oseb za varno ravnanje z alternativnimi hladilnimi sredstvi, ki naj bi nadomestila ali zmanjšala uporabo fluoriranih toplogrednih plinov, ter po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog za spremembo ustrezne zakonodaje Unije.
Člen 22
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12(15) in 21(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 10. junija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za nadaljnjih pet let, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo iz členov 12(15) in 21(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 12(15) in 21(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 23
Posvetovalni forum
Komisija pri izvajanju te uredbe zagotovi uravnoteženo udeležbo predstavnikov držav članic in civilne družbe, tudi okoljskih organizacij, predstavnikov proizvajalcev, upravljavcev in oseb s spričevalom. V ta namen ustanovi posvetovalni forum, v katerem bi se srečevale te strani ter Komisiji svetovale in jo strokovno podpirale v zvezi z izvajanjem te uredbe, zlasti glede razpoložljivosti alternativ fluoriranim toplogrednim plinom ter okoljskimi, tehničnimi, ekonomskimi in varnostnimi vidiki njihove uporabe. Komisija sestavi poslovnik posvetovalnega foruma in ga objavi.
Člen 24
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 25
Kazni
1. Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve te uredbe in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvrševanja. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Države članice uradno obvestijo Komisijo o zadevnih določbah najpozneje do 1. januarja 2017 in jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah.
2. Poleg kazni iz odstavka 1 se lahko podjetjem, ki so prekoračila kvoto za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg, dodeljeno v skladu s členom 16(5) ali preneseno nanje v skladu s členom 18, dodeli le zmanjšana kvota za obdobje dodelitve po ugotovljeni prekoračitvi.
Zmanjšanje se izračuna kot 200 % zneska, za katerega je bila kvota prekoračena. Če je znesek zmanjšanja višji od zneska, ki naj bi bil v skladu s členom 16(5) dodeljen kot kvota za obdobje dodelitve po ugotovljeni prekoračitvi, se kvota za navedeno obdobje ne dodeli, kvote za naslednja obdobja dodelitve pa se zmanjšajo, dokler ni odštet celoten znesek.
Člen 26
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 842/2006 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015 brez poseganja v izpolnjevanje zahtev navedene uredbe v skladu s časovnim razporedom, določenim v uredbi.
Vendar uredbe (ES) št. 1493/2007, (ES) št. 1494/2007, (ES) št. 1497/2007, (ES) št. 1516/2007, (ES) št. 303/2008, (ES) št. 304/2008, (ES) št. 305/2008, (ES) št. 306/2008, (ES) št. 307/2008 in (ES) št. 308/2008 ostanejo v veljavi in se uporabljajo še naprej do njihove morebitne razveljavitve z delegiranim ali izvedbenim aktom, ki ga Komisija sprejme v skladu s to uredbo.
Sklici na Uredbo (ES) št. 842/2006 se razumejo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.
Člen 27
Začetek veljavnosti in datum uporabe
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2015.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 16. aprila 2014.
Za Evropski parlament
Predsednik
M. SCHULZ
Za Svet
Predsednik
D. KOURKOULAS
(1) UL C 271, 19.9.2013, str. 138.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. aprila 2014.
(3) Sklep Sveta 94/69/ES z dne 15. decembra 1993 o sklenitvi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UL L 33, 7.2.1994, str. 11).
(4) Uredba (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (UL L 161, 14.6.2006, str. 1).
(5) Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).
(6) Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).
(7) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(8) Uredba Komisije (ES) št. 1493/2007 z dne 17. decembra 2007 o določitvi oblike poročila, ki ga morajo predložiti proizvajalci, uvozniki in izvozniki določenih fluoriranih toplogrednih plinov v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 18.12.2007, str. 7).
(9) Uredba Komisije (ES) št. 1494/2007 z dne 17. decembra 2007 o določitvi oblike oznak in dodatnih zahtev glede označevanja v zvezi z izdelki in opremo, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 18.12.2007, str. 25).
(10) Uredba Komisije (ES) št. 1497/2007 z dne 18. decembra 2007 o določitvi standardnih zahtev glede preverjanja uhajanja za nepremične protipožarne sisteme, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 333, 19.12.2007, str. 4).
(11) Uredba Komisije (ES) št. 1516/2007 z dne 19. decembra 2007 o določitvi standardnih zahtev za preverjanje uhajanj pri nepremični opremi za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalkah, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 335, 20.12.2007, str. 10).
(12) Uredba Komisije (ES) št. 303/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval podjetjem in osebju glede nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 92, 3.4.2008, str. 3).
(13) Uredba Komisije (ES) št. 304/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval podjetjem in osebju glede nepremičnih protipožarnih sistemov in gasilnih aparatov, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 92, 3.4.2008, str. 12).
(14) Uredba Komisije (ES) št. 305/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval osebju, ki zajema določene fluorirane toplogredne pline iz visokonapetostnih stikalnih mehanizmov, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 92, 3.4.2008, str. 17).
(15) Uredba Komisije (ES) št. 306/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval osebju, ki zajema nekatera topila na osnovi fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 92, 3.4.2008, str. 21).
(16) Uredba Komisije (ES) št. 307/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi minimalnih zahtev za programe usposabljanja in pogojev za vzajemno priznavanje potrdil o usposabljanju za osebje glede klimatskih naprav v nekaterih motornih vozilih, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline, v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 92, 3.4.2008, str. 25).
(17) Uredba Komisije (ES) št. 308/2008 z dne 2. aprila 2008 o določitvi obrazca uradnega obvestila o programih držav članic za usposabljanje in izdajanje spričeval v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 92, 3.4.2008, str. 28).
(18) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
(19) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).
(20) Direktiva 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih in spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 161, 14.6.2006, str. 12).
(21) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
(22) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
PRILOGA I
FLUORIRANI TOPLOGREDNI PLINI IZ TOČKE 1 ČLENA 2
Snov |
Potencial globalnega segrevanja (1) |
||
Industrijsko poimenovanje |
Kemijsko ime (splošno ime) |
Kemijska formula |
|
Oddelek 1: Fluorirani ogljikovodiki (HFC) |
|||
HFC-23 |
Trifluorometan (fluoroform) |
CHF3 |
14 800 |
HFC-32 |
difluorometan |
CH2F2 |
675 |
HFC-41 |
fluorometan (metil fluorid) |
CH3F |
92 |
HFC-125 |
pentafluoroetan |
CHF2CF3 |
3 500 |
HFC-134 |
1,1,2,2-tetrafluoroetan |
CHF2CHF2 |
1 100 |
HFC-134a |
1,1,1,2-tetrafluoroetan |
CH2FCF3 |
1 430 |
HFC-143 |
1,1,2-trifluoroetan |
CH2FCHF2 |
353 |
HFC-143a |
1,1,1-trifluoroetan |
CH3CF3 |
4 470 |
HFC-152 |
1,2-difluoroetan |
CH2FCH2F |
53 |
HFC-152a |
1,1-difluoroetan |
CH3CHF2 |
124 |
HFC-161 |
Fluoroetan (etil fluorid) |
CH3CH2F |
12 |
HFC-227ea |
1,1,1,2,3,3,3-heptafluoropropan |
CF3CHFCF3 |
3 220 |
HFC-236cb |
1,1,1,2,2,3-heksafluoropropan |
CH2FCF2CF3 |
1 340 |
HFC-236ea |
1,1,1,2,3,3-heksafluoropropan |
CHF2CHFCF3 |
1 370 |
HFC-236fa |
1,1,1,3,3,3-heksafluoropropan |
CF3CH2CF3 |
9 810 |
HFC-245ca |
1,1,2,2,3-pentafluoropropan |
CH2FCF2CHF2 |
693 |
HFC-245fa |
1,1,1,3,3-pentafluoropropan |
CHF2CH2CF3 |
1 030 |
HFC-365 mfc |
1,1,1,3,3-pentafluorobutan |
CF3CH2CF2CH3 |
794 |
HFC-43-10 mee |
1,1,1,2,2,3,4,5,5,5-dekafluoropentan |
CF3CHFCHFCF2CF3 |
1 640 |
Oddelek 2: Perfluorirani ogljikovodiki (PFC) |
|||
PFC-14 |
Tetrafluorometan (perfluorometan, ogljikov tetrafluorid) |
CF4 |
7 390 |
PFC-116 |
Heksafluoroetan (perfluoroetan) |
C2F6 |
12 200 |
PFC-218 |
Oktafluoropropan (perfluoropropan) |
C3F8 |
8 830 |
PFC-3-1-10 (R-31-10) |
Dekafluorobutan (perfluorobutan) |
C4F10 |
8 860 |
PFC-4-1-12 (R-41-12) |
Dodekafluoropentan (perfluoropentan) |
C5F12 |
9 160 |
PFC-5-1-14 (R-51-14) |
Tetradekafluoroheksan (perfluoroheksan) |
C6F14 |
9 300 |
PFC-c-318 |
Oktafluorociklobutan (perfluorociklobutan) |
c-C4F8 |
10 300 |
Oddelek 3: Druge perfluorirane spojine |
|||
|
žveplov heksafluorid |
SF6 |
22 800 |
(1) Na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni odbor za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.
PRILOGA II
DRUGI FLUORIRANI TOPLOGREDNI PLINI, KI SO ZAJETI V POROČANJE V SKLADU S ČLENOM 19
Snov |
Potencial globalnega segrevanja (1) |
|
Splošno ime/industrijsko poimenovanje |
Kemijska formula |
|
Oddelek 1: Nenasičeni (kloro)fluoroogljikovodiki |
||
HFC-1234yf |
CF3CF = CH2 |
4 Fn (2) |
HFC-1234ze |
trans — CHF = CHCF3 |
7 Fn2 |
HFC-1336mzz |
CF3CH = CHCF3 |
9 |
HCFC-1233zd |
C3H2ClF3 |
4,5 |
HCFC-1233xf |
C3H2ClF3 |
1 Fn (3) |
Oddelek 2: Fluorirani etri in alkoholi |
||
HFE-125 |
CHF2OCF3 |
14 900 |
HFE-134 (HG-00) |
CHF2OCHF2 |
6 320 |
HFE-143a |
CH3OCF3 |
756 |
HCFE-235da2 (isofluorane) |
CHF2OCHClCF3 |
350 |
HFE-245cb2 |
CH3OCF2CF3 |
708 |
HFE-245fa2 |
CHF2OCH2CF3 |
659 |
HFE-254cb2 |
CH3OCF2CHF2 |
359 |
HFE-347 mcc3 (HFE-7000) |
CH3OCF2CF2CF3 |
575 |
HFE-347pcf2 |
CHF2CF2OCH2CF3 |
580 |
HFE-356pcc3 |
CH3OCF2CF2CHF2 |
110 |
HFE-449sl (HFE-7100) |
C4F9OCH3 |
297 |
HFE-569sf2 (HFE-7200) |
C4F9OC2H5 |
59 |
HFE-43-10pccc124 (H-Galden 1040x) HG-11 |
CHF2OCF2OC2F4OCHF2 |
1 870 |
HFE-236ca12 (HG-10) |
CHF2OCF2OCHF2 |
2 800 |
HFE-338pcc13 (HG-01) |
CHF2OCF2CF2OCHF2 |
1 500 |
HFE-347mmy1 |
(CF3)2CFOCH3 |
343 |
2,2,3,3,3-pentafluoropropanol |
CF3CF2CH2OH |
42 |
bis(trifluoromethil)-metanol |
(CF3)2CHOH |
195 |
HFE-227ea |
CF3CHFOCF3 |
1 540 |
HFE-236ea2 (desfluoran) |
CHF2OCHFCF3 |
989 |
HFE-236fa |
CF3CH2OCF3 |
487 |
HFE-245fa1 |
CHF2CH2OCF3 |
286 |
HFE 263fb2 |
CF3CH2OCH3 |
11 |
HFE-329 mcc2 |
CHF2CF2OCF2CF3 |
919 |
HFE-338 mcf2 |
CF3CH2OCF2CF3 |
552 |
HFE-338mmz1 |
(CF3)2CHOCHF2 |
380 |
HFE-347 mcf2 |
CHF2CH2OCF2CF3 |
374 |
HFE-356 mec3 |
CH3OCF2CHFCF3 |
101 |
HFE-356mm1 |
(CF3)2CHOCH3 |
27 |
HFE-356pcf2 |
CHF2CH2OCF2CHF2 |
265 |
HFE-356pcf3 |
CHF2OCH2CF2CHF2 |
502 |
HFE 365 mcf3 |
CF3CF2CH2OCH3 |
11 |
HFE-374pc2 |
CHF2CF2OCH2CH3 |
557 |
|
- (CF2)4CH (OH) - |
73 |
Oddelek 3: Druge perfluorirane spojine |
||
Perfluorpolimetilisopropil-eter (PFPMIE) |
CF3OCF(CF3)CF2OCF2OCF3 |
10 300 |
dušikov trifluorid |
NF3 |
17 200 |
trifluorometil žveplov pentafluorid |
SF5CF3 |
17 700 |
perfluorociklopropan |
c-C3F6 |
17 340 Fn (4) |
(1) Na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni odbor za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.
(2) Potencial globalnega segrevanja v skladu s Poročilom o presoji znanstvene skupine za presojo (SAP)“ ustanovljene v okviru Montrealskega protokola iz leta 2010, preglednice 1 do 11, v katerem sta navedena dva sklica, ki so ju pregledali strokovnjaki. http://ozone.unep.org/Assessment_Panels/SAP/Scientific_Assessment_2010/index.shtml
(3) Privzeta vrednost, potencial globalnega segrevanja še ni znan.
(4) Najnižja vrednost v skladu četrtim ocenjevalnim poročilom, ki ga je sprejel Medvladni odbor za podnebne spremembe.
PRILOGA III
PREPOVEDI DAJANJA NA TRG IZ ČLENA 11(1)
Izdelki in oprema Kadar je to ustrezno, se potencial globalnega segrevanja zmesi, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, izračuna v skladu s Prilogo IV, kot je določeno v točki (6) člena 2 |
Datum prepovedi |
|||
|
4. julij 2007 |
|||
|
4. julij 2007 |
|||
|
ki vsebuje PFC |
4. julij 2007 |
||
ki vsebuje HFC-23 |
1. januar 2016 |
|||
|
4. julij 2007 |
|||
|
4. julij 2008 |
|||
|
4. julij 2006 |
|||
|
4. julij 2007 |
|||
|
4. julij 2008 |
|||
|
4. julij 2009 |
|||
|
1. januar 2015 |
|||
|
ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več |
1. januar 2020 |
||
ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več |
1. januar 2022 |
|||
|
1. januar 2020 |
|||
|
1. januar 2022 |
|||
|
1. januar 2020 |
|||
|
1. januar 2025 |
|||
|
ekstrudirani polistiren (XPS) |
1. januar 2020 |
||
druge pene |
1. januar 2023 |
|||
|
1. januar 2018 |
PRILOGA IV
METODA IZRAČUNA SKUPNEGA POTENCIALA GLOBALNEGA SEGREVANJA ZMESI
Potencial globalnega segrevanja (GWP) zmesi se izračuna kot tehtano povprečje, izračunano iz vsote frakcij teže posameznih snovi, pomnoženih z njihovimi potenciali globalnega segrevanja, razen če je navedeno drugače, vključno s snovmi, ki niso fluorirani toplogredni plini.
pri čemer % pomeni delež po teži z dovoljenim odstopanjem +/– 1 % po teži.
Primer: če uporabimo formulo za zmes plinov, ki sestoji iz 60 % dimetil etra, 10 % HFC-152a in 30 % izobutana, dobimo naslednje:
→ Skupni GWP = 13,9
Za izračun potenciala globalnega segrevanja zmesi se uporabi potencial globalnega segrevanja naslednjih nefluoriranih snovi. Za druge snovi, ki niso navedene v tej prilogi, se uporablja privzeta vrednost 0.
Snov |
Potencial globalnega segrevanja (1) |
||
Splošno ime |
Industrijsko poimenovanje |
Kemijska formula |
|
metan |
|
CH4 |
25 |
dušikov oksid |
|
N2O |
298 |
dimetil eter |
|
CH3OCH3 |
1 |
metilen klorid |
|
CH2Cl2 |
9 |
metil klorid |
|
CH3Cl |
13 |
kloroform |
|
CHCl3 |
31 |
etan |
R-170 |
CH3CH3 |
6 |
propan |
R-290 |
CH3CH2CH3 |
3 |
butan |
R-600 |
CH3CH2CH2CH3 |
4 |
izobutan |
R-600a |
CH(CH3)2CH3 |
3 |
pentan |
R-601 |
CH3CH2CH2CH2CH3 |
5 (2) |
izopentan |
R-601a |
(CH3)2CHCH2CH3 |
5 (2) |
etoksietan(dietil eter) |
R-610 |
CH3CH2OCH2CH3 |
4 |
metil format |
R-611 |
HCOOCH3 |
25 |
vodik |
R-702 |
H2 |
6 |
amoniak |
R-717 |
NH3 |
0 |
eten |
R-1150 |
C2H4 |
4 |
propilen |
R-1270 |
C3H6 |
2 |
ciklopentan |
|
C5H10 |
5 (2) |
(1) Na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni odbor za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.
(2) Snov ni na seznamu četrtega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni odbor za podnebne spremembe.
PRILOGA V
IZRAČUN NAJVEČJE KOLIČINE, REFERENČNIH VREDNOSTI IN KVOT ZA DAJANJE FLUORIRANIH OGLJIKOVODIKOV NA TRG
Največja količina iz člena 15(1) se izračuna z uporabo naslednjih odstotnih deležev letnega povprečja skupne količine, ki je bila dana na trg Unije med letoma 2009 in 2012. Od leta 2018 naprej se največja količina iz člena 15(1) izračuna z uporabo naslednjih odstotnih deležev letnega povprečja skupne količine, ki je bila dana na trg Unije med letoma 2009 in 2012, od tega pa se nato na podlagi razpoložljivih podatkov odštejejo količine, ki so v skladu s členom 15(2) izvzete iz uporabe.
Leta |
Odstotek za izračun največje količine fluoriranih ogljikovodikov, ki bodo dani na trg, in ustrezajoče kvote |
2015 |
100 % |
2016-17 |
93 % |
2018–20 |
63 % |
2021-23 |
45 % |
2024-26 |
31 % |
2027-29 |
24 % |
2030 |
21 % |
Največja količina, referenčne vrednosti in kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg iz členov 15 in 16 se izračunajo kot skupne količine vseh vrst fluoriranih ogljikovodikov, izražene v tonah ekvivalenta CO2.
Izračun referenčnih vrednosti in kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg iz členov 15 in 16 temelji na količinah fluoriranih ogljikovodikov, ki so jih proizvajalci in uvozniki dali na trg v Uniji referenčnem obdobju ali v obdobju dodelitve, vendar brez količine fluoriranih ogljikovodikov, ki so bili glede na razpoložljive podatke v istem obdobju dane za uporabo iz člena 15(2).
Transakcije iz točke (c) člena 15(2) se preverijo v skladu s členom 19(6) ne glede na zadevne količine.
PRILOGA VI
MEHANIZEM ZA DODELJEVANJE IZ ČLENA 16
1. Določanje količine, ki se dodeli podjetjem, za katere je bila referenčna vrednost določena v skladu s členom 16(1) in (3)
Vsako podjetje, za katero je bila določena referenčna vrednost, prejme kvoto, ki ustreza 89 % referenčne vrednosti, pomnožene z odstotkom, navedenim v Prilogi V za zadevno leto.
2. Določanje količine, ki se dodeli podjetjem, ki so predložila izjavo v skladu s členom 16(2)
Vsota kvot, dodeljenih v skladu s točko 1, se odšteje od največje količine za dano leto iz Priloge V, s čimer se določi količina, ki se dodeli podjetjem, za katera referenčna vrednost ni bila določena in so predložila izjavo v skladu s členom 16(2) (količina se dodeli v fazi 1 izračuna).
2.1 Faza 1 izračuna
Vsakemu podjetju se dodeli količina, ki ustreza zahtevani količini iz njegove izjave, pri čemer ta količina ne presega sorazmernega deleža količine, ki se dodeli v fazi 1.
Sorazmerni delež se izračuna tako, da se število 100 deli s številom podjetij, ki so predložila izjavo. Vsota kvot, dodeljenih v fazi 1, se odšteje od količine, ki se dodeli v fazi 1, s čimer se določi količina, ki se dodeli v fazi 2.
2.2 Faza 2 izračuna
Vsakemu podjetju, ki v fazi 1 ni pridobilo celotne količine, ki jo je zahtevalo v izjavi, se dodeli dodatna količina, ki ustreza razliki med zahtevano količino in količino, prejeto v fazi 1. Vendar ta količina ne sme presegati sorazmernega deleža količine, ki se dodeli v fazi 2.
Sorazmerni delež se izračuna tako, da se število 100 deli s številom podjetij, ki so upravičena do dodelitve v fazi 2. Vsota kvot, dodeljenih v fazi 2, se odšteje od količine, ki se dodeli v fazi 2, s čimer se določi količina, ki se dodeli v fazi 3.
2.3 Faza 3 izračuna
Faza 2 se ponavlja, dokler vse zahteve niso izpolnjene ali je preostala količina, ki se dodeli v naslednji fazi, manjša od 500 ton ekvivalenta CO2.
3. Določanje količine, ki se dodeli podjetjem, za katere je bila referenčna vrednost določena v skladu s členom 16(4).
Za dodelitev kvot za leta od 2015 do 2017 se vsota kvot, dodeljenih v skladu s točkama 1 in 2, odšteje od največje količine za dano leto iz Priloge V, s čimer se določi količina, ki se dodeli podjetjem, za katera je bila referenčna vrednost določena in so predložila izjavo v skladu s členom 16(4).
Uporablja se mehanizem za dodeljevanje iz točk 2.1 in 2.2.
Za dodelitev kvot za leto 2018 in nato vsako leto se podjetja, ki predložijo izjavo v skladu s členom 16(4), obravnavajo enako, kot podjetja, ki izjavo predložijo v skladu s členom 16(2).
PRILOGA VII
PODATKI, KI JIH JE TREBA SPOROČITI V SKLADU S ČLENOM 19
1. |
Vsak proizvajalec iz člena 19(1) sporoči:
|
2. |
Vsak uvoznik iz člena 19(1) sporoči:
|
3. |
Vsak izvoznik iz člena 19(1) sporoči:
|
4. |
Vsako podjetje iz člena 19(2) sporoči:
|
5. |
Vsako podjetje iz člena 19(3) sporoči količine posamezne snovi iz Priloge I, ki se uporablja kot surovina. |
6. |
Vsako podjetje iz člena 19(4) sporoči:
|
PRILOGA VIII
KORELACIJSKA TABELA
Uredba (ES) št. 842/2006 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1 |
Člen 2 |
Člen 2 |
Člen 3(1) |
Člen 3(2) in (3) |
Člen 3(2), prvi pododstavek |
Člen 4(1), (2) in (3) |
Člen 3(2), drugi pododstavek |
Člen 3(3), drugi pododstavek |
Člen 3(2), tretji pododstavek |
— |
Člen 3(3) |
Člen 5(1) |
Člen 3(4) |
Člen 4(3) |
Člen 3(5) |
Člen 4(4) |
Člen 3(6) |
Člen 6(1) in (2) |
Člen 3(7) |
Člen 4(5) |
Člen 4(1) |
Člen 8(1) |
Člen 4(2) |
Člen 8(2) |
Člen 4(3) |
Člen 8(3) |
Člen 4(4) |
— |
Člen 5(1) |
Člen 10(5) in (12) |
Člen 5(2), prvi stavek |
Člen 10(1), (2) in (6) |
Člen 5(2), drugi stavek |
Člen 10(10), prvi pododstavek |
Člen 5(2), tretji stavek |
Člen 10(10), drugi pododstavek |
Člen 5(3) |
Člen 3(4), prvi pododstavek in člen 10(3) |
Člen 5(4) |
Člen 11(4) |
Člen 5(5) |
Člen 10(13) |
Člen 6(1) |
Člen 19(1) in Priloga VII |
Člen 6(2) |
Člen 19(7) |
Člen 6(3) |
Člen 19(8) |
Člen 6(4) |
Člen 20 in člen 6(2) |
Člen 7(1), prvi pododstavek, prvi stavek |
Člen 12(1) prvi stavek |
Člen 7(1), prvi pododstavek, drugi in tretji stavek |
Člen 12(2), (3) in (4) |
Člen 7(1), drugi pododstavek |
Člen 12(13) |
Člen 7(2) |
Člen 12(1), drugi stavek |
Člen 7(3), prvi stavek |
Člen 12(14) |
Člen 7(3), drugi stavek |
Člen 12(15) |
Člen 8(1) |
Člen 13(1) |
Člen 8(2) |
Člen 13(2) |
Člen 9(1) |
Člen 11(1) |
Člen 9(2) |
— |
Člen 9(3) |
— |
Člen 10 |
21(2) |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
Člen 24 |
Člen 13(1) |
Člen 25(1), prvi pododstavek |
Člen 13(2) |
Člen 25(1), drugi pododstavek |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
Člen 27 |
Priloga I — Del 1 |
Priloga I |
Priloga I —Del 2 |
Priloga IV |
Priloga II |
Priloga III |