PRILOGA A

TERMINOLOŠKA POJASNILA

V tej prilogi so navedena pojasnila ali opredelitve izrazov, ki so uporabljeni v drugih prilogah.

1.   GEOGRAFSKE OPOMBE

Naslednje geografske opredelitve se uporabljajo samo za namene statističnega poročanja:

—	Avstralija: brez čezmorskih ozemelj,

—	Danska: brez Ferskih otokov in Grenlandije,

—	Francija: z Monakom in brez francoskih čezmorskih ozemelj Guadeloupe, Martinik, Gvajana, Réunion, Saint Pierre in Miquelon, Nova Kaledonija, Francoska Polinezija, Wallis in Futuna, Mayotte,

—	Italija: s San Marinom in Vatikanom,

—	Japonska: z Okinavo,

—	Nizozemska: brez Surinama in Nizozemskih Antilov,

—	Portugalska: z Azori in Madeiro,

—	Španija: s Kanarskimi otoki, Balearskimi otoki, Ceuto in Melillo,

—	Švica: brez Lihtenštajna,

—	Združene države Amerike: s 50 državami, Zveznim okrožjem Kolumbija, Deviškimi otoki (ZDA), Portorikom in Guamom.

2.   AGREGATI

Proizvajalci so razporejeni glede na namen proizvodnje:

—   proizvajalci po glavni dejavnosti: zasebna in javna podjetja, katerih glavna dejavnost je proizvodnja električne energije in/ali toplote za prodajo tretjim osebam,

—   samoproizvajalci: zasebna in javna podjetja, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto, ki je v celoti ali deloma namenjena lastni rabi za podporo svoji glavni dejavnosti.

Opomba: Komisija lahko po začetku veljavnosti spremenjene klasifikacije NACE v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2) nadalje pojasni terminologijo in doda ustrezne oznake NACE.

2.1   Sektor oskrbe in sektor transformacije

Proizvodnja/domača proizvodnja Količine pridobljenih ali proizvedenih goriv, izračunane po postopku za odstranjevanje neaktivnih snovi. Proizvodnja vključuje količine, ki jih je proizvajalec porabil v proizvodnem postopku (npr. za ogrevanje ali delovanje opreme in pomožnih naprav), in količine za oskrbo drugih proizvajalcev energije za transformacijo ali druge rabe. ‚Domač‘ se nanaša na: proizvodnjo iz virov znotraj zadevne države. Uvoz/Izvoz Geografske opredelitve so navedene v delu ‚Geografske opombe‘. Če ni drugače določeno, se ‚uvoz‘ nanaša na izvorno državo (državo, v kateri je bil energent proizveden) za uporabo v tej državi, ‚izvoz‘ pa na končno državo porabe proizvedenega energenta. Za količine se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Kadar ni mogoče sporočiti kraja izvora ali kraja namembnosti, se lahko uporabi kategorija ‚Drugo‘. Statistične razlike se lahko pojavijo, če so na voljo samo podatki o celotnem uvozu in izvozu na zgoraj navedeni podlagi, geografska razčlenitev pa temelji na drugačnem raziskovanju, viru ali konceptu. V takšnem primeru se razlike vključijo v kategorijo ‚Drugo‘. Mednarodna pomorska skladišča Količine goriv, nabavljenih za ladje vseh zastav v mednarodni plovbi. Mednarodna plovba lahko poteka po morju, celinskih jezerih in vodnih poteh ter obalnih vodah. Zajete niso: — poraba ladij v notranji plovbi. Razlika med notranjo in mednarodno plovbo se določa glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada, — poraba ribiških plovil, — poraba vojaških sil. Spremembe zalog Razlika med začetno in končno ravnjo zalog na nacionalnem ozemlju. Bruto poraba (izračunana) Izračunana vrednost, opredeljena kot: domača proizvodnja + iz drugih virov + uvoz – izvoz – mednarodna pomorska skladišča + spremembe zalog. Bruto poraba (opazovana) Količina, ki je dejansko zabeležena s pomočjo raziskav v sektorjih končne porabe. Statistične razlike Izračunana vrednost, opredeljena kot: izračunana bruto poraba – opazovana bruto poraba. Vključene so spremembe zalog pri končnih potrošnikih, kadar se teh ne da določiti v kategoriji ‚Spremembe zalog‘. Navesti je treba razloge za vse večje razlike. Elektrarne po glavni dejavnosti Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo električne energije. Goriva, ki jih porabijo elektrarne z najmanj eno enoto TE-TO, je treba vključiti v kategorijo ‚Proizvajalci po glavni dejavnosti – TE-TO‘. Termoelektrarne-toplarne (TE-TO) po glavni dejavnosti Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo električne energije in toplote. Toplarne po glavni dejavnosti Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote. Elektrarne samoproizvajalke Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo električne energije. Goriva, ki jih porabijo elektrarne z najmanj eno enoto TE-TO, je treba vključiti v kategorijo ‚TE-TO samoproizvajalke‘. TE-TO samoproizvajalke Količine goriv, ki ustrezajo količini proizvedene električne energije in prodane toplote. Toplarne samoproizvajalke Količine goriv, ki ustrezajo količini prodane toplote. Briketarne Količine, porabljene za proizvodnjo goriv. Količine, porabljene za ogrevanje in delovanje opreme, se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju. Koksarne Količine, porabljene v koksarnah. Količine, porabljene za ogrevanje in delovanje opreme, se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju. Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB)/briketov iz šote (PB) Količine lignita, porabljenega za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB), ali količine šote, porabljene za proizvodnjo briketov iz šote (PB). Količine, porabljene za ogrevanje in delovanje opreme, se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju. Plinarne Količine, porabljene za proizvodnjo plina v plinarnah in obratih za uplinjanje premoga. Količine, porabljene kot gorivo za ogrevanje in delovanje opreme, se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju. Plavži Količine premoga za koksanje in/ali bituminoznega premoga (kar običajno ustreza vpihovanju premogovega prahu) ter koksa za koksanje, pretvorjenega v plavžih. Količine, porabljene kot gorivo za ogrevanje ali delovanje plavžev (npr. plin iz plavžev), se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju. Utekočinjanje premoga Količine goriv, porabljene za proizvodnjo sintetičnega olja. Rafinerije nafte Količine, porabljene za proizvodnjo naftnih derivatov. Količine, porabljene kot gorivo za ogrevanje in delovanje opreme, se ne navedejo v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju. Drugje neopredeljeno – transformacija Količine, porabljene za transformacijo, ki so drugje neopredeljene. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.

2.2   Energetski sektor in končna poraba

Energetski sektor – skupaj Količine, porabljene v energetiki za pridobivanje energije (rudarstvo, proizvodnja nafte in plina) ali predelovalne dejavnosti obratov. To ustreza oddelkom 05, 06, 08.92, 07.21, 09.1, 19 in 35 NACE. Niso zajete količine goriv, pretvorjenih v druge oblike energije (navesti v kategoriji ‚sektor transformacije‘) ali porabljenih za delovanje naftovodov, plinovodov in cevovodov za premogovo blato (navesti v prometnem sektorju). Zajeti so proizvodnja kemičnih materialov za jedrsko fisijo in fuzijo ter proizvodi teh procesov. Elektrarne, TE-TO in toplarne Količine energije, porabljene v elektrarnah, TE-TO in toplarnah. Rudniki premoga Količine, porabljene v premogovništvu kot energija za pridobivanje in pripravo premoga. Premog, pokurjen v rudniških elektrarnah, je treba navesti v kategoriji ‚sektor transformacije‘. Briketarne Količine, porabljene kot energenti v briketarnah. Koksarne Količine, porabljene kot energenti v koksarnah. Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB)/briketov iz šote (PB) Količine, porabljene kot energenti v obratih BKP/PB. Plinarne/obrati za uplinjanje Količine, porabljene kot energenti v plinarnah in obratih za uplinjanje premoga. Plavži Količine, porabljene kot energenti v plavžih. Utekočinjanje premoga Količine, porabljene kot energenti v obratih za utekočinjanje. Naftne rafinerije Količine, porabljene kot energenti v naftnih rafinerijah. Pridobivanje nafte in plina Količine, porabljene kot gorivo pri pridobivanju nafte in plina ter v obratih za predelavo zemeljskega plina. Niso zajete izgube v ceveh (navesti kot izgube pri distribuciji) in količine energije, porabljene pri uporabi cevi (navesti v prometnem sektorju). Skupna končna poraba Opredeljena (izračunana) kot: = skupna neenergetska raba + končna poraba energije (industrija + promet + drugi sektorji). Niso zajete dostavljene količine za pretvorbo, poraba v energetiki in izgube pri distribuciji. Neenergetska raba Energenti, porabljeni za surovine v različnih sektorjih, tj. niso bili porabljeni kot gorivo ali pretvorjeni v drugo gorivo.

2.3   Specifikacija končne porabe energije

Končna poraba energije Skupna poraba energije v industriji, prometu in drugih sektorjih. Industrijski sektor Zadeva količine goriva, porabljenega v industrijskih podjetjih za podporo njihovim glavnim dejavnostim. Pri obratih, ki proizvajajo izključno toploto, ali pri TE-TO se upoštevajo samo količine goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote za lastno porabo teh obratov. Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote, ki je namenjena prodaji, in za proizvodnjo električne energije, je treba navesti v ustreznem sektorju transformacije. Železo in jeklo: oddelki 24.1, 24.2, 24.3, 24.51 in 24.52 NACE. Kemikalije (vključno s petrokemijo) Kemična in petrokemična industrija; oddelka 20 in 21 NACE. Neželezne kovine Industrija neželeznih kovin; oddelki 24.4, 24.53 in 24.54 NACE. Nekovinski minerali Steklarska, keramična, cementna industrija in industrija drugega gradbenega materiala; oddelek 23 NACE. Transportna oprema Industrija, povezana s proizvodnjo opreme, ki se uporablja pri prevozu; oddelka 29 in 30 NACE. Stroji Kovinski izdelki, stroji in oprema, razen transportne opreme; oddelki 25, 26, 27 in 28 NACE. Pridobivanje rudnin in kamnin Oddelki 07 (razen 07.21), 08 (razen 08.92) in 09.9 NACE; ne zajema industrije za proizvodnjo energije. Hrana, pijače in tobačni izdelki: oddelki 10, 11 in 12 NACE. Vlaknine, papir in papirni izdelki Zajema razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa; oddelka 17 in 18 NACE. Les in izdelki iz lesa (razen vlaknin in papirja): oddelek 16 NACE. Gradbeništvo: oddelki 41, 42 in 43 NACE. Tekstilije in usnjeni izdelki; oddelki 13, 14 in 15 NACE. Drugje neopredeljeno – industrija Poraba v sektorjih, ki niso zajeti zgoraj. Prometni sektor Energija, porabljena v vseh prevoznih dejavnostih ne glede na gospodarski sektor, v katerem se ta dejavnost opravlja; oddelki 49, 50 in 51 NACE. Prometni sektor – železniški promet Vsa poraba v železniškem prometu, vključno z industrijskimi železnicami; oddelka 49.1 in 49.2 NACE. Prometni sektor – notranja plovba Količine, nabavljene za plovila vseh zastav, ki niso vključene v mednarodno plovbo (glej mednarodna pomorska skladišča). Razlika med notranjo in mednarodno plovbo se določa glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada. Oddelek 50 NACE. Prometni sektor – cestni promet Količine, porabljene za cestna vozila. Zajeta so goriva, ki jih uporabljajo kmetijska vozila na odprtih cestah, in maziva, ki jih uporabljajo cestna vozila. Niso zajeti: energija, porabljena za nepremične motorje (glej kategorijo ‚Drugi sektorji‘), za traktorje, ki se ne nahajajo na odprtih cestah (glej kategorijo ‚Kmetijstvo‘), za cestna vozila v vojaške namene (glej kategorijo ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘); bitumen, porabljen za zgornjo plast cestišča, ter energija, porabljena za stroje na gradbiščih (glej kategorijo ‚Industrija‘, podkategorija ‚Gradbeništvo‘). Oddelka 49.3 in 49.4 NACE. Prometni sektor – cevovodni transport Količine, porabljene kot energenti za delovanje cevovodov pri prenosu plinov, tekočin, blata in drugega blaga; oddelek 49.5 NACE. Zajeta je energija, porabljena za črpalne postaje in vzdrževanje cevovodov. Niso zajete: energija, porabljena za distribucijo zemeljskega ali industrijskega plina, tople vode ali pare po cevovodih od distributerja do končnih uporabnikov (navesti v energetskem sektorju); energija, porabljena za končno distribucijo vode gospodinjskim, industrijskim, komercialnim in drugim uporabnikom (navesti v kategoriji ‚Komercialne in javne storitve‘), ter izgube, do katerih pride med tem prevozom od distributerja do končnih uporabnikov (navesti kot izgube pri distribuciji). Prometni sektor – mednarodni letalski promet Količine letalskega goriva, nabavljenega za zrakoplove v mednarodnem letalskem prometu. Razlika med notranjim in mednarodnim zračnim prometom se določa glede na kraj vzleta in pristanka ter ne glede na državo, ki ji letalska družba pripada. Del oddelka 51 NACE. Niso zajeta goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila (navesti v kategoriji ‚Prometni sektor – drugje neopredeljeno‘) in letalska goriva v vojaške namene (navesti v kategoriji ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘). Prometni sektor – notranji letalski promet Količine letalskega goriva, nabavljenega za zrakoplove v notranjem letalskem prometu – za komercialne, zasebne, kmetijske dejavnosti itd. Del oddelka 51 NACE. Zajeto je gorivo, porabljeno za druge namene kot letenje, npr. za zmogljivostno testiranje strojev. Razlika med notranjim in mednarodnim zračnim prometom se določa glede na kraj vzleta in pristanka ter ne glede na državo, ki ji letalska družba pripada. Niso zajeta goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila (navesti v kategoriji ‚Prometni sektor – drugje neopredeljeno‘) in letalska goriva v vojaške namene (navesti v kategoriji ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘). Prometni sektor – drugje neopredeljeno Količine, porabljene za prevozne dejavnosti, ki so drugje neopredeljene. Zajeta so goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila, in goriva, porabljena v pristaniščih za naprave za raztovarjanje ladij, različne vrste žerjavov. Navesti je treba vse podatke, ki so vključeni v to kategorijo. Drugi sektorji Sektorji, ki niso posebej omenjeni ali niso del energetskega, industrijskega ali prometnega sektorja. Drugi sektorji – komercialne in javne storitve Goriva, ki so jih porabili podjetja in uprava v javnem in zasebnem sektorju. Oddelki 33, 36, 37, 38, 39, 45, 46, 47, 52, 53, 55, 56, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96 in 99 NACE. Drugi sektorji – gospodinjstva Navesti je treba goriva, ki jih porabijo gospodinjstva, vključno z ‚gospodinjstvi z zaposlenim osebjem‘. Oddelka 97 in 98 NACE. Za ta sektor veljajo naslednje posebne opredelitve: Sektor gospodinjstev: Gospodinjstvo pomeni osebo, ki živi sama, ali skupino oseb, ki živijo skupaj v istem stanovanju in si delijo stroške, vključno s stroški za skupno preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Sektor gospodinjstev, poznan tudi kot stanovanjski (ali gospodinjski) sektor, tako vključuje vsa gospodinjstva določene države. Skupinska prebivališča, ki so lahko stalna (npr. zapori) ali začasna (npr. bolnišnice), je treba izključiti, saj so vključena v porabo storitvenega sektorja. Porabo energije pri vseh prevoznih dejavnostih je treba navesti v prometnem sektorju in ne sektorju gospodinstev. Porabo energije, povezano z intenzivnejšimi gospodarskimi dejavnostmi gospodinjstev, je prav tako treba izključiti iz skupne porabe energije gospodinjstev. Te dejavnosti vključujejo kmetijske gospodarske dejavnosti na manjših kmetijah in druge gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo v prebivališču gospodinjstva, ter jih je treba navesti v ustreznem sektorju. Ogrevanje prostorov: Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za zagotavljanje toplote v notranjih prostorih prebivališča. Hlajenje prostorov: Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za hlajenje prebivališča s sistemom in/ali napravo za hlajenje. Nape, ventilatorji in druge naprave, ki niso priključeni na napravo za hlajenje, niso vključeni v to rubriko, ampak v rubriko naprav za razsvetljavo in električnih naprav. Ogrevanje vode: Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za ogrevanje vode za toplo tekočo vodo, kopanje, čiščenje in druge uporabe, ki ne vključujejo kuhanja. Ogrevanje plavalnih bazenov ni vključeno ter ga je treba vključiti v rubriko drugih končnih uporab. Kuhanje: Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za pripravo hrane. Pomožne naprave za kuhanje (mikrovalovne pečice, čajniki, naprave za pripravo kave itd.) niso vključene ter jih je treba vključiti v rubriko naprav za razsvetljavo in električnih naprav. Naprave za razsvetljavo in električne naprave (samo elektrika): uporaba elektrike za naprave za razsvetljavo in vse druge električne naprave v prebivališču, ki niso vključene med druge končne uporabe. Druge končne uporabe: vse druge porabe energije v gospodinjstvih, kot je na primer uporaba energije za zunanje ali katere koli druge dejavnosti, ki niso vključene v pet navedenih končnih uporab energije (npr. kosilnice, ogrevanje plavalnih bazenov, zunanji grelci, zunanji žari, savne itd.). Drugi sektorji – kmetijstvo/gozdarstvo Goriva, ki jih porabijo uporabniki, razvrščeni v kategorijo ‚Kmetijstvo, lov in gozdarstvo‘; oddelka 01 in 02 NACE. Drugi sektorji – ribolov Goriva, nabavljena za ribolov v celinskih vodah, priobalni in globokomorski ribolov. Ribolov mora zajemati goriva, dobavljena za ladje vseh zastav, ki so se ponovno oskrbele z gorivom v državi poročevalki (vključno z mednarodnim ribolovom), in energijo, porabljeno v ribiški industriji. Oddelek 03 NACE. Drugi sektorji – drugje neopredeljeno Zajete so dejavnosti, ki so drugje neopredeljene. Ta kategorija vključuje porabo goriva za mobilne in stacionarne vojaške dejavnosti (npr. za ladje, zrakoplove, cestna vozila in v bivalnih prostorih) ne glede na to, ali je dostavljeno gorivo namenjeno vojaškim silam te države ali vojaškim silam druge države. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.

3.   DRUGI IZRAZI

Naslednje kratice pomenijo:

—   TML: tetrametil svinec,

—   TEL: tetraetil svinec,

—   SBP: posebni bencini,

—   UNP: utekočinjeni naftni plin,

—   NGL: kondenzati zemeljskega plina,

—   LNG: utekočinjeni zemeljski plin,

—   CNG: stisnjeni zemeljski plin.

PRILOGA B

LETNA STATISTIKA ENERGETIKE

V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za letno zbiranje statističnih podatkov o energetiki.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.

1.   TRDNA FOSILNA GORIVA IN INDUSTRIJSKI PLINI

1.1   Zadevni energenti

Če ni drugače navedeno, to zbiranje podatkov velja za vse naslednje energente:

Energent	Opredelitev pojmov
1. Antracit	Premog z visoko stopnjo karbonizacije za uporabo v industriji in gospodinjstvu. Običajno vsebuje manj kot 10 % hlapne snovi in ima visoko vsebnost ogljika (približno 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000 kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.
2. Premog za koksanje	Bituminozni premog, ustrezen za proizvodnjo koksa, primernega za uporabo v plavžih. Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000 kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.
3. Drugi bituminozni premog (parni premog)	Premog, ki se uporablja za ustvarjanje pare; zajete so vse vrste bituminoznega premoga, ki niso vključene pod premog za koksanje in antracit. Zanj je značilna večja vsebnost hlapne snovi kot pri antracitu (več kot 10 %) in manjša vsebnost ogljika (manj kot 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000 kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela. Če se bituminozni premog uporablja v koksarnah, ga je treba navesti kot premog za koksanje.
4. Sub-bituminozni premog	Zadeva neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost med 20 000 kJ/kg in 24 000 kJ/kg ter vsebuje več kot 31 % hlapne snovi na vlažen proizvod brez pepela.
5. Lignit	Neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost manjšo od 20 000 kJ/kg in vsebuje več kot 31 % hlapne snovi, na vlažen proizvod brez pepela.
6. Briketi iz črnega premoga	Sestavljeno gorivo, proizvedeno iz prahu črnega premoga z dodatkom vezivnega sredstva. Količina proizvedenih briketov iz črnega premoga je zato lahko nekoliko večja od količine dejansko porabljenega premoga v pretvorbenem procesu.
7. Koks za koksarne	Trden ostanek pri karbonizaciji premoga, predvsem premoga za koksanje, pri visoki temperaturi; ima nizko vlažnost in nizko vsebnost hlapne snovi. Koks za koksarne se uporablja predvsem v železarski in jeklarski industriji kot vir energije in kemično sredstvo. Grušč iz koksa in talilni koks sta zajeta v tej kategoriji. Tudi polkoks (trden ostanek pri karbonizaciji premoga pri nizki temperaturi) mora biti zajet v tej kategoriji. Polkoks se uporablja kot domače gorivo ali v obratih za pretvorbe. Ta kategorija zajema tudi koks, grušč iz koksa, polkoks iz lignita.
8. Plinski koks	Stranski proizvod črnega premoga, ki se uporablja za proizvodnjo mestnega plina v plinarnah. Plinski koks se uporablja za ogrevanje.
9. Katran črnega premoga	Proizvede se z destruktivno destilacijo bituminoznega premoga. Katran črnega premoga je tekoči stranski proizvod destilacije premoga, ki se uporablja pri pridobivanju koksa v koksarnah, ali pa se pridobi iz rjavega premoga (,katran pri nizki temperaturi‘). Katran črnega premoga se lahko uporabi pri nadaljnji destilaciji, rezultat katere so različni organski proizvodi (npr. benzen, toluen, naftalen), ki bi bili običajno navedeni kot surovine v petrokemični industriji.
10. BKB (briketi iz rjavega premoga)	BKB je sestavljeno gorivo, proizvedeno iz lignita ali sub-bituminoznega premoga z briketiranjem pod visokim tlakom brez dodajanja vezivnih sredstev, vključno s posušenimi delci lignita in prahom lignita.
11. Plin iz plinarn	Zajete so vse vrste plina, proizvedenega v komunalnih podjetjih ali zasebnih obratih, katerih glavna dejavnost je proizvodnja, transport in distribucija plina. Zajet je plin, pridobljen s karbonizacijo (vključno s plinom, proizvedenim v koksarnah in reklasificiranim v plin iz plinarn), s popolnim uplinjenjem, obogaten ali ne z naftnimi derivati (UNP, ostanki kurilnega olja itd.), ter s preoblikovanjem in preprostim mešanjem plinov in/ali zraka; te pline je treba navesti v vrsticah ‚Iz drugih virov‘. V sektorju transformacije upoštevajte količine plina iz plinarn, reklasificiranega v mešani zemeljski plin, ki bo razdeljen in porabljen v okviru omrežja zemeljskega plina. Proizvodnjo drugih plinov iz premoga (tj. koksarniškega plina, plavžnega plina in plina v martinovki) je treba navesti v stolpcih, ki zadevajo takšne pline, in ne kot proizvodnjo plina iz plinarn. Pline iz premoga, ki so bili preneseni v plinarne, je treba navesti (v lastnem stolpcu) v sektorju transformacije v vrstici za plinarne. Skupno količino plina iz plinarn, ki je rezultat prenosov drugih plinov iz premoga, je treba navesti v vrstici za proizvodnjo plina iz plinarn.
12. Koksarniški plin	Stranski proizvod pri pridobivanju koksarniškega koksa za proizvodnjo železa in jekla.
13. Plavžni plin	Proizveden med izgorevanjem koksa v plavžih v železarski in jeklarski industriji. Je predelan in uporabljen kot gorivo delno znotraj obrata in delno v drugih procesih jeklarske industrije ali v elektrarnah, ki so primerno opremljene za njegov sežig. Količino goriva je treba navesti na osnovi bruto kalorične vrednosti.
14. Drugi pridobljeni plini	Stranski proizvod pri proizvodnji jekla v martinovki, predelan, potem ko se vzame iz peči. Ti plini so poznani tudi pod imenom konvertorski plin, plin LD ali plin BOS. Količino povrnjenega goriva je treba navesti na osnovi bruto kalorične vrednosti. Zajema tudi neopredeljene industrijske pline, ki niso navedeni zgoraj, kot so vnetljivi plini trdnega ogljikovega izvora, pridobljeni v okviru proizvodnih in kemičnih postopkov, ki niso opredeljeni drugje.
15. Šota	Vnetljiv mehek, porozen ali stisnjen sediment rastlinskega izvora z visoko vsebnostjo vode (do 90 % v neobdelanem stanju), ki se enostavno reže, svetlo rjave do temno rjave barve. Tu ni zajeta šota za neenergetsko rabo. Ta opredelitev ne posega niti v opredelitev obnovljivih virov energije iz Direktive 2009/28/ES niti v smernice Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) iz leta 2006 glede nacionalnih evidenc toplogrednih plinov.
16. Proizvodi iz šote	Proizvodi, kot so briketi iz šote, pridobljeni posredno ali neposredno iz rezane šote in mlete šote.
17. Naftni skrilavec in katranski pesek	Naftni skrilavec in katranski pesek sta sedimentni kamnini, ki vsebujeta organske snovi v obliki kerogena. Kerogen je voskast material, bogat z ogljikovodiki, ki velja za predhodnika nafte. Naftni skrilavec se lahko neposredno sežiga ali predela s segrevanjem, da se pridobi nafta iz skrilavca. Nafto iz skrilavca in druge proizvode, pridobljene z utekočinjanjem, je treba navesti v letnem vprašalniku o nafti pod ‚,Drugi ogljikovodiki‘.

1.2   Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.

1.2.1   Sektor oskrbe in sektor transformacije

1.   Proizvodnja

1.1   Od tega: pod zemljo

Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog in lignit.

1.2   Od tega: dnevni kop

Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog in lignit.

2.   Iz drugih virov

Razlikovati je treba med dvema podkategorijama:

—	predelano blato, zdrob in ostali nižjekakovostni proizvodi iz premoga, ki jih ni mogoče razporediti po vrsti premoga. To zajema premog, pridobljen iz kupov jalovine in drugih posod za odpadke,

—	zaloge goriva, proizvodnja katerega je zajeta v energetskih bilancah za druga goriva, obenem pa bo njegova poraba navedena v energetskih bilancah za premog.

2.1   Od tega: iz naftnih derivatov

Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.

Npr.: dodajanje naftnega koksa premogu za koksanje za uporabo v koksarnah.

2.2   Od tega: iz zemeljskega plina

Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.

Npr.: dodajanje zemeljskega plina plinu v plinarnah za neposredno končno porabo

2.3   Od tega: iz obnovljivih virov

Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.

Npr.: industrijski odpadki kot vezivno sredstvo pri proizvodnji briketov iz črnega premoga.

3.   Uvoz

4.   Izvoz

5.   Mednarodna pomorska skladišča

6.   Spremembe zalog

Povečanje zalog se vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

7.   Bruto poraba

8.   Statistične razlike

9.   Celoten sektor transformacije

Količine goriv, porabljenih za primarno ali sekundarno pretvorbo energije (npr. premoga v elektriko, koksarniškega plina v elektriko) ali za pretvorbo v pridobljene energente (npr. premog za koksanje v koks).

9.1   Od tega: elektrarne po glavni dejavnosti

9.2   Od tega: TE-TO po glavni dejavnosti

9.3   Od tega: toplarne po glavni dejavnosti

9.4   Od tega: elektrarne samoproizvajalke

9.5   Od tega: TE-TO samoproizvajalke

9.6   Od tega: toplarne samoproizvajalke

9.7   Od tega: briketarne

9.8   Od tega: koksarne

9.9   Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

9.10   Od tega: plinarne

9.11   Od tega: plavži

Količine premoga za koksanje in/ali bituminoznega premoga (kar običajno ustreza vpihovanju premogovega prahu) ter koksa za koksanje, pretvorjenega v plavžih. Količine, porabljene kot gorivo za ogrevanje ali delovanje plavžev (npr. plavžni plin), se ne navedejo v sektorju transformacije, ampak kot poraba v energetskem sektorju.

9.12   Od tega: utekočinjanje premoga

Nafto iz skrilavca in druge proizvode, pridobljene z utekočinjanjem, je treba navesti v skladu s poglavjem 4 te priloge.

9.13   Od tega: za mešani zemeljski plin

Količine plinov iz premoga, pomešanega z zemeljskim plinom.

9.14   Od tega: drugje neopredeljeno – transformacija

1.2.2   Energetski sektor

1.   Energetski sektor – skupaj

1.1   Od tega: elektrarne, TE-TO in toplarne

1.2   Od tega: rudniki premoga

1.3   Od tega: briketarne

1.4   Od tega: koksarne

1.5   Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.6   Od tega: plinarne

1.7   Od tega: plavži

1.8   Od tega: naftne rafinerije

1.9   Od tega: utekočinjanje premoga

1.10   Od tega: drugje neopredeljeno – energetika

2.   Izgube pri distribuciji

Izgube pri prevozu in distribuciji ter izgorevanju industrijskih plinov.

3.   Skupna končna poraba

4.   Neenergetska raba skupaj

4.1   Od tega: industrijski sektor, sektor transformacije in energetski sektor

Neenergetska raba v vseh industrijskih podsektorjih, podsektorjih transformacije in energetskih podsektorjih, npr. poraba premoga za proizvodnjo metanola in amonijaka.

4.1.1   Pod 4.1, od tega: v petrokemičnem sektorju

Neenergetska raba, npr. poraba premoga kot surovine za proizvodnjo gnojil in kot surovine za druge petrokemične proizvode.

4.2   Od tega: prometni sektor

Neenergetska raba v vseh prometnih podsektorjih.

4.3   Od tega: drugi sektorji

Neenergetska raba v komercialnih in javnih storitvah, v gospodinjstvu, kmetijstvu in drugih drugje neopredeljenih sektorjih.

1.2.3   Specifikacija končne porabe energije

1.   Končna poraba energije

2.   Industrijski sektor

2.1   Od tega: železarska in jeklarska industrija

2.2   Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3   Od tega: neželezne kovine

2.4   Od tega: nekovinski minerali

2.5   Od tega: transportna oprema

2.6   Od tega: stroji

2.7   Od tega: pridobivanje rudnin in kamnin

2.8   Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9   Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10   Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11   Od tega: gradbeništvo

2.12   Od tega: tekstilije in usnjena oblačila

2.13   Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.   Prometni sektor

3.1   Od tega: železnica

3.2   Od tega: notranja plovba

3.3   Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.   Drugi sektorji

4.1   Od tega: komercialne in javne storitve

4.2   Od tega: gospodinjstva

4.2.1   Gospodinjstva, od tega: ogrevanje prostorov

4.2.2   Gospodinjstva, od tega: hlajenje prostorov

4.2.3   Gospodinjstva, od tega: ogrevanje vode

4.2.4   Gospodinjstva, od tega: kuhanje

4.2.5   Gospodinjstva, od tega: druge končne uporabe

4.3   Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4   Od tega: ribištvo

4.5   Od tega: drugje neopredeljeno – drugo

1.2.4   Uvoz in izvoz

Uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi.

Velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit, brikete iz črnega premoga, koks za koksarne, katran črnega premoga, brikete iz rjavega premoga, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.

1.3   Kalorične vrednosti

Velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog, lignit, brikete iz črnega premoga, koks za koksarne, plinski koks, katran črnega premoga, brikete iz rjavega premoga, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.

Za naslednje glavne agregate se navedejo tako bruto kot neto kalorične vrednosti:

1.   Proizvodnja

2.   Uvoz

3.   Izvoz

4.   Porabljeno v koksarnah

5.   Porabljeno v plavžih

6.   Porabljeno v elektrarnah, TE-TO in toplarnah po glavni dejavnosti

7.   Porabljeno v industriji

8.   Za druge namene

1.4   Merske enote

1. Količine energije	103 ton Izjema: za pline (plini iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin, drugi pridobljeni plini) se energijska vrednost meri neposredno, zato se uporablja merska enota TJ (na osnovi bruto kaloričnih vrednosti).
2. Kalorične vrednosti	MJ/t

1.5   Odstopanja in izjeme

Se ne uporablja.

2.   ZEMELJSKI PLIN

2.1   Zadevni energenti

To zbiranje podatkov velja za zemeljski plin, ki zajema pline, predvsem metan, v tekočem ali plinskem stanju, ki se pojavljajo v podzemnih nahajališčih.

Tu so zajeti tako ‚nevezani‘ plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju, kot tudi ‚vezani‘ plin, pridobljen skupaj s surovo nafto, in metan, pridobljen v rudnikih premoga (treskavi plin) ali v premogovem sloju (metan iz premoga).

Tu niso zajeti plini, ustvarjeni z anaerobno presnovo biomase (npr. mestni plin ali plin iz čistilnih naprav), niti plini iz plinarn.

2.2   Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

2.2.1   Sektor oskrbe in sektor transformacije

Za naslednje agregate je treba navesti količine, izražene v volumskih in energijskih enotah, ter bruto in neto kalorične vrednosti.

1.   Domača proizvodnja

Vsa suha tržna proizvodnja znotraj nacionalnih meja, vključno s priobalno proizvodnjo. Proizvodnja se meri po prečiščenju ter ekstrakciji NGL in žvepla.

Niso zajete izgube pri pridobivanju in količine, ki so bile ponovno vnesene, izpuščene v ozračje ali ki so izgorele.

Zajete so količine, porabljene v okviru industrije zemeljskega plina; pri pridobivanju plina, v cevovodih in obratih za predelavo.

1.1   Od tega: vezani plin

Zemeljski plin, pridobljen skupaj s surovo nafto.

1.2   Od tega: nevezani plin

Zemeljski plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju.

1.3   Od tega: treskavi plin

Metan, pridobljen v rudnikih premoga ali v premogovem sloju, prenesen na površino po cevovodih in porabljen v premogovnikih ali doveden do potrošnikov po cevovodih.

2.   Iz drugih virov

Goriva, ki so pomešana z zemeljskim plinom in porabljena kot mešanica.

2.1   Od tega: iz naftnih derivatov

LPG za izboljšanje kakovosti, npr. toplotne vrednosti

2.2   Od tega: iz premoga

Industrijski plin za mešanje z zemeljskim plinom

2.3   Od tega: iz obnovljivih virov

Bioplin za mešanje z zemeljskim plinom

3.   Uvoz

4.   Izvoz

5.   Mednarodna pomorska skladišča

6.   Spremembe zalog

Povečanje zalog se vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

7.   Bruto poraba

8.   Statistične razlike

Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

9.   Obnovljivi plin: začetne in končne zaloge

Količine plina za dostavo med ciklusom dodajanja in odvzemanja zalog. To velja za obnovljivi zemeljski plin, skladiščen v posebnih skladiščnih prostorih (izčrpana plinska in/ali naftna nahajališča, vodonosnik, solne jame, mešane jame ali drugo), in za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina. Varovalni plin (cushion gas) se ne upošteva.

Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

10.   Plin, izpuščen v ozračje

Količina plina, izpuščenega v ozračje na črpališču ali v obratu za predelavo plina.

Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

11.   Plin, ki je bil sežgan

Količina plina, sežganega na črpališču ali v obratu za predelavo plina.

Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

12.   Celoten sektor transformacije

Količine goriv, porabljenih za primarno ali sekundarno pretvorbo energije (npr. zemeljskega plina v električno energijo) ali za pretvorbo v pridobljene energente (npr. iz zemeljskega plina v metanol).

12.1   Od tega: elektrarne po glavni dejavnosti

12.2   Od tega: elektrarne samoproizvajalke

12.3   Od tega: TE-TO po glavni dejavnosti

12.4   Od tega: TE-TO samoproizvajalke

12.5   Od tega: toplarne po glavni dejavnosti

12.6   Od tega: toplarne samoproizvajalke

12.7   Od tega: plinarne

12.8   Od tega: koksarne

12.9   Od tega: plavži

12.10   Od tega: pretvorba plina v tekočine

Količine zemeljskega plina, porabljenega kot surovina za pretvorbo v tekočine, npr. količine goriva, vnesenega v proces proizvodnje metanola za pretvorbo v metanol.

12.11   Od tega: neopredeljeno – transformacija

2.2.2   Energetski sektor

1.   Energetski sektor – skupaj

1.1   Od tega: rudniki premoga

1.2   Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3   Od tega: poraba v rafinerijah nafte

1.4   Od tega: koksarne

1.5   Od tega: plavži

1.6   Od tega: plinarne

1.7   Od tega: elektrarne, TE-TO in toplarne

1.8   Od tega: utekočinjanje (LNG) ali uplinjanje

1.9   Od tega: pretvorba plina v tekočine

1.10   Od tega: drugje neopredeljeno – energetika

2.   Izgube pri distribuciji in prevozu

2.2.3   Specifikacija končne porabe energije

Za naslednje agregate je treba ločeno navesti porabo zemeljskih plinov za energetsko rabo in (kjer je ustrezno) neenergetsko rabo.

1.   Skupna končna poraba

Končno porabo energije in neenergetsko porabo je v tem oddelku treba navesti ločeno.

2.   Prometni sektor

2.1   Od tega: cestni promet

Stisnjeni zemeljski plin (CNG) in biomasa.

2.1.1   Od tega: delež bioplina v cestnem prometu

2.2   Od tega: cevovodni transport

2.3   Od tega: drugje neopredeljeno – promet

3.   Industrijski sektor

3.1   Od tega: železarska in jeklarska industrija

3.2   Od tega: kemikalije in petrokemija

3.3   Od tega: neželezne kovine

3.4   Od tega: nekovinski minerali

3.5   Od tega: transportna oprema

3.6   Od tega: stroji

3.7   Od tega: pridobivanje rudnin in kamnin

3.8   Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

3.9   Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

3.10   Od tega: les in izdelki iz lesa

3.11   Od tega: gradbeništvo

3.12   Od tega: tekstilije in usnjena oblačila

3.13   Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

4.   Drugi sektorji

4.1   Od tega: komercialne in javne storitve

4.2   Od tega: gospodinjstva

4.2.1   Gospodinjstva, od tega: ogrevanje prostorov

4.2.2   Gospodinjstva, od tega: hlajenje prostorov

4.2.3   Gospodinjstva, od tega: ogrevanje vode

4.2.4   Gospodinjstva, od tega: kuhanje

4.2.5   Gospodinjstva, od tega: druge končne uporabe

4.3   Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4   Od tega: ribištvo

4.5   Od tega: drugje neopredeljeno – drugo

2.2.4   Uvoz in izvoz

Navesti je treba količine skupnega zemeljskega plina in delež utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), in sicer po državah izvora za uvoz in po namembnih državah za izvoz.

2.2.5   Zmogljivosti za skladiščenje plina

1.   Ime

Ime lokacije skladiščnega prostora.

2.   Vrsta

Vrsta skladiščnega prostora, npr. izčrpano plinsko polje, solne jame itd.

3.   Obratovalna zmogljivost

Zmogljivost za skladiščenje plina skupaj, od česar se odšteje varovalni plin. Varovalni plin je skupna količina plina, stalno potrebnega za vzdrževanje primernega tlaka v rezervoarjih za podzemno skladiščenje in za ustrezno nabavo skozi ciklus odvzemanja zalog.

4.   Največji odvod

Najvišja raven odvoda plina iz zadevnega skladiščnega prostora; to ustreza največji kapaciteti odjema.

2.3   Merske enote

1. Količine energije	Če ni drugače navedeno, se količine zemeljskega plina navedejo po svoji energijski vrednosti, tj. v TJ, na osnovi bruto kalorične vrednosti. Kjer se zahtevajo fizične količine, je enota 106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101,325 kPa).
2. Kalorične vrednosti	kJ/m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101,325 kPa).
3. Obratovalna zmogljivost skladiščnega prostora	106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101,325 kPa).
4. Največji odvod	106 m3/dan pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101,325 kPa).

2.4   Odstopanja in izjeme

Se ne uporablja.

3.   ELEKTRIČNA ENERGIJA IN TOPLOTA

3.1   Zadevni energenti

To poglavje zajema toploto in električno energijo.

3.2   Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tem poglavju, so pojasnjeni v Prilogi A. Opredelitve in enote iz poglavij 1, 2, 4 in 5 veljajo za energente iz skupine trdnih goriv in industrijskih plinov, zemeljskega plina, nafte in naftnih derivatov, obnovljivih virov energije in energije, pridobljene iz odpadkov.

3.2.1   Sektor oskrbe in sektor transformacije

V tem poglavju veljajo naslednje posebne opredelitve za agregate v zvezi z električno energijo in toploto:

—   Bruto proizvodnja električne energije: vsota električne energije, proizvedene v vseh zadevnih postajah za proizvodnjo električne energije (vključno s črpalnimi hidroelektrarnami) in merjene na izhodnih sponkah glavnih generatorjev.

—   Bruto proizvodnja toplote: skupna količina toplote, proizvedene v obratu, vključno s toploto za pomožne naprave, ki uporabljajo vročo tekočino (ogrevanje prostorov, ogrevanje z utekočinjenim gorivom itd.), z izgubami pri izmenjavi toplote v obratu/mreži, pa tudi s toploto, uporabljeno kot primarno obliko energije v kemijskih procesih.

—   Neto proizvodnja električne energije: bruto proizvodnja električne energije, od katere se odštejejo električna energija, ki jo porabijo pomožne naprave za proizvodnjo električne energije, in izgube v glavnih transformatorjih.

—   Neto proizvodnja toplote: količina toplote, dobavljene v distribucijsko omrežje, izračunana z merjenjem vstopnih in izstopnih toplotnih tokov.

Agregate, naštete v naslednji preglednici, je treba navesti ločeno za elektrarne po glavni dejavnosti in elektrarne samoproizvajalke. V okviru teh dveh vrst elektrarn je treba bruto in neto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za elektrarne, za TE-TO in za toplarne, in sicer za naslednje agregate:

1.   Skupna proizvodnja

1.1   Od tega: jedrska energija

1.2   Od tega: hidroenergija

1.2.1   Od tega: delež hidroenergije, proizvedene v črpalnih hidroelektrarnah

1.3   Od tega: geotermalna energija

1.4   Od tega: sončna energija

1.5   Od tega: energija plimovanja, valov, morja

1.6   Od tega: vetrna energija

1.7   Od tega: vnetljiva goriva

Goriva, ki se lahko vžgejo ali gorijo, tj. reagirajo s kisikom tako, da se ustvari občutno zvišanje temperature, ter z izgorevanjem lahko neposredno proizvajajo električno energijo in/ali toploto.

1.8   Od tega: toplotne črpalke

Toplota, proizvedena s toplotnimi črpalkami, se upošteva samo v primeru, da je prodana tretjim osebam (tj. v primerih, ko gre za proizvodnjo v sektorju transformacije).

1.9   Od tega: električni grelci

Količine toplote, proizvedene z električnimi grelci, če je toplota prodana tretjim osebam.

1.10   Od tega: toplota pri kemijskih procesih

Toplota, ki nastaja pri procesih, pri katerih se energija ne dodaja, npr. pri kemijski reakciji.

Ni zajeta odpadna toplota, ki nastane pri procesih, v katerih se dodaja energija; to je treba navesti kot toploto, proizvedeno iz ustreznega goriva.

1.11   Od tega: drugi viri (navedite)

Agregate, naštete v naslednji preglednici, je treba navesti kot skupne vrednosti, kjer je to ustrezno, za električno energijo in za toploto posebej. Za prve tri agregate je treba količine izračunati na podlagi vrednosti, navedenih v prejšnji preglednici, in s katerimi se morajo te količine ujemati.

1.   Bruto proizvodnja skupaj

2.   Lastna poraba obrata

3.   Neto proizvodnja skupaj

4.   Uvoz

Glej tudi razlago v točki 5 (Izvoz).

5.   Izvoz

Za količine električne energije se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Če je električna energija prepeljana skozi državo, je treba količino te energije navesti tako pri uvozu kot pri izvozu.

6.   Poraba toplotnih črpalk

7.   Poraba električnih kotlov

8.   Poraba v črpalnih hidroelektrarnah

9.   Poraba za proizvodnjo električne energije

10.   Oskrba z energijo

Za električno energijo: vsota neto proizvodnje električne energije, ki so jo proizvedle vse elektrarne v državi, od katere se odšteje količina, porabljena hkrati za toplotne črpalke, električne parne kotle in črpanje, ter odšteje ali prišteje količina električne energije za izvoz v tujino ali uvoz iz tujine.

Za toploto: vsota neto proizvodnje toplote za prodajo, ki so jo ustvarili vsi obrati v državi, od katere se odšteje količina toplote, porabljene za proizvodnjo električne energije, ter odšteje ali prišteje količina toplote za izvoz v tujino ali uvoz iz tujine.

11.   Izgube pri prenosu in distribuciji

Vse izgube pri prenosu in distribuciji električne energije in toplote.

Pri električni energiji so vključene izgube v transformatorjih, ki se ne štejejo za sestavni del elektrarn.

12.   Skupna poraba (izračunana)

13.   Statistična razlika

14.   Skupna poraba (opazovana)

Proizvedeno električno energijo, prodano toploto in porabljene količine goriva, vključno z njihovo ustrezno skupno energijo iz goriv, naštetih v naslednji preglednici, je treba navesti ločeno za elektrarne po glavni dejavnosti in za elektrarne samoproizvajalke. V okviru teh dveh vrst elektrarn je treba to proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno za elektrarne, za TE-TO in za toplarne, kjer je to ustrezno.

1.   Trdna goriva in industrijski plini:

1.1   Antracit

1.2   Premog za koksanje

1.3   Drugi bituminozni premog

1.4   Sub-bituminozni premog

1.5   Lignit

1.6   Šota

1.7   Briketi iz črnega premoga

1.8   Koks za koksarne

1.9   Plinski koks

1.10   Katran črnega premoga

1.11   BKB (briketi iz rjavega premoga)

1.12   Plin iz plinarn

1.13   Koksarniški plin

1.14   Plavžni plin

1.15   Drugi pridobljeni plini

1.16   Proizvodi iz šote

1.17   Naftni skrilavec in katranski pesek

2.   Nafta in naftni derivati:

2.1   Surova nafta

2.2   NGL

2.3   Plin iz rafinerije

2.4   UNP

2.5   Primarni bencin

2.6   Kerozinsko reaktivno gorivo

2.7   Drugi kerozini

2.8   Plinsko olje/dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja)

2.9   Težko kurilno olje

2.10   Bitumen (vključno z Orimulsionom)

2.11   Petrolkoks

2.12   Drugi naftni derivati

3.   Zemeljski plin

4.   Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov

4.1   Industrijski odpadki (neobnovljivi)

4.2   Komunalni odpadki (obnovljivi)

4.3   Komunalni odpadki (neobnovljivi)

4.4   Trdna biogoriva

4.5   Bioplini

4.6   Biodizli

4.7   Druga tekoča biogoriva

3.2.2   Poraba električne energije in toplote v energetskem sektorju

1.   Energetski sektor – skupaj

Ne vključuje lastne porabe elektrarn in toplarn, toplotnih črpalk in električnih grelcev.

1.1   Od tega: rudniki premoga

1.2   Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3   Od tega: briketarne

1.4   Od tega: koksarne

1.5   Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.6   Od tega: plinarne

1.7   Od tega: plavži

1.8   Od tega: naftne rafinerije

1.9   Od tega: jedrska industrija

1.10   Od tega: obrati za utekočinjanje

1.11   Od tega: obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje

1.12   Od tega: obrati za uplinjanje (bioplin)

1.13   Od tega: pretvorba plina v tekočine

1.14   Od tega: obrati za proizvodnjo oglja

1.15   Od tega: drugje neopredeljeno – energetika

3.2.3   Specifikacija končne porabe energije

1.   Industrijski sektor

1.1   Od tega: železarska in jeklarska industrija

1.2   Od tega: kemikalije in petrokemija

1.3   Od tega: neželezne kovine

1.4   Od tega: nekovinski minerali

1.5   Od tega: transportna oprema

1.6   Od tega: stroji

1.7   Od tega: pridobivanje rudnin in kamnin

1.8   Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

1.9   Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

1.10   Od tega: les in izdelki iz lesa

1.11   Od tega: gradbeništvo

1.12   Od tega: tekstilije in usnjena oblačila

1.13   Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

2.   Prometni sektor

2.1   Od tega: železnica

2.2   Od tega: cevovodni transport

2.3   Od tega: cestni promet

2.4   Od tega: drugje neopredeljeno – promet

3.   Gospodinjstva

3.1   Gospodinjstva, od tega: ogrevanje prostorov

3.2   Gospodinjstva, od tega: hlajenje prostorov

3.3   Gospodinjstva, od tega: ogrevanje vode

3.4   Gospodinjstva, od tega: kuhanje

3.5   Gospodinjstva, od tega: naprave za razsvetljavo in električne naprave

To velja samo za elektriko.

3.6   Gospodinjstva, od tega: druge končne uporabe

4.   Komercialne in javne storitve

5.   Kmetijstvo/gozdarstvo

6.   Ribištvo

7.   Drugje neopredeljeno – drugo

3.2.4   Uvoz in izvoz

Uvoz in izvoz količin električne energije in toplote po državah.

3.2.5   Neto proizvodnja električne energije in neto proizvodnja toplote samoproizvajalcev

Neto proizvodnjo električne energije in neto proizvodnjo toplote samoproizvajalcev električne energije in toplote je treba navesti ločeno za TE-TO, elektrarne in toplarne za naslednje obrate ali dejavnosti:

1.   Energetski sektor – skupaj

1.1   Od tega: rudniki premoga

1.2   Od tega: pridobivanje nafte in plina

1.3   Od tega: briketarne

1.4   Od tega: koksarne

1.5   Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.6   Od tega: plinarne

1.7   Od tega: plavži

1.8   Od tega: naftne rafinerije

1.9   Od tega: obrati za utekočinjanje

1.10   Od tega: obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje

1.11   Od tega: obrati za uplinjanje (bioplin)

1.12   Od tega: pretvorba plina v tekočine

1.13   Od tega: obrati za proizvodnjo oglja

1.14   Od tega: drugje neopredeljeno – energetika

2.   Prometni sektor

2.1   Od tega: železnica

2.2   Od tega: cevovodni transport

2.3   Od tega: cestni promet

2.4   Od tega: drugje neopredeljeno – promet

3.   Vsi drugi sektorji: upošteva se seznam agregatov v točki 3.2.3 ‚,Specifikacija končne porabe energije‘.

3.3   Strukturni podatki o proizvodnji električne energije in toplote

3.3.1   Največja neto električna moč in največja obremenitev

Moč je treba navesti za 31. december zadevnega poročevalnega leta.

Zajeta je električna moč elektrarn in TE-TO.

Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja za namene tega zbiranja podatkov se predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne. Največja obremenitev je najvišja vrednost moči, porabljena ali oddana v okviru omrežja ali več omrežij znotraj države.

Za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce je treba navesti največjo neto električno moč:

1.   Skupaj

2.   Jedrska energija

3.   Hidroenergija

3.1   Od tega: mešani obrati

3.2   Od tega: čiste črpalne hidroelektrarne

4.   Geotermalna energija

5.   Fotovoltaika

6.   Sončna termična energija

7.   Energija plimovanja, valov, morja

8.   Vetrna energija

9.   Vnetljiva goriva

9.1   Od tega: para

9.2   Od tega: notranje izgorevanje

9.3   Od tega: plinska turbina

9.4   Od tega: kombinirani ciklični motorji

9.5   Od tega: drugo

V primeru navedbe opredeliti.

Za omrežje je treba navesti naslednje informacije o največji obremenitvi:

10.   Največja obremenitev

11.   Razpoložljiva moč pri največji obremenitvi

12.   Datum in ura največje obremenitve

3.3.2   Največja neto električna moč vnetljivih goriv

Največjo neto električno moč vnetljivih goriv je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce ter ločeno za vsako vrsto obrata na eno gorivo ali na različna goriva iz spodnje preglednice. Za vse obrate na različna goriva je treba dodati podatke o tem, katere vrste goriva so uporabljene kot primarne in katere kot alternativne.

1.   Obrati na eno gorivo:

1.1   Na premog ali proizvode iz premoga

Zajeti so koksarniški plin, plavžni plin in plin v martinovki.

1.2   Na tekoča goriva

Zajet je plin iz rafinerije.

1.3   Na zemeljski plin

Zajet je plin iz plinarn.

1.4   Na šoto

1.5   Na obnovljiva goriva in odpadke

2.   Na različna goriva, trdna in tekoča

3.   Na različna goriva, trdna goriva in zemeljski plin

4.   Na različna goriva, tekoča goriva in zemeljski plin

5.   Na različna goriva, trdna in tekoča goriva ter zemeljski plin

Sistemi na več goriv zajemajo samo enote, ki lahko stalno delujejo z izgorevanjem več kot ene vrste goriva. Obrate z ločenimi enotami, ki uporabljajo različna goriva, je treba razporediti v ustrezne kategorije obratov na eno gorivo.

3.4   Podatki o jedrski energiji

Navesti je treba naslednje podatke o civilni uporabi jedrske energije:

1.	Zmogljivost obogatitve Letna separacijska zmogljivost operativnih obratov za obogatitev (ločevanje uranovih izotopov).
2.	Proizvodna zmogljivost svežih gorivnih elementov Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo goriva. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva (MOX) niso vključeni.
3.	Proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva. Mešano oksidno gorivo vsebuje mešanico plutonija in urana (mešani oksid).
4.	Proizvodnja svežih gorivnih elementov Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo jedrskega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva prav tako niso vključeni.
5.	Proizvodnja elementov mešanega oksidnega goriva Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni.
6.	Proizvodnja toplote v jedrskih reaktorjih Skupna količina toplote, proizvedene v jedrskih reaktorjih za proizvodnjo električne energije ali za druge koristne uporabe toplote.
7.	Letna povprečna izgorelost dokončno izrabljenih obsevanih gorivnih elementov Izračunana povprečna izgorelost gorivnih elementov, dokončno izrabljenih v jedrskih reaktorjih med zadevnim referenčnim letom. Brez začasno izrabljenih gorivnih elementov, ki bodo pozneje verjetno ponovno napolnjeni.
8.	Proizvodnja urana in plutonija v obratih za predelavo Uran in plutonij, proizveden v referenčnem letu v obratih za predelavo.
9.	Zmogljivost (uran in plutonij) obratov za predelavo Letna zmogljivost za predelavo urana in plutonija.

3.5   Merske enote

1. Količine energije

Električna energija: GWh. Toplota: TJ. Trdna goriva in industrijski plini: upoštevajo se merske enote iz poglavja 1 te priloge. Zemeljski plin: upoštevajo se merske enote iz poglavja 2 te priloge. Nafta in naftni derivati: upoštevajo se merske enote iz poglavja 4 te priloge. Obnovljivi viri energije in odpadki: upoštevajo se merske enote iz poglavja 5 te priloge. Uran in plutonij: tHM (ton težkih kovin).

2. Zmogljivost

Moč proizvodnje električne energije: MWe. Moč proizvodnje toplote: MWt. Zmogljivost obogatitve (ločevanje uranovih izotopov): tSWU (ton enot obogatitve urana). Proizvodna zmogljivost jedrskih gorivnih elementov: tHM (ton težkih kovin).

3.6   Odstopanja in izjeme

Za Francijo veljajo odstopanja glede navedbe agregatov v zvezi s toploto. Ta odstopanja prenehajo veljati, kakor hitro jih more Francija navesti, v vsakem primeru pa najpozneje 4 leta po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

4.   NAFTA IN NAFTNI DERIVATI

4.1   Zadevni energenti

Če ni drugače navedeno, to zbiranje podatkov velja za vse naslednje energente:

Energent	Opredelitev pojmov
1. Surova nafta	Surova nafta je mineralno olje naravnega izvora, ki ga sestavljajo ogljikovodiki z nečistočami, kot je žveplo. V normalnih temperaturah okolja in atmosferskega tlaka obstaja v tekočem stanju, njene lastnosti (gostota, viskoznost itd.) so zelo spremenljive. Ta kategorija vključuje tudi kondenzate iz vezanega ali nevezanega plina na črpališčih, kjer se mešajo s surovo nafto.
2. NGL	NGL-ji so tekoči ali utekočinjeni ogljikovodiki, pridobljeni iz zemeljskega plina v obratih za ločevanje ali obratih za predelavo plina. Kondenzati zemeljskega plina zajemajo etan, propan, butan (normalni in izo-), (izo)pentan in pentan plus (imenovani tudi naravni bencin ali kondenzat).
3. Rafinerijske surovine	Rafinerijske surovine so proizvodi iz obdelane nafte, namenjene za nadaljnjo obdelavo (npr. kurilno olje, pridobljeno z neposredno destilacijo, ali vakuumsko plinsko olje), razen za mešanje. V nadaljnjem procesiranju se pretvorijo v en del ali več delov in/ali v končne proizvode. Ta opredelitev zajema tudi povratke iz petrokemične industrije v rafinerijo (npr. pirolitični gazolin, frakcije C4, plinsko olje in frakcije kurilnega olja).
4. Aditivi/oksidanti Kisikove spojine	Aditivi so nekarbonatne substance, ki so dodane ali primešane proizvodom zaradi izboljšanja njihovih lastnosti (oktanskega in cetanskega števila ter lastnosti v hladnem okolju itd.): — kisikove spojine, kot so alkoholi (metanol, etanol) in etri (kot so MTBE (metil-terciarni-butileter), ETBE (etil-terciarni-butileter) in TAME (terciarni-amil-metileter)), — estri (npr. olje oljne ogrščice ali dimetilester itd.), — kemične spojine (kot so tetrametil, tetraetil in detergenti). Opomba: količine aditivov/kisikovih spojin (alkoholi, etri, estri in druge kemične spojine), navedene v tej kategoriji, morajo ustrezati količinam, namenjenim za mešanje z gorivi, ali količinam, uporabljenim kot gorivo.
4.1 Od tega: biogoriva	Biobencin in biodizel. Uporablja se opredelitev iz poglavja 5 (Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov). V tej kategoriji je treba navesti količine tekočih biogoriv in ne skupnega volumna tekočin, ki nastanejo z mešanjem z biogorivi. Ni zajeto trgovanje z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki); te je treba navesti v poglavju 5. Biogoriva, ki so del transportnih goriv, je treba navesti pri ustreznem proizvodu.
5. Drugi ogljikovodiki	Sintetična nafta, ki je pridobljena iz katranskega peska, nafte iz skrilavca itd., tekočin iz utekočinjenega premoga (glej poglavje 1), proizvodnja tekočin s pretvorbo zemeljskega plina v bencin (glej poglavje 2), vodik in emulgirana olja (npr. Orimulsion). Ni zajeta proizvodnja naftnega skrilavca, za katero se uporablja poglavje 1. Proizvodnjo nafte iz skrilavca (sekundarni proizvod) je treba navesti v kategoriji ‚Iz drugih virov‘, ‚Drugi ogljikovodiki‘.
6. Plin iz rafinerije (neutekočinjeni)	Plin iz rafinerije zajema mešanico nezgostljivih plinov, ki jih sestavljajo predvsem vodik, metan, etan in nenasičeni ogljikovodiki, ki se pridobijo med destilacijo surove nafte ali obdelovanjem naftnih derivatov (npr. kreking) v rafinerijah. Sem spadajo tudi povratki plinov iz petrokemične industrije.
7. Etan	Etan (C2H6) je enoverižni ogljikovodik, pridobljen iz zemeljskega plina in plina iz rafinerije.
8. UNP	UNP-ji so lahki parafinski ogljikovodiki, pridobljeni med rafiniranjem ter v obratih za stabilizacijo surove nafte in obdelavo zemeljskega plina. Sestavljeni so predvsem iz propana (C3H8) in butana (C4Hl0) ali iz kombinacije obeh. Zajemajo lahko tudi propilen, butilen, izopropilen in izobutilen. UNP-ji so za transport in skladiščenje običajno utekočinjeni pod tlakom.
9. Primarni bencin	Primarni bencin je surovina za petrokemično industrijo (npr. proizvodnja etilena ali aromatov) ali za proizvodnjo bencina z reformingom ali izomerizacijo v rafineriji. Primarni bencin zajema materiale v območju destilacije med 30 °C in 210 °C ali v delu tega območja.
10. Motorni bencin	Motorni bencin je sestavljen iz mešanice lahkih ogljikovodikov, pridobljen z destilacijo pri temperaturi med 35 °C in 215 °C. Uporablja se kot gorivo za motorje na prisilni vžig za kopenski promet. Motorni bencin lahko zajema aditive, kisikove spojine in sredstva za povečanje oktanskega števila, vključno s svinčevimi spojinami, kot sta TEL (tetraetil svinec) in TML (tetrametil svinec). Zajema sestavine za mešanje z motornim bencinom (ne zajema aditivov/kisikovih spojin), npr. alkile, izomere, reformate, krekiran bencin, ki bo uporabljen kot motorni bencin.
10.1 Od tega: biobencin	Uporablja se opredelitev iz poglavja 5 (Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov).
11. Letalski bencin	Motorni bencin, posebej obdelan za letalske batne motorje, z oktanskim številom, primernim za motor, zmrziščem pri – 60 °C in območjem destilacije običajno med 30 °C in 180 °C.
12. Bencinsko reaktivno gorivo (petrolejsko reaktivno gorivo ali JP4)	Sem spadajo vsa lahka olja iz ogljikovodikov za energetske enote letalskih turbin, pridobljena z destilacijo pri temperaturi med 100 °C in 250 °C. Pridobijo se z mešanjem kerozinov in bencina ali primarnih bencinov, in sicer tako, da aromati ne presegajo 25 % volumna, parni tlak pa je med 13,7 kPa in 20,6 kPa.
13. Kerozinsko reaktivno gorivo	Destilat za energetske enote letalskih turbin. Ima enake značilnosti destilacije med 150 °C in 300 °C (običajno ne nad 250 °C) in plamenišče kot kerozin. Poleg tega ima nekatere posebnosti (npr. zmrzišče), ki jih je določilo Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA). Zajema sestavine za mešanje s kerozinom.
13.1. Biokerozin za reaktivne motorje	Tekoča biogoriva, pridobljena iz biomase, ki so zmešana s kerozinom za reaktivne motorje ali ga nadomeščajo.
14. Drugi kerozini	Rafinirani naftni destilat, ki se uporablja v drugih sektorjih kot v letalskem prometu. Destilacija poteka med 150 °C in 300 °C.
15. Plinsko olje/dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja)	Plinsko olje/dizelsko gorivo je predvsem vmesni destilat, pridobljen z destilacijo med 180 °C in 380 °C. Zajema sestavine za mešanje. Na voljo je več kakovostnih stopenj, odvisno od uporabe:
15.1 Od tega: dizelsko gorivo za motorna vozila	Dizelsko gorivo za motorna vozila z dizelskim motorjem (avtomobili, tovornjaki itd.), običajno z nizko vsebnostjo žvepla;
15.1.1 Pod 15.1, od tega: biodizli	Uporablja se opredelitev iz poglavja 5 (Obnovljivi viri energije in energija, pridobljena iz odpadkov).
15.2 Od tega: plinsko olje za ogrevanje in drugo plinsko olje	Lahko olje za ogrevanje za industrijsko in komercialno rabo, plinsko olje za pogon plovil in plinsko olje za železniški promet, drugo plinsko olje, vključno s težkimi plinskimi olji, pridobljenimi z destilacijo med 380 °C in 540 °C in ki se uporabljajo kot petrokemične surovine.
16. Kurilno olje	Vsi ostanki (težkih) kurilnih olj (vključno s tistimi, ki so bila pridobljena z mešanjem). Kinematična viskoznost je nad 10 cSt pri 80 °C. Plamenišče je vedno nad 50 °C in gostota je vedno večja od 0,90 kg/l.
16.1 Od tega: z nizko vsebnostjo žvepla	Težko kurilno olje z vsebnostjo žvepla manj kot 1 %.
16.2 Od tega: z visoko vsebnostjo žvepla	Težko kurilno olje z vsebnostjo žvepla 1 % ali več.
17. Beli špirit in SBP	Rafinirani vmesni destilati z enakim območjem destilacije kot pri primarnem bencinu/kerozinu. Delijo se na: —   posebne bencine (SBP): lahka olja, pridobljena z destilacijo med 30 °C in 200 °C. Obstaja 7 ali 8 kakovostnih stopenj posebnih bencinov glede na razvrstitev v območju destilacije. Kakovostne stopnje so opredeljene glede na temperaturno razliko med destilacijskimi točkami od 5 % in 90 % volumna (kar je več kot 60 °C), —   beli špirit: posebni bencin s plameniščem nad 30 °C. Destilacijsko območje belega špirita je med 135 °C in 200 °C.
18. Maziva	Maziva so ogljikovodiki, nastali iz destilatov ali ostanka; uporabljajo se pretežno za zmanjševanje trenja med površinami. Zajete so vse končne oblike mazivnih olj, od vretenskega do cilindričnega olja in olj, ki se uporabljajo v masteh, motornih oljih in vseh kakovostnih stopnjah osnovnih olj za maziva.
19. Bitumen	Trd, poltrd ali viskozen ogljikovodik koloidne strukture, rjave do črne barve; je ostanek destilacije surove nafte, pridobljen z vakuumsko destilacijo ostankov olj pri atmosferski destilaciji. Bitumen se pogosto imenuje asfalt in se uporablja predvsem za gradnjo cest in za strešni material. Sem spadata tekoči in rezan bitumen.
20. Parafinski voski	To so nasičeni alifatski ogljikovodiki. Ti voski so ostanki, pridobljeni pri odstranjevanju voska v mazivnih oljih. Imajo kristalinsko strukturo, ki je bolj ali manj groba, glede na kakovostno stopnjo. Njihove glavne lastnosti: so brez barve in vonja, prosojni, s tališčem nad 45 °C.
21. Petrolkoks	Črni trdni stranski proizvod, dobljen zlasti s krekiranjem in karbonizacijo ostankov surovine, iz ostankov vakuumske destilacije, katrana in smol v procesih, kot je prekinjeno ali neprekinjeno koksanje (delayed coking ali fluid coking). Sestoji predvsem iz ogljika (90 do 95 %) in ima nizko vsebnost pepela. Uporablja se kot surovina v koksarnah v jeklarski industriji, za ogrevanje, za izdelavo elektrod in proizvodnjo kemikalij. Dve najpomembnejši kakovostni stopnji sta ‚surovi koks‘ in ‚kalcinirani koks‘. Zajema ‚koks kot katalizator‘, ki se med rafiniranjem nalaga na katalizator; ta koks ni obnovljiv in se običajno uporabi za gorivo v rafineriji.
22. Drugi proizvodi	Vsi proizvodi, ki zgoraj niso bili posebej navedeni, na primer katran in žveplo. Zajema aromate (npr. BTX ali benzen, toluen in ksilen) in nenasičene ogljikovodike (npr. propilen), proizvedene v rafinerijah.

4.2   Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

4.2.1   Oskrba s surovo nafto, NGL, petrokemičnimi surovinami, aditivi in drugimi ogljikovodiki

Naslednja preglednica se nanaša na surovo nafto, kondenzate zemeljskega plina, petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine (vključno z biogorivom) in druge ogljikovodike:

1.   Domača proizvodnja

Se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva.

2.   Iz drugih virov aditivi, biogoriva in drugi ogljikovodiki, katerih proizvodnja je že zajeta v drugih bilancah v zvezi z gorivom.

Se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine.

2.1   Od tega: iz premoga

Zajema tekočine, proizvedene v obratih za utekočinjanje premoga, in proizvodnjo tekočin v koksarnah.

2.2   Od tega: iz zemeljskega plina

Proizvodnja sintetičnega bencina lahko vključuje zemeljski plin kot surovino. Količina plina za proizvodnjo metanola se navede v skladu s poglavjem 2, količina prejetega metanola pa se navede v tej kategoriji.

2.3   Od tega: iz obnovljivih virov

Zajeta so biogoriva, ki se uporabljajo za mešanje s transportnimi gorivi.

Proizvodnja se navede v skladu s poglavjem 5, količine za mešanje pa se navedejo v tej kategoriji.

3.   Povratki iz petrokemičnega sektorja

Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni potrošniki vrnejo rafinerijam za predelavo, mešanje ali prodajo. Običajno so to stranski proizvodi petrokemične industrije.

Uporablja se samo za petrokemične surovine.

4.   Prenos proizvodov

Uvoženi naftni proizvodi, ki se ne dobavljajo končnim potrošnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji.

Uporablja se samo za petrokemične surovine.

5.   Uvoz in izvoz

Zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL je treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih je treba navesti državo končnega prejema.

Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih proizvodov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije.

Opomba: vso trgovanje z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki), bi moralo biti navedeno v vprašalniku o obnovljivih virih energije.

Ponoven izvoz nafte, uvožene za proces predelave znotraj območij pod carinskim nadzorom, je treba navesti pri izvozu proizvoda iz države, kjer je bila nafta predelana, v namembno državo.

6.   Neposredna uporaba

Surova nafta, NGL, aditivi in kisikove spojine (vključno z biogorivi) in drugi ogljikovodiki, ki so bili uporabljeni neposredno, brez obdelave v petrokemičnih rafinerijah.

Zajeta je surova nafta, uporabljena za proizvodnjo električne energije.

7.   Spremembe zalog

Povečanje zalog se vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

8.   Izračunana poraba v rafinerijah

Skupna količina proizvoda, ki je bil po izračunu obdelan v rafineriji. Ta količina se opredeli kot:

domača proizvodnja + iz drugih virov + povratki iz industrije + prenos proizvodov + uvoz – izvoz (neposredna uporaba) + spremembe zalog.

9.   Statistične razlike

Izračunana poraba v rafineriji z odbitkom opazovane porabe.

10.   Opazovana poraba v rafineriji

Količine, izmerjene kot vnos v rafinerijah.

11.   Izgube v rafinerijah

Razlika med porabo rafinerije (opazovano) in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase.

12.   Začetna in končna raven zalog skupaj na nacionalnem ozemlju

Vse zaloge na nacionalnem ozemlju, vključno z vladnimi zalogami, zalogami glavnih potrošnikov ali organizacij, ki skladiščijo zaloge, zaloge na krovu plovil, ki vstopajo na ozemlje, zaloge na območjih pod carinskim nadzorom in zaloge za tretje osebe, v okviru dvostranskih vladnih sporazumov ali ne. Začetna in končna raven se nanašata na prvi oziroma zadnji dan poročevalskega obdobja.

13.   Neto kalorična vrednost

Proizvodnja, uvoz in izvoz ter skupno povprečje.

4.2.2   Oskrba z naftnimi derivati

Naslednja preglednica se uporablja za končne proizvode (plin iz rafinerije, etan, UNP, primarni bencin, motorni bencin – vključno z biobencinom, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, kerozinsko reaktivno gorivo – vključno z biogorivom, drugi kerozin, plinsko olje/dizelsko gorivo, kurilno olje z nizko in visoko vsebnostjo žvepla, beli špirit in SBP, maziva, bitumen, parafinski voski, petrolkoks in drugi proizvodi). Neposredno uporabljena surova nafta in NGL se upoštevata pri dostavi končnih proizvodov in prenosih med proizvodi:

1.   Prejeti primarni proizvodi

Zajete so količine surove nafte (vključno s kondenzati), domačega izvora ali uvožene, in količine NGL domačega izvora, uporabljene neposredno, brez obdelave v rafineriji nafte, ter količine povratkov iz petrokemične industrije, ki so kljub temu, da niso primarno gorivo, uporabljene neposredno.

2.   Bruto proizvodnja rafinerije

Proizvodnja končnih proizvodov v rafineriji ali obratih za mešanje.

Izgube pri rafiniranju niso zajete, vključena pa je lastna poraba rafinerije.

3.   Reciklirani proizvodi

Končni proizvodi, ki so ponovno dani na tržišče, potem ko so bili dostavljeni končnim potrošnikom (npr. uporabljena maziva, ki so ponovno obdelana). Te količine je treba razlikovati od petrokemičnih povratkov.

4.   Lastna poraba rafinerij

Naftni proizvodi, porabljeni za delovanje rafinerije.

Niso zajeti proizvodi, ki jih uporabljajo naftne družbe za druge namene kot za rafiniranje, npr. v tankih ali tankerjih za prevoz nafte.

Zajeta so goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo.

4.1   Od tega: poraba za proizvodnjo električne energije

Količine, porabljene za proizvodnjo električne energije v obratih rafinerije.

4.2   Od tega: poraba za proizvodnjo toplote in električne energije

Količine, porabljene v TE-TO v rafinerijah.

4.3   Od tega: poraba za proizvodnjo toplote

Količine, porabljene za proizvodnjo toplote v rafinerijah.

5.   Uvoz in izvoz

6.   Mednarodna pomorska skladišča

7.   Reklasifikacija proizvodov

Količine, ki so bile reklasificirane zaradi spremembe lastnosti proizvoda ali zaradi mešanja z drugim proizvodom.

Negativna vrednost za določen proizvod se mora izravnati s pozitivnimi vrednostmi za drug proizvod ali druge proizvode in obratno; skupni neto učinek mora biti enak nič.

8.   Prenos proizvodov

Uvoženi naftni proizvodi, ki se ne dobavljajo končnim potrošnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji.

9.   Spremembe zalog

Povečanje zalog se vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

10.   Izračunana bruto notranja dobava

Ta dobava se opredeli kot:

prejeti primarni proizvodi + bruto proizvodnja rafinerije + reciklirani proizvodi – lastna poraba rafinerij + uvoz – izvoz – mednarodna pomorska skladišča + reklasifikacija proizvodov – prenos proizvodov + spremembe zalog.

11.   Statistična razlika

Izračunana bruto notranja dobava z odbitkom opazovane bruto notranje dobave.

12.   Opazovana bruto notranja dobava

Opazovana dobava končnih naftnih proizvodov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg.

Ta številka se lahko razlikuje od izračunane številke zaradi razlik v področju uporabe in/ali razlik v opredelitvah v različnih sistemih poročanja.

12.1   Od tega: bruto dobava za petrokemični sektor

Količine goriv, nabavljenih za petrokemični sektor.

12.2   Od tega: energetska raba v petrokemičnem sektorju

Količine nafte, porabljene kot gorivo za petrokemične procese, kot je parni kreking.

12.3   Od tega: neenergetska raba v petrokemičnem sektorju

Količine nafte, porabljene v petrokemičnem sektorju za proizvodnjo etilena, propilena, butilena, sinteznega plina, aromatov, butadiena in drugih surovin na osnovi ogljikovodikov v procesih, kot sta parni kreking in parni reforming, in količine, porabljene v obratih za proizvodnjo aromatov. Niso zajete količine nafte, porabljene kot gorivo.

13.   Povratki iz petrokemičnega sektorja v rafinerije

14.   Začetne in končne ravni zalog

Vse zaloge na nacionalnem ozemlju, vključno z vladnimi zalogami, zalogami glavnih potrošnikov ali organizacij, ki skladiščijo zaloge, zaloge na krovu plovil, ki vstopajo na ozemlje, zaloge na območjih pod carinskim nadzorom in zaloge za tretje osebe, v okviru dvostranskih vladnih sporazumov ali ne. Začetna in končna raven se nanašata na prvi oziroma zadnji dan poročevalskega obdobja.

15.   Spremembe zalog v javnih podjetjih

Spremembe zalog v javnih podjetjih, ki niso vštete v ravni in spremembah zalog, navedenih drugje. Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

Zajeta sta surova nafta in neposredno uporabljen NGL, če je ustrezno.

16.   Neto kalorična vrednost bruto notranje dobave

4.2.3   Bruto notranja dobava po sektorjih

V naslednjih tabelah se navedeni agregati uporabljajo za surovo nafto, kondenzate zemeljskega plina, plin iz rafinerije, etan, UNP, primarni bencin, ves motorni bencin – vključno z biobencinom, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, vso kerozinsko reaktivno gorivo – vključno z biogorivom, druge kerozine, plinsko olje/dizelsko gorivo (in njune frakcije dizelskega goriva za motorna vozila, olja za ogrevanje in drugega plinskega olja, biodizla in nebiološkega plinskega olja/dizelskega goriva), vso kurilno olje (vključno z njegovimi frakcijami kurilnega olja z nizko in visoko vsebnostjo žvepla), beli špirit in SBP, maziva, bitumen, parafinske voske, naftni koks in druge naftne derivate.

Treba je navesti količine energetske in neenergetske rabe ter njuno skupno količino.

1.   Celoten sektor transformacije

Skupne količine goriv, porabljenih za primarno ali sekundarno pretvorbo energije.

1.1   Od tega: elektrarne po glavni dejavnosti

1.2   Od tega: elektrarne samoproizvajalke

1.3   Od tega: TE-TO po glavni dejavnosti

1.4   Od tega: TE-TO samoproizvajalke

1.5   Od tega: toplarne po glavni dejavnosti

1.6   Od tega: toplarne samoproizvajalke

1.7   Od tega: plinarne/obrati za uplinjanje

1.8   Od tega: mešani zemeljski plin

1.9   Od tega: koksarne

1.10   Od tega: plavži

1.11   Od tega: petrokemična industrija

1.12   Od tega: briketarne

1.13   Od tega: drugje neopredeljeno – transformacija

2.   Energetski sektor – skupaj

Skupna količina, porabljena kot energija v energetskem sektorju

2.1   Od tega: rudniki premoga

2.2   Od tega: pridobivanje nafte in plina

2.3   Od tega: koksarne

2.4   Od tega: plavži

2.5   Od tega: plinarne

2.6   Od tega: elektrarne

Elektrarne, TE-TO in toplarne.

2.7   Od tega: drugje neopredeljeno – energetika

3.   Izgube pri distribuciji

Izgube izven rafinerije zaradi prevoza in distribucije.

Zajete so izgube v cevovodih.

4.   Končna poraba energije

5.   Industrijski sektor

5.1   Od tega: železarska in jeklarska industrija

5.2   Od tega: kemikalije in petrokemija

5.3   Od tega: neželezne kovine

5.4   Od tega: nekovinski minerali

5.5   Od tega: transportna oprema

5.6   Od tega: stroji

5.7   Od tega: pridobivanje rudnin in kamnin

5.8   Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

5.9   Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

5.10   Od tega: les in izdelki iz lesa

5.11   Od tega: gradbeništvo

5.12   Od tega: tekstilije in usnjena oblačila

5.13   Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

6.   Prometni sektor

6.1   Od tega: mednarodni letalski promet

6.2   Od tega: notranji letalski promet

6.3   Od tega: cestni promet

6.4   Od tega: železnica

6.5   Od tega: notranja plovba

6.6   Od tega: cevovodni transport

6.7   Od tega: drugje neopredeljeno – promet

7.   Drugi sektorji

7.1   Od tega: komercialne in javne storitve

7.2   Od tega: gospodinjstva

7.2.1   Gospodinjstva, od tega: ogrevanje prostorov

7.2.2   Gospodinjstva, od tega: hlajenje prostorov

7.2.3   Gospodinjstva, od tega: ogrevanje vode

7.2.4   Gospodinjstva, od tega: kuhanje

7.2.5   Gospodinjstva, od tega: druge končne uporabe

7.3   Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

7.4   Od tega: ribištvo

7.5   Od tega: drugje neopredeljeno – drugo

8.   Neenergetska raba skupaj

Količine, uporabljene kot surovine v različnih sektorjih in ne porabljene kot gorivo ali kot količine, pretvorjene v drugo gorivo. Te količine so vključene v agregate, naštete zgoraj.

8.1   Od tega: sektor transformacije

8.2   Od tega: energetski sektor

8.3   Od tega: prometni sektor

8.4   Od tega: industrijski sektor

8.4.1   Industrijski sektor, od tega: kemična industrija (vključno s petrokemično)

8.5   Od tega: drugi sektorji

4.2.4   Uvoz in izvoz

Uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi. Glej tudi točko 4.2.1, agregat št. 5.

4.3   Merske enote

1. Količine energije	103 ton
2. Kalorične vrednosti	MJ/t

4.4   Odstopanja in izjeme

Ciper je izvzet iz obveznosti poročanja o agregatih, opredeljenih v oddelku 4.2.3 v točki 7 (Drugi sektorji) in točko 8 (Neenergetska raba skupaj); uporabljajo se samo skupne vrednosti.

5.   OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJA, PRIDOBLJENA IZ ODPADKOV

5.1   Zadevni energenti

Če ni drugače navedeno, to zbiranje podatkov velja za vse naslednje energente:

Energent	Opredelitev pojmov
1. Hidroenergija	Potencialna in kinetična energija vode, pretvorjena v električno energijo v hidroelektrarnah. Upoštevati je treba tudi črpalne hidroelektrarne. Navesti je treba proizvodnjo obratov v velikosti < 1 MW, 1 do < 10 MW, ≥ 10 MW in proizvodnjo črpalnih hidroelektrarn.
2. Geotermalna energija	Geotermalna energija je toplota, ki se oddaja iz notranjosti Zemlje, običajno v obliki vroče vode ali pare. Ta proizvodnja energije predstavlja razliko med entalpijo tekočine, načrpane iz vrtine, in končne odpadne tekočine. Izkorišča se na lokacijah: — primernih za proizvodnjo električne energije z uporabo suhe pare ali slanice z visoko entalpijo po izparevanju, — neposredno kot toplota za ogrevanje okolice, kmetijstvo itd.
3. Sončna energija	Sevanje sonca, ki se izkorišča za proizvodnjo tople vode in električne energije. Ta proizvodnja energije je toplota, ki je na voljo prenosniku toplote, tj. nastala sončna energija z odšteto optično izgubo in izgubo na zbiralnikih. Pasivna sončna energija za takojšnje ogrevanje, hlajenje in osvetljevanje stanovanj ali drugih stavb tukaj ni zajeta.
3.1 Od tega: fotovoltaika	Sončna svetloba, pretvorjena v električno energijo s pomočjo sončnih celic, običajno narejenih iz polprevodnih materialov, ki ob stiku s svetlobo proizvajajo električno energijo.
3.2 Od tega: sončna termična energija	Toplota, pridobljena iz sončnega sevanja; lahko so zajete: (a) solarne elektrarne ali (b) oprema za proizvodnjo tople sanitarne vode ali sezonsko ogrevanje bazenov (npr. sončni zbiralniki, predvsem iz termosifona).
4. Energija plimovanja, valov, morja	Mehanska energija, pridobljena iz gibanja plimovanja, valov ali morskih tokov in uporabljena za proizvodnjo električne energije.
5. Vetrna energija	Kinetična energija, uporabljena za proizvodnjo električne energije v vetrnih turbinah.
6. Industrijski odpadki (neobnovljivi)	Navedite industrijske neobnovljive odpadke (trde ali tekoče), neposredno uporabljene za proizvodnjo električne energije in/ali toplote. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Obnovljive industrijske odpadke je treba navesti v kategorijah trdna biomasa, bioplin in/ali tekoča biogoriva.
7. Komunalni odpadki	Odpadki, ki jih proizvedejo gospodinjstva, bolnišnice in terciarni sektor, sežgani v posebnih obratih, na osnovi neto kalorične vrednosti.
7.1 Od tega: obnovljivi	Količina komunalnih odpadkov biološkega izvora.
7.2 Od tega: neobnovljivi	Količina komunalnih odpadkov nebiološkega izvora.
8. Trdna biogoriva	Zajema organski, nefosilni material biološkega izvora, ki se lahko uporabi kot gorivo za proizvodnjo toplote ali električne energije. Zajema:
8.1 Od tega: oglje	Trden ostanek destruktivne destilacije in pirolize lesa in drugih rastlinskih materialov.
9. Bioplin	Plin, sestavljen predvsem iz metana in ogljikovega dioksida, proizveden z anaerobno presnovo biomase.
10. Tekoča biogoriva	V tej kategoriji je treba navesti količine biogoriv in ne skupnega volumna tekočin, ki nastanejo z mešanjem z biogorivi. Pri posebnih primerih pri uvozu in izvozu tekočih biogoriv se upošteva samo trgovanje s količinami, ki niso bile mešane s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki); trgovanje s tekočimi biogorivi, ki so bila mešana s transportnimi gorivi, je treba navesti pri podatkih o nafti v poglavju 4. Upoštevajo se naslednja tekoča biogoriva:
10.1 Od tega: biobencin	Ta kategorija zajema bioetanol (etanol, proizveden iz biomase in/ali biorazgradljivega dela odpadkov), biometanol (metanol, proizveden iz biomase in/ali biorazgradljivega dela odpadkov), bioETBE (etil-terciarni-butileter, proizveden na osnovi bioetanola; prostorninski delež bioETBE, ki je izračunan kot biogorivo, je 47 %) in bioMTBE (metil-terciarni-butileter, proizveden na osnovi biometanola: prostorninski delež bioMTBE, ki je izračunan kot biogorivo, je 36 %).
10.1.1 Biobencin, od tega: bioetanol	Etanol, proizveden iz biomase in/ali biorazgradljivega dela odpadkov.
10.2 Od tega: biodizli	Ta kategorija zajema biodizel (metilester kvalitete dizla, proizveden iz rastlinskih ali živalskih olj), biodimetileter (dimetileter, proizveden iz biomase), gorivo Fischer Tropsch (gorivo, pridobljeno iz biomase po postopku Fischer Tropsch), hladno stiskano bioolje (proizvedeno iz semen izključno z mehanskimi postopki) in ostala tekoča biogoriva, ki se v čisti ali primešani obliki uporabljajo kot pogonsko gorivo v dizelskih motorjih.
10.3 Biokerozin za reaktivne motorje	Tekoča biogoriva, pridobljena iz biomase, ki so zmešana z kerozinom za reaktivne motorje ali ga nadomeščajo.
10.4 Druga tekoča biogoriva	Tekoča biogoriva, uporabljena neposredno kot gorivo, ki niso zajeta v kategoriji bioplin ali biodizli.

5.2   Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

5.2.1   Bruto proizvodnja električne energije in toplote

Količine električne energije in toplote, proizvedene iz energentov iz oddelka 5.1 (razen za šoto, biobencin in biokerozin za reaktivne motorje), je treba navesti ločeno, kjer je ustrezno:

—	za proizvajalce po glavni dejavnosti in za samoproizvajalce,

—	za proizvajalce po glavni dejavnosti in za samoproizvajalce, za elektrarne, za toplarne in za TE-TO.

Ta zahteva izključuje šoto. Pri tekočih biogorivih izključuje biobencin in biokerozin za reaktivne motorje. Pri hidroenergiji je treba ločeno navesti količine v obratih z električno zmogljivostjo do 1 MW, med 1 in 10 MW ter nad 10 MW.

5.2.2   Sektor oskrbe in sektor transformacije

Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) in uporabljene v sektorju oskrbe in sektorju transformacije je treba navesti za naslednje agregate:

1.   Proizvodnja

2.   Uvoz

3.   Izvoz

4.   Spremembe zalog

Povečanje zalog se vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

5.   Bruto poraba

6.   Statistične razlike

7.   Celoten sektor transformacije

Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za pretvorbo primarnih oblik energije v sekundarne (npr. deponijski plini v električno energijo) ali uporabljenih za pretvorbo v izpeljane energente (npr. bioplin, uporabljen za mešanje z zemeljskim plinom).

7.1   Od tega: elektrarne po glavni dejavnosti

7.2   Od tega: TE-TO po glavni dejavnosti

7.3   Od tega: toplarne po glavni dejavnosti

7.4   Od tega: elektrarne samoproizvajalke

7.5   Od tega: TE-TO samoproizvajalke

7.6   Od tega: toplarne samoproizvajalke

7.7   Od tega: briketarne

Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za proizvodnjo briketov iz črnega premoga. Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za ogrevanje in delovanje opreme, je treba prišteti k porabi v energetskem sektorju.

7.8   Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za proizvodnjo BKB. Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za ogrevanje in delovanje opreme, je treba prišteti k porabi v energetskem sektorju.

7.9.   Od tega: plin iz plinarn

Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za proizvodnjo plina iz plinarn. Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, uporabljenih za ogrevanje in delovanje opreme, je treba prišteti k porabi v energetskem sektorju.

7.10   Od tega: plavži

Količine obnovljivih virov energije (npr. oglje), pretvorjene v plavžih.

O obnovljivih virih energije, porabljenih za ogrevanje in delovanje opreme, se ne poroča v tej kategoriji, ampak kot poraba v energetskem sektorju.

7.11   Od tega: obrati za mešanje z zemeljskim plinom

Količine bioplinov, pomešanih z zemeljskim plinom, ki se dovajajo v prenosna omrežja zemeljskega plina.

7.12   Od tega: za mešanje z motornim bencinom/dizelskim gorivom/kerozinom

Količine tekočih biogoriv, ki niso dostavljena končnemu porabniku, temveč so uporabljena skupaj z drugimi petrokemičnimi proizvodi, navedenimi v letnem vprašalniku o nafti.

7.13   Od tega: obrati za proizvodnjo oglja

Količine lesa, uporabljenega za proizvodnjo oglja.

7.14   Od tega: drugje neopredeljeno – transformacija

5.2.3   Energetski sektor

Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) in uporabljene v energetskem sektorju ali za končno porabo je treba navesti za naslednje agregate:

1.   Energetski sektor – skupaj

Obnovljivi viri energije in odpadki, porabljeni v energetski industriji za transformacije. Npr. obnovljivi viri energije in odpadki, uporabljeni za gretje, osvetljavo ali delovanje črpalk/kompresorjev.

Količine obnovljivih virov energije in odpadkov, predelanih v drugo obliko energije, je treba navesti v sektorju transformacije.

1.1   Od tega: obrati za uplinjanje

1.2   Od tega: javne elektrarne, TE-TO in toplarne

1.3   Od tega: rudniki premoga

1.4   Od tega: briketarne

1.5   Od tega: koksarne

1.6   Od tega: naftne rafinerije

1.7   Od tega: obrati za proizvodnjo BKB/PB

1.8   Od tega: plin iz plinarn

1.9   Od tega: plavži

1.10   Od tega: obrati za proizvodnjo oglja

1.11   Od tega: drugje neopredeljeno

2.   Izgube pri distribuciji

Celotna izguba zaradi prevoza in distribucije.

5.2.4   Končna poraba energije

Količine energentov iz oddelka 5.1 (razen za hidroenergijo, fotovoltaiko, energijo plimovanja, valov, morja in vetra) je treba navesti za naslednje agregate:

1.   Končna poraba energije

2.   Industrijski sektor

2.1   Od tega: železarska in jeklarska industrija

2.2   Od tega: kemikalije in petrokemija

2.3   Od tega: neželezne kovine

2.4   Od tega: nekovinski minerali

2.5   Od tega: transportna oprema

2.6   Od tega: stroji

2.7   Od tega: pridobivanje rudnin in kamnin

2.8   Od tega: hrana, pijače in tobačni izdelki

2.9   Od tega: vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo

2.10   Od tega: les in izdelki iz lesa

2.11   Od tega: gradbeništvo

2.12   Od tega: tekstilije in usnjena oblačila

2.13   Od tega: drugje neopredeljeno – industrija

3.   Prometni sektor

3.1   Od tega: železnica

3.2   Od tega: cestni promet

3.3   Od tega: notranja plovba

3.4   Od tega: drugje neopredeljeno – promet

4.   Drugi sektorji

4.1   Od tega: komercialne in javne storitve

4.2   Od tega: gospodinjstva

4.2.1   Gospodinjstva, od tega: ogrevanje prostorov

4.2.2   Gospodinjstva, od tega: hlajenje prostorov

4.2.3   Gospodinjstva, od tega: ogrevanje vode

4.2.4   Gospodinjstva, od tega: kuhanje

4.2.5   Gospodinjstva, od tega: druge končne uporabe

4.3   Od tega: kmetijstvo/gozdarstvo

4.4   Od tega: ribištvo

4.5   Od tega: drugje neopredeljeno – drugo

5.2.5   Tehnične značilnosti obratov

Ob koncu poročevalskega leta je treba navesti, kakor je ustrezno, naslednje proizvodne zmogljivosti električne energije:

1.   Hidroenergija

Navesti je treba podatke za obrate z zmogljivostmi < 1 MW, 1 do < 10 MW, ≥ 10 MW za mešane obrate in čiste črpalne hidroelektrarne ter za vse zmogljivosti skupaj. Podrobne podatke o zmogljivosti obratov je treba navesti brez črpalnih hidroelektrarn.

2.   Geotermalna energija

3.   Fotovoltaika

4.   Sončna termična energija

5.   Energija plimovanja, valov, morja

6.   Vetrna energija

7.   Industrijski odpadki (neobnovljivi)

8.   Komunalni odpadki

9.   Trdna biogoriva

10.   Bioplini

11.   Biodizli

12.   Druga tekoča biogoriva

Navesti je treba celotno površino zbiralnikov sončne energije.

Navesti je treba naslednje zmogljivosti proizvodnje bioplina:

1.   Biobencin

2.   Biodizli

3.   Biokerozin za reaktivne motorje

4.   Druga tekoča biogoriva

5.2.6   Uvoz in izvoz

Navesti je treba uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi za naslednje proizvode:

1.   Biobencin

1.1   Od tega: bioetanol

2.   Biokerozin za reaktivne motorje

3.   Biodizli

4.   Druga tekoča biogoriva

5.   Leseni peleti

5.2.7   Proizvodnja trdnih biogoriv in bioplinov

Navesti je treba proizvodnjo naslednjih proizvodov:

1.   Trdna biogoriva (razen oglja)

1.1   Od tega: lesno gorivo, lesni odpadki in stranski proizvodi

1.1.1   Iz lesnega goriva, lesnih odpadkov in stranskih proizvodov, od tega: leseni peleti

1.2   Od tega: črni lug

1.3   Od tega: odpadki sladkornega trsa

1.4   Od tega: živalski odpadki

1.5   Od tega: drugi rastlinski materiali in ostanki

2.   Bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo

2.1   Od tega: deponijski plin

2.2   Od tega: plin iz čistilnih naprav

2.3   Od tega: drugi bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo

3.   Bioplini, proizvedeni s termičnimi postopki

5.3   Kalorične vrednosti

Navesti je treba neto kalorične vrednosti za naslednje proizvode:

1.   Biobencin

2.   Bioetanol

3.   Biodizel

4.   Biokerozin za reaktivne motorje

5.   Druga tekoča biogoriva

6.   Oglje

5.4   Merske enote

1. Proizvodnja električne energije	MWh
2. Proizvodnja toplote	TJ
3. Obnovljivi energenti	Biobencin, biodizel in druga tekoča biogoriva: v tonah Oglje: 1 000 ton. Ostali: TJ (na osnovi neto kaloričnih vrednosti).
4. Površina zbiralnikov sončne energije	1 000 m2
5. Zmogljivost obratov	Biogoriva: ton/leto. Ostali: MWe.
6. Kalorične vrednosti	kJ/kg (neto kalorična vrednost)

5.5   Odstopanja in izjeme

Se ne uporablja.

6.   VELJAVNE DOLOČBE

Za zbiranje podatkov, opisano v vseh prejšnjih poglavjih, se uporabljajo naslednje določbe:

1.   Obdobje poročanja:

koledarsko leto (od 1. januarja do 31. decembra).

2.   Pogostost:

letno.

3.   Rok za pošiljanje podatkov:

30. november v letu, ki sledi obdobju poročanja.

4.   Oblika in metoda pošiljanja podatkov

Oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat.

Podatki se pošljejo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu.